List 47.
Gospodarske stvari.
Ali so krave za vprego ali ne?
Gotov dobiček je, ako krave vpregajo pri manj ših kmetijah in kjer imajo lahko zemljo, pa jih ne prena-penjajo v delu. Pri velicih kmetijah vpregati jim tudi nikakor ne škoduje, ako se včasih vprežejo in to posebno takrat, kedar je de a obilo. Po mnozih deželah na Nemškem privadijo krave za vprego, da ž njimi opravljajo ne samo lože vožnje, ampak tudi ž njimi or-
t"ejo, pa le za pol tistega dela, ki ga voli opravijo. Pred >rano^ pa ne vpregajo krav.
Če se krava malo sprehodi v delu, nima zategadel manj mleka, marveč še več ga imajo take krave, pri kterih klaja, kakor pravimo, bolj na meso gre, kakor na mleko. Pri takih kravah tedaj, ki začn6 debele postajati in manj moisti, naj se tedaj poskusi to, da se začn6 vpregati, in večkrat se bode natora njihova pre-vrgla, to je, zopet bodo začele bolje moisti.
Sicer se krave vprege ravno tako privadijo kakor voli, in še bolje se dajo voditi in so hitreje v hoji kakor vol; al tako močne niso kakor voli in tudi ne strpijo tako dolgo v vpregi.
Dr. Zailer piše v kmetijskem časniku „N. Landw. Zeitg." o tem takole: Za kmeta in posebno manjšega kmeta ni bolje in cenejše vprege kakor je kravja. Vpre-ganje krav pripomore živinoreji in dohodkom na bolji stan. In kako to? Tako le: Živinoreja se zboljša zato, ker vpregane krave močnejše postanejo in od močnejših mater pride močnejša mlada živina. Po vpre-ganih kravah pridemo tedaj do močnejše in teže goveje živine. Cesar tedaj dozdaj po vsem podučevanji in druzih pomočkih nismo dosegli, dosežemo po tej poti samo po sebi. Veliko bolje blago za mesarje bi potem si priredili in vzlasti tam, kjer se mleko ne obrne za dober dobiček, se bode meso bolje splačalo. Se ve da pa tudi delo, ki gavnam vprežena krava opravi, se mora vzeti v račun. Ce pa krave ne preženemo v delu, jej pustimo Časa za ^počitek in jej dosti živeža dajemo, ne bode shujšala. Ce bi krave za vprego rabili, bi potem kmetovalec, ki ima zdaj 6 krav in 2 konja, imel 9 ali 10 krav, in zmirom bi mogel 2 para krav za pol dne vprežena imeti, in še bi lahko kaka zelo breja ali doječa krava doma ostala. 4 močne krave pa bodo gotovo to storile kakor 2 konja, vzlasti če se jim taka klaja (seno ali otava) daje kakor konjem. Oves mu potem ostane za prodaj. Vrh tega ima za pol več krav in telet, in če tudi bi vpregane krave nekoliko manj mleka dale, dobival bi mleka potem, da ima za tretji del več krav, vsaj toliko, če ne več kakor popred.
Potem pa bi kmetu tudi treba ne bilo krav velike starosti, ko so že suhe gare in za mesarja malo vredne, ampak prodajal bi jih mesarju mlajše in dobro spitane, ker za vprego si bode priredil še mlajše živine.
To menda so raznoteri dobički, ki jih vsak z roko lahko zagrabi, če tudi stara navada glavi njegovi ne pripusti, da bi to stvar mirno in na tanko presodil.
Le začeti je treba nekterim, da drugi za njim gred6. Kaj novega pričeti pa je zmirom bolj potreba, ker po starem kopitu se ne dad6 nove škornjice obuvati , ki nam jih je treba sedanji čas, ko je potrebščin vsaki dan več.