časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 15. aprila 1993, št. 17, letnik 52, cena 120 SIT LAČEN SEM! mlad fant, obupan in lačen tako, da JE PRISILJEN BERAČITI - KOT ŽAL VSE VEČ PREBIVALCEV PONOSNE PRESTOLNICE. q.+-« tc č ti) O) (Q O o += 3 CO >N d) T— ■D « CC ro > = E osebno čisto vseeno, kateri strank1 pripada. Pri strokovnem delu ne izbirajo ljudi po strankarski pripadnosti, ampak po tem, kaj je to človek sposoben narediti. S tak° izbiro ljudi se nisem strinjal ne 1 v prejšnjem sistemu in se tudi sedaj ne. Mislim, da moramo s ten1 nehati, naj nam bo raje osnovn1 cilj, kako čas premakniti naprej tudi v občini Cerknica. Fortunat Kotnik Cesta pod Slivnico 1“ : Cerknico; 4. uporabijo se tudi lastninski certifikati v skladu z 31. členom zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pričakujemo enako ceno, kot je bila postavljena prejšnjemu kupcu - TOM Mirna. Vrednost obrata je ocenjena na 180,872.000 SIT. Poudariti moramo, da se s takšno rešitvijo strinja tudi izvršni svet SO Brežice, ki nam je v tem primeru pripravljen pomagati strokovno, finančno pa tudi z iskanjem novih programov. Prosimo vas, da nam čimprej odgovorite, da lahko začnemo ustrezne postopke v zvezi z našim predlogom. Odgovor pošljite na naslov: Adria Caravan d. d., obrat Brežice, Tovarniška ul. št. 10, za stavkovni odbor, g. Ivan Glogovšek. Stavkovni odbor po pooblastilu vseh zaposlenih v obratu Adria Caravan d. d. Brežice, zanj Ivan Glogovšek Maščevanje užaljenega urednika bistriške Panorame - resnica o »Ritoznojčanu«iz Slovenske Bistrice Bistriška Panorama, časopis občine Slovenska Bistrica, katerega urednik je Bojan Sinic, ima popolnoma zgrešeno ime. Moralo bi se pravilno glasiti »Bistriški trač«, saj iz njegove vsebine ni mogoče drugače soditi o kvaliteti časopisa. Pogosto se ukvarja s temami iz dela in življenja bistriškega kme- tijskega podjetja »Ritoznojčan p.o.«, ki trenutno doživlja hude čase. Razumemo, da vsak časnikar želi prvi objaviti senzacionalno vest, saj se mu s tem naklada povečuje in postaja bolj iskan na tržišču. Razumemo tudi njegovo željo, ki je tržno naravnana, vendar pa mora paziti tudi na svojo etiko, saj časopis ne želi imeti samo en dan ali krajši čas. S takšnimi neresnicami, ki si jih dovoli javno pisati in seznanjati občane o delu v podjetju, o katerem sliši samo z ulice ali v kakšni gostilni ob polnem kozarcu, bi se moral zamisliti. ,> Nekoč v »starih dobrih časih« je tudi glavni urednik imel koristi, da je javnost seznanjal o tem podjetju in objavljal reklamo o vrhunskem vinu, saj je za to reklamo prejemal redno mesečno plačilo in še dobival po vrhu polne buteljke žlahtne kapljice, za katero so delavci podjetja delali v zimskem času do -7°C in v poletnem času +30°C. Tega ob pitju žlahtnega vina sam ni občutil, saj ga je dobil brez plačila, bil je in je še osebni kolega odstavljenega direktorja, ki je takšno darovanje smatral za poslovno odločitev. Nismo želeli obveščati javnosti o razmerah v podjetju, vendar nas neresnice, ki jih piše glavni urednik, k temu silijo. Res je, da nas je zakonodaja močno prizadela, vendar je prizadela tudi druga kmetijska podjetja, samo so ta v pravem času imela vodstvo, kateremu ni bilo vseeno, kako posluje, kakšne pogodbe sklepa, kaj se dogaja s premoženjem vseh delavcev podjetja. Verjetno se ta vodstva niso na račun družbenih sredstev mana- gersko zavarovala za visoke vsote* istočasno pa zavarovala le male11' j kostno več celotno premoženje podjetja, saj je znano, kako je pr0' J izvodnja v kmetijstvu tvegana. i Res je, da zakonodaja ne gre ] roko kmetijstvu, da mu odvzem0 premoženje, ki je podjetje sam0; i ustvarilo, vendar se je vodstvi1 namesto da bi se ukvarjalo z rešc g~ vanjem podjetja, raje posvečaj0 organizaciji lastnih podjetij in jj" tudi s pomočjo odvetnikov tu°l registriralo. Notranje razprtije se niso začele z organizacijo Tomšičevega sindikata, ampak z diktatorskim obnašanjem vodstva, ki je prehiteval0 zakonodajo in je menilo, da je družbeno premoženje njihova last, s katerim lahko razpolagaj0 i brez sodelovanja samoupravam organov. Vodilni delavci niso odhajali, urednik je napačno informiram bili so suspendirani in je zop°r njih uveden disciplinski postopek’ ne le zoper takratnega direktorja■ Urednik očitno ni seznanjen, 110 kakšen način se vodi disciplini postopek, in če je enkrat uvedem se mora tudi končati. Ni resnična izjava, da je urednik moral kot priča prihajati ne' kajkrat na neuspešne obravnave> temveč se je zglasil samo dvakrat’ v pripravljalnem postopku in n° glavni obravnavi. Postopek se nl vlekel v nedogled, čeprav so^ t° delavci v postopku poskušajf prav tako tudi določene Prjce ! tako, da je postopek dokončn0 končan v podjetju in je vsem trem delavcem izrečen disciplini j i Nadaljevanje na 5. stran1 E5 T časopis slovenskih J delavcev • Delavska enotnostje bilaustanovljena20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dal mati nova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,31L 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311-956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kaži pot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 120 SIT • žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič TRMA jr LEVE STRANKE, DESNA POLITIKA po- ■av- šte- ;tV“ ■udi ena rat-jlei po-po' \eni nki ne ori-2 ta iko na i se-:etn vni >rej nik, 19, i lica j ote,1 len- mje aro- > na ima irn° \ tvo, i 2 sejalo jih U je la\ idi-na-,alo je ova ,ajo. nih ali, ■an, rja- na ski \e% ed- ne-.ve, ■at, na ni to ali, ■ice | jn° i etn ski 1 gni Danes v Sloveniji že spet ehkrat »levica« izpolnjuje ti-ste naloge, ki so zgodovinsko *desne«. S to dilemo so se ne-k°č ubadali že »klasiki« marksizma-leninizma. Komunistična oblast - od oktobra 1917 pa vse do avgusta 1991 v Rusiji, oziroma krajši čas ^ satelitskih in oponašalskih uržavah - je dejansko izvajala program meščanske revolucije- Industrijsko izgradnjo so Se tako lahko vodile domnevno delavske stranke, toda zgradile so lahko samo nadomestek kapitalistične družbe. Ker so to počele z utopijo v mislih in z nasiljem v praksi, je bil ta njihov »antikapitali-Zem« lahko samo diktatorski *n totalitaren. Zaradi razočaranja s postkomunizmom smo danes spet tam, od koder smo kartali v demokratično preobrazbo družbe, namreč v istih dilemah. Ker se je »levica« očitno čutila poklicano zgraditi »samoupravni socializem« Pri nas (oziroma »realno obstoječi socializem« vzhodno °d nas), sedaj s svojim oprijemom na oblasti kaže, da se še naprej čuti poklicano, pri čemer cilji več niso važni. Vče-rajšnji »samoupravni« antika-Pitalizem je bil do te mere dotočen s tistim pravim, zahodnim kapitalizmom, da je pred-stavljal samo njegovo čisto negacijo. Tudi socialna dr-Zava, kakršno smo poznali in Po kateri se marsikomu danes t°ži, je bila samo odsev zahodne socialne države. Socialistični model komunističnih oblastnikov tega zahodnega mQdela ni nikjer uspel preseči. 3e več, temelj tega antikapita-tizma je bil v osnovi nihilističen in destruktiven, saj je po letu 1917 oz. pri nas 1945 >>novo družbo« vzpostavil z ropom in ne z organsko rastjo novih oblik. Današnji Privatizatorji iz vrst včerajšnje nomenklature to; početje ponavljajo, saj je malo uspešnih in novih podjetnikov; v postkomunizmu grp predam ža prisvajanje že obstoječe »družbene lastnine«. V takem obzorju bi bila Pravšnja desničarska vlada, rako pa »levica« na oblasti z »levimi« (delavskimi, borčevskimi...) glasovi i izvaja neko politiko, ki bi jo moral izvajati nekdo drug. Slovenska ideološka desnica še ni postala tudi po svojem volilnem telesu desna, zato se razen ideoloških tem (sprava, antikomunizem itd.) ni uspela tudi interesno profilirati. V taki pojmovni zmedi je za katerokoli politično stranko očitno najhuje, kar jo lahko doleti, odhod v opozicijo. »Levica« si tega ni upala in je ves čas participirala na vladnih stolčkih, tudi pri Peterletovi Demosovi vladi! Ko bo »levica« (SDP, LDS, ZESS...) izvlekla gospodarsko barko slovenske države z ukrepi, ki jih prebivalci Slovenije čutijo kot »desne« - ali bo potem desnica, tedaj že strukturirana, podučena v modrosti vladanja itd., izvajala pričakovani socialdemokratski program? Poanta tega razmišljanja je namreč v tem, da fascinacija z nekim imenom ali neko tradicijo, ki je prepoznana kot »leva« (socialdemokratska, krščansko-socialistična), lahko povzroči razočaranje, ko se dejanskost in ideja dokončno razideta. Ali pa ko je ideja povsem porabna dobrina. Pri SDP je že tako, saj je za njeno predhodnico ZKJ/ZKS bila socialdemokracija tabu, prenoviteljem pa je skoraj ne smeš odreči v imenu preteklosti, na katero se navezujejo. Da obstaja tudi vezaj (ZKS-SDP), je razvidno iz javno izrečene žalosti nad tovarišem Rudijem (Viktor Avbelj), nekdanjim Nagodetovim in Sirče-vim tožilcem. Pri nekdanji SZDL, pozneje obnovljeni kot »novi« socialistični stranki (SSS) je ideja socialdemokracije bila očitno zamenljiva z liberalizmom, dokler je veljala ponudba. Če je »sprava« dosegljiva samo z zemeljskim nehanjem akterjev nekdanjega zla, potem bo preseganje delitev na komuniste in demokrate očitno možno šele s političnim nehanjem tiste dvotirnosti, ki jo je Trocki imenoval »centri-zem«. Izigravanje komunističnih projektov s socialdemokratskimi, socialističnih z liberalnimi, bo možno nehati šele tedaj, ko bo antikomunizem sprejet kot demokratična norma. Mladen A. Švare v soboto, 27. marca, ob 19.30 uri predavanje ■ ^-odstotni davek Skupaj: Delovni zvezek (1 izvod) Učbenik (1 izvod) 140.00 SIT 10.00 SIT 50.00 SIT 50.00 SIT 30.00 SIT 14.00 SIT 300.00 SIT 190.00 SIT 10.00 SIT 50.00 SIT 50.00 SIT 33.00 SIT 16.00 SIT 350.00 SIT ;[Pri nakladi 20.000 izvodov je to 1.000.000,00 SIT, kar je glede na n<1Se vedenje dovolj. y Okrog 11% glede na naravo knjige zagotovljena. Preprost izračun pokaže, da bi za ti dve knjigi, če bi bili naročeni pri astralnem založniku, lahko odšteli le 650,00 SIT in ne 2.184,00 SIT', °likor smo bili starši prisiljeni odšteti za svoje otroke, ker je bil pač Podpisan nov učbenik. Sprašujemo in zahtevamo javni odgovor: T Zakaj sta učbenik in delovni zvezek za organsko kemijo za 8. Qzred osnovne šole v Državni založbi več kot trikrat dražja kot pri Nevtralnem založniku? 2- Zahtevamo, da Državna založba prikaže kalkulacijo cene omenje-lh dveh knjig na način, ki je prikazan zgoraj. j- Zakaj ponatis starega učbenika ni zadoščal, oziroma zakaj je bil Ploh potreben nov učbenik? 4- Kaj bo ukrenilo Ministrstvo za šolstvo in šport, da bodo učbeniki cenejši in da do takšnih razhajanj v cenah ne bo več prihajalo? (Npr.: Nhvencioniranje učbenikov, javni razpisi, itd.) Majo Kersnik_Bergant: za odbor Zveze družin RS Nadaljevanje z 2. strani ukrep prenehanja delovnega razmerja. Prav zaradi tega, da vreme ne bi ogrozilo pridelka, so bili napori in . želja novega vodstva ter vseh delavcev podjetja, da bi se stanje na neki način saniralo, in je vsem uspelo, da smo brez najemanja novih kreditov varno pospravili pridelek. Ravno nepremišljeno najemanje kreditov prejšnjega vodstva in njihova nenamenska uporaba je podjetje spravilo v položaj, v katerem je sedaj. Delavci so ves čas prejemali zajamčene osebne dohodke, vendar so delali, želeli so podjetju pomagati in so bili opitimisti. Širša skupnost za težave, s katerimi smo se srečevali, ni hotela slišati in tudi ne pomagati. Za neplačane račune porabe električne energije smo dobili opomine, da nam bodo elektriko izklopili, kar so tudi v nekaterih primerih storili, čeprav vemo, da so tudi drugi uporabniki še hujši dolžniki, pa ne doživljajo naše usode,. Ne razumemo, kako lahko urednik z gotovostjo trdi, da le podjetje Ritoznojčan ni bilo sprejeto v Sklad za razvoj, ko pa podjetje do danes ni dobilo nobenega odgovora in tudi ne Ministrstvo za kmetijstvo v Ljubljani. Urednik bi se moral pozanimati v ožji ali širši okolici, katera podjetja niso bila sprejeta v Sklad, ni naša dolžnost in tudi ne namera, da ga o tem seznanjamo. Žiro račun je bil blokiran že v času starega vodstva. O ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo »Hvala« je prav tako napačno informiran. Družbo so ustanovili sami delavci trgovin in bifejev, ni je ustanovilo podjetje, in Jože Ahec ni v.d. direktorja, ker to v družbi ni možno, ampak je direktor. Sprašujemo se o morali urednika časopisa, ki se istočasno norčuje iz podjetja, ki razpisuje izpraznjeno delovno mesto vodje komerciale, za katerega v podjetju menijo, da bi moral biti hrbtenica podjetja, zaradi negotovosti pa nočemo zavajati ljudi in smo delovno razmerje razpisali za določen čas, istočasno pa ta isti urednik pošilja pisno vlogo podjetju, da bi njegovi Športni zvezi prispevalo, seveda ne za plačilo, buteljčna vina, ki bi jih uporabili na ne vemo kakšnem srečanju. Prav predrzno dejanje. Bistriška Panorama očitno ne more iziti, ne da bi bila v njej kakšna senzacija o Ritoznojčanu. Tako se je zgodilo tudi z zadnjo številko, kar tri naslove je urednik posvetil našemu podjetju. To, da v.d. direktorja ni hotel povabiti urednika Panorame na Obvestilo bralcem Lastnino delavcem, tudi kmetijskim »Zemljo nam jemljejo zdaj, ko smo dokazali, da znamo delati, in ko so naši rezultati primerljivi z dosežki kmetijskih proizvajalcev v sosednjih deželah. Brez zemlje bo uničena tudi predelovalna industrija. Ta je smiselna le v povezavi s kmetijskimi gospodarstvi, ki proizvajajo skoraj vse tržne presežke. V Sloveniji, kjer je prostora za 40 tisoč družinskih kmetij, bo 384 tisoč zemljiških posestnikov, 176 tisoč kmetij, v najbolj razvitih deželah pa se celo družinske kmetije povezujejo v kmetijska podjetja. Po najbolj črni varianti bodo propadla skoraj vsa kmetijska gospodarstva. Propadli bodo zlasti sodobni živinorejski objekti in vsa naša mehanizacija. Dokaz za to je propad naših kmetijskih organizacij v Križevcih, Goriških Brdih, Slovenski Bistrici in Radljah ob Dravi. Na tej poti je tudi KZ Postojna. Vse to so za DE povedali sogovorniki iz Sindikata delavcev kmetijske in živilske industrije Slovenije in združenja agroživil-stva.« Več o tem, hkrati s predlogom, kako je moč pošteno olastniniti družbeno premoženje, v praznični številki DE. Ker boste časopis zaman čakali 23. aprila, boste imeli toliko več od njega pred praznikom dela. Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, Ijubljana, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. zbor delavcev, je kar v redu, saj urednik ne bi realno in resnično napisal, kar bi slišal. Iz tega razloga so bili povabljeni novinarji časopisnih hiš, ki ne pišejo pristransko in škodoželjno. Vrnimo se k članku z naslovom »Ritoznojčan izgubil še eno bitko« in pod naslovom »Postopek odstranitve Fajsa, Kovačeve in Haj-šeka nezakonit«. Prvo Nada Kovač nikoli ni bila finančna direktorica, ampak vodja finančno računovodskega sektorja. Direktorica je sedaj v svojem lastnem podjetju, ki ga je ustanovila, in je le ona zaposlena. Urednik ni seznanjen, da sta bila zoper Nado Kovač sprožena dva postopka. Prvi je postopek suspenza ter istočasno uvedba disciplinskega postopka. Ker je istočasno z izrekom suspenza delavski svet suspendiral direktorja Bojana Fajsa in Jožeta Hajška, vodjo proizvodno tehničnega sektorja, je sklepe o suspenzu podpisal predsednik delavskega sveta, ker v.d. direktorja še ni podpisal pogodbe o zaposlitvi s predsednikom delavskega sveta. Zoper sklep o suspenzu seje Nada Kovač pritožila na delavski svet, ki je potrdil prvotni sklep. Nada Kovač je iskala varstvo pravic pri sodišču združenega dela v Mariboru, ki je sklep delavskega sveta potrdil in zahtevo Nade Kovač zavrnil. Zavrnil je tudi njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe, da jo mora podjetje vrniti nazaj na delo pred končanim disciplinskim postopkom. To njeno zahtevo so na sodišču trikrat zavrnili. Sodišče združenega dela v Mariboru ni ugotovilo nobene napake pri izdaji sklepa delavskega sveta. Zoper odločbo sodišča združenega dela se je Kovačeva pritožila na sodišče združenega dela v Ljubljani in je to sodišče izdalo odložbo, v kateri je obrazložilo, da bi sklep o suspenzu moral podpisati v.d. direktorja, ne pa predsednik delavskega sveta. Zoper to odločbo je podjetje vložilo zahtevo za obnovo postopka. Sodišče Kovačeve ni rehabiliti- ralo, kot to ugotavlja urednik. Disciplinski postopek je zoper Nado Kovač končan z dokončnim sklepom delavskega sveta, s katerim ji je izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja z 31. 10. 1992. Iz tega razloga Kovačeva ni vrnjena na delo v podjetje. Zoper sklep delavskega sveta se je Kovačeva pritožila, sodišče združenega dela še ni začelo postopka, tako da »uspešna finančnica ni oproščena krivde«, kot to ugotavlja uredništvo. Enako je s postopkom za Bojana Fajsa in Jožeta Hajška. Sodišče še ni reklo ničesar in tudi krivde ju ni oprostilo. V podjetju sta jima disciplinska komisija, potem pa še delavski svet izrekla disciplinska ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Iz tega razloga apeliramo na urednika Bistriške Panorame, naj raje pride po informacije v podjetje, ne pa da napačno obvešča javnost in na lastno pest presoja strokovnost ljudi, ki jih sploh ne pozna. Uspešnost bivše finančnice in direktorja se kaže sedaj, ko je »Ritoznojčan« prisiljen iti v stečaj. Zaradi prevelike zadolženosti in blokiranega žiro računa podjetje ne zmore financirati nadaljnje proizvodnje in mora dati zemljo v najem. Zakon o denacionalizaciji je prvotno podjetju odvzel površine, ki jih je podjetje tudi kupilo, zakon o zadrugah mu je odvzel 45 % kleti, vinogradništva in sadjarstva, zakon o skladu kmetijskih zemljišč je odvzel vse kmetijske povšrine. Da bi podjetje nadaljevalo proizvodnjo, bi moralo Skladu kmetijskih zemljišč plačevati najemnino za zemljišča. Tako je podjetje ostalo brez svojega premoženja. To so razlogi, ki so narekovali, da je zbor delavcev dal pobudo delavskemu svetu, naj sprejme sklep o uvedbi stečajnega postopka. Ker dvomimo, da bo urednik Bistriške Panorame to pisanje objavil, ga pošiljamo drugim uredniškim hišam, ki bi z objavo seznanili tudi bralce Bistriške Panorame o škodoželjnih pisanjih njihovega urednika. Kolektiv Ritoznojčana Pripis uredništva Kot vsako nepodpisano pismo smo kajpak preverili tudi to - direktor Venčeslav Faleš je potrdil, da pismo pozna in so ga zares kolektivno spisali delavci tega kolektiva. Ljubljana SEMINAR: Plače na podjetniški način! Rogaška Slatina, od 20. do 21.4.1993 Informacije: ITEO, Kranj, tel. 064 221-406. NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED * Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 870 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. IZIDOM - NOVO - PRED IZDOM - NOVO _ • <0 o >o o »■ Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:............................................................ Ulica, poštna št., kraj: ................................................................... Ime in priimek podpisnika:.................................................................. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Podpis naročnika 15. aprila 1993 REZULTAT: »USRANA« LJUBLJANA »Čiščenje« Snage se je začelo potem, ko je Branko Omerzu avgusta 1990 prevzel direktorsko mesto. Takratna in sedanja mestna oblast, ki jo pooseblja predsednik izvršnega sveta Marjan Vidmar, je v Snagi očitno hotela narediti svoj red in zato ji je bil najprej na poti prav Branko Omerzu, imenovan pred Demosovo zmago na volitvah aprila 1990. Mestna oblast je imela nekaj tudi proti zaposlenim, saj so bili po njenem mnenju predobro plačani, bilo jih je preveč in bili so večinoma tudi z juga. Branko Omerzu se takratnih dogodkov spominja zelo dobro. Ima tudi številne dokumente in druge dokaze, s katerimi je na sodišču ovrgel sklep o prenehanju delovnega razmerja zanj in za 16 sodelavcev. Omerzu pravi, da je v začetku svojega mandata pripravil program dela in odpravo nekaterih kritičnih točk. Vse to je poslal takratnemu mestnemu ministru Janezu Lesarju, ki pa očitno ničesar ni prebral. Snaga se je takrat organizirala kot javno podjetje, ki je nastalo iz treh delov bivšega komunalnega podjetja Ljubljana. Jedro so tvorili delavci bivšega tozda Javna higiena, ki je v novo podjetje prinesel velike zadolžitve, ki niso bile nikoli razčiščene. Omerzu je v imenu Snage zahteval tudi nov način plačevanja stroškov za deponijo na Barju, saj so jo plačevali le občani, ne pa veliki uporabniki, kot je bila Toplarna. Novi direktor je v program uvrstil tudi zamenjavo neustrezne tehnologije, zlasti shranjevanja posebnih odpadkov. »Zaradi podedovanih obremenitev sem za Snago moral najeti kredit. Garancijo zanj bi dala mestna vlada. Lesar je soglasje pogojeval z zmanjšanjem števila zaposlenih za več kot 12 odstotkov. Tega nisem mogel sprejeti, saj nismo imeli programa presežnih delavcev, ampak načrte o- prezaposlovanju. Ko sem avgusta 90 odšel na nekajdnevni dopust, je Janez Lesar nagovarjal moje najožje sodelavce k stavki, s katero bi me odstranili iz podjetja. Takrat sem bil član stranke prenoviteljev. Lesarja sem poznal že od prej, saj sem ga nekoč ,povozil1 kot sindikalista. Matjaža Medveda, ki so ga mestni oblastniki postavili na moje mesto, pa so delavci Snage odstranili iz podjetja s stavko leta 1988. Takrat sem bil predsednik občinskega sveta sindikatov v Centru in takrat so si me delavci zapomnili in zato povabili, naj pri- dem k njim za direktorja.« Vse to, kar je povedal Omerzu, so edini znani povodi za njegovo razrešitev. Branko Omerzu pa pravih vzrokov za svojo razrešitev dozdaj še ni spoznal. Kalvarija delavcev Namesto da bi mestni možje pomagali Snagi, so se spravili na njenega direktorja in tudi na delavce. Maso plač 445 delavcev Snage so nalašč primerjali z maso plač 365 delavcev bivše Javne higiene. Zaradi takšne primerjave so delavcem lahko očitali previsoke’ plače. Osebni dohodki pa so bili v resnici 10 odstotkov nižji od povprečja v Ljubljani in nižji od dogovora, ki je bil sprejet na mestni ravni. Omerzu je za svojo razrešitev zvedel iz dnevnih časopisov. Tega dne, bilo je 12. septembra 90, so se delavci prvič ustavili in po 20 minutah zborovanja vrnili na delo, ker jim je Omerzu zagotovil, da bo problem rešen po redni poti. Tega dne se je po Omerzujevem mnenju začela kalvarija, ki je trajala do 28. septembra. »Delavci so se ta čas skušali z mestno oblastjo dogovoriti o tem, kdo naj bo njihov direktor. Bolj kot zame so bili proti imenovanju Matjaža Medveda za svojega direktorja. Ves ta čas pa jim je Pavle Kogel, vodja mestne kadrovske službe grozil z odpustitvijo v primeru nelojalnosti do mestnih oblasti.« Omerzu naj bi po nekaterih ocenah zaradi svoje lastne obrambe usmerjal stavkovni odbor in stavkajoče delavce. »To ne drži, pravi, saj so delavci že na prvem zboru izglasovali sklep, da ne stavkajo za direktorja, ampak zase in za svoj kruh. Tako so se odločili kljub temu, da jim je Vidmar napovedal totalno vojno. Delavci so v meni videli nekakšno garancijo za svoje interese, zlasti za ohranitev zaposlitve.« 10. oktobra 1990 je sodišče razveljavilo sklep o razrešitvi Omerzuja in imenovanju Matjaža Medveda. V tem položaju so se mestni možje odločili za začasne ukrepe in imenovali začasno poslovodstvo v sestavi Janez Sodržnik, Pavle Guzelj in Jože Rigler. _ Kot se spominja Branko Omerzu, je že prva stavka v septembru razdvojila delavce Snage. Večina, to je 90 odstotkov se jih je odločilo za stavko, preostali pa so potegnili z mestno oblastjo. Med slednjimi je bil tudi Borut Vatovec, član republiškega odbora sindikata delavcev komunale. Ker so Svobodni sindikati stavko delavcev Snage podprli, je Vatovec deloval proti svoji organizaciji in zato se je po Omerzujevem mnenju članstvo Svobodnih sindikatov v tej firmi začelo osipati. Septembrska stavka se je končala takoj po sklepu družbenopolitičnega zbora mestne skupščine, da naj vodenje Snage prevzame nevtralna oseba. Delavci pa so stavko novembra obnovili, potem ko je Sodržnikovo začasno vodstvo znova suspendiralo šest vodilnih delavcev in članov stavkovnega odbora. Omerzu takrat ni bil razporejen na nobeno drugo delo. Ta druga stavka je trajala kar 20 dni oziroma do sklepa mestne skupščine, da naj vodenje Snage prevzame nevtralna oseba. Ker Snaga ni imela denarja niti za gorivo, so ga delavci enkrat plačali kar s sindikalno članarino. Delavcem Snage je skušal v njihovem sporu pomagati tudi Miha Jazbinšek, minister takratne vlade Lojzeta Peterleta. Med stavko in po njej pa je mesto čistila alternativna skupina, za katero je delal tudi Matjaž Medved. Prav on je po končani stavki pozival delavce Snage, naj se pridružijo alternativi. Bil sem nekakšen amortizer Že med stavko so se v javnosti pojavljale ocene, da je ne vodijo delavci Snage, ampak njihovi šefi. Omerzu danes pravi, da je bil stavkovni odbor sestavljen iz delavcev vseh cev in Branka Omerzuja. Ko so ga le-ti opozorili na nenavadne in visoke račune za alternativno čiščenje mesta, pa jim je Sodržnik izrekel nove suspenze. »Skupaj z nami je Janez Sodržnik vrgel iz Snage vso stroko,« pravi Branko Omerzu. Začasni poslovodni organ je sam sestavil disciplinski predlog, ga potrdil in potem tudi zavrnil naše pritožbe. Pritoževanje znotraj Snage je trajalo do marca 1991, ko so 16 delavcev dokončno odstranili iz podjetja. Po Omerzujevem mnenju je delov podjetja. Ta stavkovni odbor je vse svoje odločitve verificiral na zborih delavcev, ki so bili vedno sklepčni. Omerzu pa zase pravi, da se je počutil kot nekakšen amortizer, saj je moral prenašati pritiske z vseh strani in poslušati tudi tiste, ki so izgubljali živce. Najhuje mu je bilo, ko se je v stavko skušala vmešavati celo Marojevičeva stranka za enakopravnost občanov. Janez Sodržnik je ob prihodu v Snago obljubil, da bo pomagal podjetje postaviti na noge. Zato je k delu povabil tudi šest suspendiranih delav- bil ves postopek povsem stalinističen. To pomeni, da so delavce obsodili brez dokazov in da niso poslušali njihovih nasprotnih argumentov. Takšen je kratek oris stavkovnih dogajanj v Snagi, kot se ga spominja naš sogovornik. Sodišče združenega dela je po enem letu dokončno razveljavilo prav vse sklepe o prenehanju delovnega razmerja. Takšen sklep sodišča je posledica nezmožnosti Snage, da bi dokazala izmišljene obtožbe, češ da so se delavci obnašali nemoralno in da so celo ovirali delavce, ki so hoteli delati. Snaga, ki je sedem delavce8 dolžna sprejeti nazaj na del°’ se temu očitno hoče izognit1: Vsem 16 delavcem, ki naj b1 dobili povrnjen izgubljeni za! služek, skuša zaračunat' škodo zaradi stavke. Tak° v Snagi ravnajo kljub tem"' da po mnenju Branka Omet' zuja vsem tem ljudem ni do* kazana nobena krivda. Račun bomo plačali občani Izračun škode ima menda več variant. V poročilu, ki ga ima pravna zastopnica Lucij8 Vuga, je skoraj 100 strani d°' kumentacije. V tem poročil8 je tudi račun Publikusa z datumom 28. 12. 1990, izstavljej1, mesec dni po končani stavki’ Omerzu misli, da je ta firrnai v kateri ima avstrijski podjetnik Go j er 80-odstotni dele2' registrirana v nasprotju z našimi predpisi. Po Omerzujevem mnenju je sporen tudi sklep o odpustit81 35 presežnih delavcev, ki ga j® delavski svet sprejel prejšnj1 mesec. Program presežnih delavcev ni sestavljen skladu0 z zakonom in obsega pravza-' prav le imena delavcev, ki naj bi izgubili delo. Tudi pri ugotavljanju presežnih delavce'! je kup nepravilnosti, saj ocenjevali delo delavcev, 1° dve leti niso delali, in odpustili 13 šoferjev kljub temu, da so na njihova mesta razporedili druge delavce. O sodnih stroških in plače; vanju odvetnikov v Snag1 očitno kljub slabim izkušnjah še ne razmišljajo. Verjetno ra; čunajo, da bomo vse to plačal1 prebivalci Ljubljane s cen° smetarskih storitev. Plačal' bomo tudi izgubljeni zaslužek 16 delavcev, ki jih je Sodržnik postavil na cesto. Po neuradnih podatkih jim Snaga dol-‘guje več kot 30 milijonov tolarjev. Če po vsem tem pogledam0 še druge rezultate vpletanj8 mestnih oblasti v Snago, ne moremo spregledati čedalj0 večje nečistoče v mestu. Odtočni kanali se mašijo po vsakem dežju, ker se mestne uli°e očitno več ne perejo. Omerzu zato pravi, da je poleg prizadetih ljudi, ki so še danes brez dela, glavni rezultat in dobitek mestnih oblastniku8 »usrana« Ljubljana, kljub temu da je medtem postala prestolnica samostojne dr-^avc. Franček Kavd1 PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadorriestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT ---------------------------—>4- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... . izv. S Kariera kot..... . izv. O Socialna država . izv. • Zdrav, zav...... Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:.............................. Ulica, poštna št. in kraj: ...................................... Ime in priimek podpisnika:....................................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Žig Podpis naročnik® Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »0£"‘ Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 i al te Pi Zl »i Zi z Zl tr Vi Pl Vi Vi le i v bi di B tr ie Vi d, V rt v P n n n L s s I ( 1 šl h ki P Sl te ir Sl di tr či Zi ril lo Si le kr re Pi b< m sl le ki ni šl n< ni st Pi v< se S tu ni Pi ol ki /cev Lelo, niti- j bii za' nati 'ako ,mu, ner- do- a»i -nda i ga icija do' ičiia daljen, .vici. •ma, ijet; ;lez, na'( uie titvJ ;aj£ jšn]i de- .dno /za-1 naj ig°' /ce''| Ipu- uda ore- ače; nagi jam , ra-ičali ,eno .čali ižek snik •ad-dol' t o- amo mja ne alje Od- /ga- lice :rzu iza- jrez /bi- kov Ljub tala dr- yčie E a )E". ima- KAŽIPOT B 15. aprila 1993 ZAVAROVANJE ZA PROSTI ČAS Ker nesreča nikoli ne počiva, je dobro vedeti, J1.So stroški zdravljenja poškodb, ki so nas dole-e|e v prostem času, torej med rekreacijo, pri Popoldanskem delu ipd., že pokriti z obveznim ^Nravstvenim zavarovanjem. Odgovor je namreč “ne“- Obvezno zavarovanje zavarovancem sicer zagotavlja nujno medicinsko pomoč, vključno Nujnimi reševalnimi prevozi, vse druge storitve Pravljenja poškodb, nastalih zunaj dela, pa je ®ba doplačati, če seveda nismo dodatno prostorno zavarovani. Obe naši zavarovalnici, ki ponujata dodatno mostovoljno zdravstveno zavarovanje, torej Za-°d za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zahvalna družba Adriatic, sta zavarovancem po-e9 paketa popolnega zdravstvenega zavarova- nja - ta zagotavlja, da nobene storitve iz obveznega programa zdravstvenega varstva ni treba posebej doplačati, torej tudi storitev zdravljenja bolezni in pdškodb zunaj dela ne - ponudili še poseben, za četrtino cenejši paket zavarovanja pred poškodbami zunaj dela. Z njim se je mogoče zavarovati samo pred doplačili k storitvam in pripomočkom, ki jih zavarovanec potrebuje pri zdravljenju poškodb zunaj dela. Resnici na ljubo se pri nas za ta paket ne odloča veliko zavarovancev, ker je zaradi ta čas razmeroma nizkih premij paket popolnega zdravstvenega varstva večini še dostopen. Drugod v svetu, v državah, kjer je popolno zdravstveno varstvo draga reč, pa so zavarovanja pred po- škodbami zunaj vieia privlačna zlasti za mlade ljudi, športnike in rekreativce. Kaj pa, če zbolimo ali pa se poškodujemo v tujini? Preden se odpravimo na pot, je dobro, če na katerikoli od enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije povprašamo, ali ima Slovenija z državo, v katero smo namenjeni, sklenjeno konvencijo o socialnem zavarovanju. Če jo ima, bomo dobili potrdilo, s katerim bomo v tujini uveljavljali nujno medicinsko pomoč, praviloma brez doplačila. Če pa konvencija ni bila sklenjena ali pa ne vsebuje določbe o pokrivanju stroškov, bomo stroške nujne medicinske pomoči morali poravnati sami. Zavod pa nam bo ob vrnitvi domov ta denar povrnil. S. P. POCENIMO ŽIVLJENJE POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1.4. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za april 1993 znaša 1,4% mesečno, preračunano na letni nivo 18%. REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE OPEHARJENI VARČEVALCI Tožijo državo Zveza potrošnikov Slovenije je J' imenu opeharjenih varčevalcev anke Les vložila na ljubljansko so-'šče prvo četrtino od 400 tožb. °reda Kutin, predsednica Zveze pomnikov Slovenije, je povedala, da I® bilo ob stečaju banke Les oškodo-''anih kakih 2450 varčevalcev, vendar pa so vsem tistim, ki so imeli v banki manj kot 2.000 nemških ^ark, svetovali, nej se ne spuščajo v brag in dolgotrajen sodni posto-Pek. . V omenjenih tožbah Zveza potroš-Nikov v imenu varčevalcev obtožuje r®gistracijsko sodišče, da je naredilo Napako pri registraciji, ko je banko t-6s registriralo kot hranilno kreditno s|užbo, ki ima po zakonu za sabo subsidiarno odgovornost države. Banka je prav s svojih nazivom pridobivala zaupanje varčevalcev, država pa odgovornosti ob njenem stečaju ni prevzela nase. Tako varčevalci zdaj zahtevajo od države, da jim povrne vložena sredstva. Ob primeru banke Les \S na dlani, kako koristne so razredne tožbe, ki so v razvitih državah že uveljavljene in v katerih ena odločitev sodišča velja za vse podobne primere. Pri nas pa razredna tožba še ni mogoča. Zato mora vsak oškodovanec vložiti tožbo zase. To pa je drago in zelo zamudno. Kdo ve, zakaj naši poslanci tako na moč mečkajo, da nimajo časa sprejeti zakona o varstvu potrošnikov, ki bi nas vsaj deloma zaščitil pred tistimi, ki hočejo na hitro obogateti? I V letošnjem proračunu je za zunanjo politiko namenje-Rih približno 32 milijonov dolarjev. Ko je Slovenija dajala denar za to dejavnost še I« pn,,.* ,n d, bom. » ddav, porab«, man,. Tudi hrvaški SINDIKATI proti taksam . Takse na slovenske počitni ke objekte, ki jih je lani uvedli /Vaška vlada, so pri nas marši p°9a spravile v slabo volje tedvsem zato, ker smo si ol s},ojih mizernih plačah že dosle zko privoščili počitnice ol °rju in ker bodo v prihodnje, č( 6 bomo odločili za Jadran, š( razje. Takse namreč nis< seje solze in so prizadele ve 'r}° tistih, ki so si z garanjem ir stegovanjem pasu nekaj ustva 'Pb nekdaj naši obali. 6 v najbolj nezavidljivem po Zaju pa so se znašli lastnik ndikalnih počitniških domov ir poviških naselij, ki ne vedo, oc d vzeti denar za plačilo novi! scunov. če bodo vse skupa l ®Va|ili na ramena dopustnikov °do počitniške zmogljivosti š( nanj izkoriščene kot doslej. Vs ■ KuPaj pa bi si želeli, da bi posta ,'ni oddih dostopen širšemi n °9u delavcev in da rekreacij« 6 bl bila več luksus. . rakse na slovenske počitni 6 objekte' na Hrvaškem so pr n«s.se kako vroča tema, zato n akijučje, da je o tem tekla be D da hdi na nedavnem srečanji edsodnikov slovenskih in hr s skih sindikatov. Mihajlo Zver SinH6tar rePubliškega odbor« bdikata delavcev gostinstva ir n®na Slovenije je ob tej prilož D ®ti opozoril, da smo Slovenc Oh^mbni gosti na jadransk k| a n Tako je bilo tudi v prete stl in tako bo tudi v prihodnje Če slovenski turisti iz tega ali onega razloga ne bodo več hodili ha morje, bb to za hrvaško turistično gospodarstvo hud udarec. Posebno v teh časih, ko se tujci izogibajo kriznih območij in nočejo ničesar tvegati. Zato bi bilo edino pametno, da bi se nekako sporazumeli, pozabili na pretirano visoke dajatve in Slovencem omogočili dopustovanje v njihovih počitniših objektih, je na omenjenem srečanju poudaril Mihajlo Zver. Podobnega, če že ne enakega mnenja je bila tudi Vesna Ivkovič, predstavnica hrvaških sindikatov. Med drugim je povedala: »Nikakor si ne moremo privoščiti, da bi turiste odvračali od dopustovanja na našem morju. Skoraj v celoti smo odvisni od turistične bere, od tega, kar nam bo prinesla sezona. Vemo, koliko Slovencev letuje v Istri in da je na primer otok Pag 'slovenski otok’. Pa to ni edini primer. Zato bomo v sindikatih storili vse, da bi tudi v prihodnje ostalo tako, kot je bilo v preteklosti. Ne samo, da si želimo slovenskih gostov, obenem jih tudi življenjsko potrebujemo. Bolj kot kdajkoli doslej. Glede spornih taks, ki so previsoke, se bomo hrvaški sindikati obrnili na našo vlado in na ministrstvo za turizem. Terjali bomo pameten sporazum, ki bo v obojestransko korist. Če nam bodo slovenski turisti v Istri in juri š/ FAoi MENi ODME&LI DotiobniNO' f/\ vvr/ & ftJcB MB ZKlArjO M7'/ Karikatura: JOŽE FR1C POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE LETNE - do 30 dni 1,4% 19,18% - od 30 do 90 dni POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Borca sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 15 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinov^ 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982; žiro račun 50101 -601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopdlnicai WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno najeti dve hišici. Posamezni termini v aprilu. 2. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen - cena 37 DEM na dan, mali apartma za dve osebi - cena 27 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini v aprilu. Cena 34 DEM na dan. 4. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 5. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni, cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Rogla - Apartma za štiri osebe, v celoti opremljen, kuhinja, spalnica, TV. Cena 47 DEM. Termini 18. do 23. april in po 2. maju. 8. Pbčitniški dom v Kranjski Gori - Jasna - za 20 oseb, dve- in triposteljne sobe. Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite (064) 883-067 9. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cene polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Otroci do 12. leta imajo 30 odstotkov popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. 10. Počitniški dom v Kranjski Gori - Čičare - primeren za šolo v naravi, dve- in triposteljne sobe, etažni TWC. Cena penziona 24 DEM, otroci 20 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 47 DEM, vključuje kopališke karte. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 30 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi. Cena 25 DEM na dan. B. KUPIMO 1. Garsonjero ali enosobno stanovanje v Bohinju ali Kranjski Gori. 2. Manjši počitniški dom, opremljen za penzionsko storitev za 35 do 50 oseb v Bohinju ali Kranjski Gori oziroma v njuni okolici. C. PRODAMO 1. Dvosobno stanovanje v Bohinjski Bistrici ca. 60 m2, centralno ogrevanje, stanovanje je v bloku. 2. Ugodno prodamo nove prikolice tip Adria B 13-500 in tip Adria B 13-500 z vgrajenim kemičnim WC. Cena 9000 do 10000 DEM. 3. V Cervarju prodamo več enosobnih apartmajev s celotno opremo, velikih ca. 28 m2, po 900 DEM za kvadratni meter. D. PROGRAM ZA MLADE 1. V mesecu avgustu imamo za mlade v Portorožu prostih 30 ležišč. E. PRVOMAJSKA PONUDBA Poreč od 24. aprila do 2. maja 1. Polpenzion v hotelu Tamaris v dvoposteljnih sobah 27 DEM v tolarski protivrednosti. Možni tri-, pet ali sedemdnevni paketi, za skupine nad 30 oseb organiziramo prevoz. 2. Apartmaji Lanterna z opremljeno kuhinjo za tri, štiri, pet ali šest oseb. Cena od 12 do 19 DEM v tolarski protivrednosti. Turistična taksa ni vključena. F. ŠOLA V NARAVI V času od 5. do 12. junija v Fiesi možnost šole v naravi za 60 oseb. G. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo. Ponudbe zbira Atris. 2. V Kranjski Gori ali Bohinju najamemo opremljeno garsonjero za dva poletna meseca. Informacije gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi več kot 10 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Za/gfi djrektor borze v Kvarnerju obrnili hrbet, bomo turistični delavci ostali brez dela. In brez kruha...« Vesna Ivkovič je obljubila, da ne bo zgubljala časa in bo vprašanje sprožila na prvi seji predsedstva. To bi bilo več kot pametno, saj čas neusmiljeno teče, sezona je pred vrati, upravljale! sindikalnih počitniških domov pa še vedno ne vedo, kaj in kako. Če bo ostalo tako, kot je konec preteklega leta zahtevala hrvaška vlada, bodo slovenski počitniški domovi ob Jadranu letos samevali. Če pa bo Vesna Ivkovič kaj dosegla pri svoji vladi, se nam znova obetajo mikavne počitnice kje ob najlepšem morju na svetu. Andrej' Ulaga Včasih je bilo poleti ob morju vedno živahno, lepo, zares prijetno. In kako bo letos...? Slika: Sašo Bernardi g g ■> u Cd Iti s # » >u ■§ ^ ^ cd ^ £ 3 fl" O £ >g |Š||s 1lit!ii O O,oo go? 8 -y "Sc 3 Sh Q N O |_____ Hl|l» cd 4t O m ^ 5* B1 o a,'3 o g ^ oj g » 9 c a oc g1®” » ti * 5 M,£ o os 5 M ▻ 5 #8 § S* N iS.a-s.^-Sg cjo“2? 3 o-g = #Š,S 8«? ■g Ea 511 3 sf-f -2 s -a ^ ^ b J5 o O X3 ^ > D .»H E > 9 5 ,g §> | > S .2 g -* ^ j1 o 8* >* a>“ o B g •% > S "2 g a S 8 P M O 1 HI ■g 1 =? : .4= s o ■ :::::::::::::::::::::: Š-g g §•£>•£,£ 55 s!o bOu C a,5 c gjja3 452Fg| » S « S 2 2 £ p-Š og-g g s g ■Sti>e^xiaS>o ill-si-flls 5-w°c;m w„ 1||:!l|lfl II? 12 sl lil! 111 i E ^ m g, • -2, O s s% 8 5 e a~5 co H h ai »S “H ■g ScE > Si ■s Igla 5 s a E Sss.il III ! tf J! 1 $||=šilal S* -s,«ftN”S s« a!HsslN. f 2 ali-<^111 o ŠTg-Ss E? ,'2ži§ -|”ls§Š:Si^§ siap = l^;,s. Siti« I lliifU i«llit* -lir^l||!i^ š|l||ssP>i!!s.|if «g?3 P o Hiš _ tal-§ Elc 8 ti £ oio^ 5 aS g-g g'*g -g ili oati'3|g Sx ar! >1 H« Hsi si mštito?—8 .««s oIMlSlSKllll 8i2^S S^.SSigg-g-S illfšlllill IS y£a:sHH$h = IN3I £aju B£oa g ?-a S.3 -fte s 3 S ar g lil^ 11 ”s gtž L l£lli!|llMil R-lli“Slsw' gugllillli^ illli!l!l!I« A -O £ A 4, '> > ■“-o o o |_ -ptil"1 ° g 21 j§ § >» 'o i P E £ mifrmM §Š-Hsi1°«Pli .S 3 o g °i g > g73 o« o ':522 > 15 »Jg o ^5'S « g5,u 6 d|5-g " g'S y g'> ti"0 " g -r2'g"«{-§ | .o;, p aa| g e H1-* p I „ g >|p fl-| g a p 12 g ag sB|- g* s«a§02H-HsigEiH=pg2 l?tl H ‘8$II«»« H «$*lf £Jlt*tl* •; J$tflg<2§ MmScS’®m>ŠgbE25 > «Nti > i« a-a a-:a aj2 lil« p :et g3 o ti 2 a ^ M -a S^oN S-sl , .£ ISI|I •Sfi o. g, |i:l| i >N a S -J >S i c« s j* 2 i es1| ’g:&g5’S to-S J< b a .2S^S® ag^.S,'« o-5,i 23 l|ll = g-a i S>:§ | g ti|11 Šiiti E o g lin o M- | > ti -1 m =3^ i iS-jj iS 9 =1.- Zlil » Z Ž5I2I | o|-S m.s aH* 1 s IJ-i!f 144 ia|^3||la» .2.1 °Sl« II |i Sol« o j s s* g* a-g ž-g-s 1 °S3iso^ m* « S fi52 o“S i-S 5 " Ur; B 13 .E g ^>ti ti = 5^ „->§ ^ ti fini s?*! I ^ s> s :§: •:•:• I •:•:• :$: ::::: I :§: U ■= 22 jfc CQ -= S >W» ro N *= 03 v» s IStilPf* iS%11ik.Fi -plIE? !itirnici«1131« ifllli? š n n 8'H ° hi š-h ».n si? 8*31 s i si «1115š»Hfi!>^l«1|il|i»r=iii :a -S j P .2ooE2“iaoo>!« .2. ^ “5? B1 cj n ti O O > o _ ti ti -tt > o. |4I414 ifiiftitiileiti imlisislKiiilesa« S -S J 3 g g g .S g 2| h -J613- > ^5 ^ NSg2>oSt£ ^ |ti N 'ti M?tibEf>M|n:-|l rili liti? Bo g Sc a5,S'Cti^S o E § g- ^.g p-« 5 R .H Š tij.s« 8.'^ ’8 qc'«-2id - 2 2 i --1 i Il-i I ti °! 11 -s £l IS: II ° °'1 f B1 §| E tuc o 0 Hifii mmimrni$Wm 'Pf i,- pc„aa“.ft ifllli I H §>|H” ^-atiofs 555^5 S E plnla ■||5p 2 Po3 $x%: ■5*3 -§ sr-gi ^ 13 o. Sli Ml Šilih o -2 « 'o .9 s I« fl aO m a = S E 5 • I ° E to sfi "b 12 E tn >0 ._ ■3) J3C “ >tO o 2 O. to 1 E 5 - II !? :§, I i! Ki J9 | oi-5 cd C '60 jd 9 Gh cd ti Id ti ti £ i >2 g i ti 3 § l-a-1: sil . !&¥# £-§5^8 H >2:s> 8.&-S f.5,5 ni 2s n Eo«2Sttl3o g |l! UH š “So§S|gl| x-s Š “!■§ S ti2 tii.2,1” g^i s l^asEssi isiihsl! E g 5 y S - S 3 |Sg f|*f “ 2-S^ I g sl .11 5 g J 85 o m o oj 5 o g :2, g g g-" 2S tiy iifSfl! i lllllil S g. ~:B 1 S.-I g t - «-IFs=.s Hlinil# lil pit usimii S*|s'Fl llišs.5|g.| ™šc^aH s 1 Es°|šp 1 5 -§g-§ 5 Š.E e H o |isppp milili 8|i8«|g| |S-a.SflS.| ■S ““.g, N S ti ti g-5 5bco ti >y N cd cd M w> |=3 E'E ;3 2 cd g ti g N M « g :•& lis 5 Sl 8-^8 lllif “Agg;| c gtiE g a w»« jo ip <*-ti j-^td pil ftti "o o H H H a2 N "ti g N g^5 ti X Otž .M O > TJ OJ > Q Oti i:ps|p w ^ OJ W iti’ iralilFI OOdJ(U>C^n e stig a^s.o to^| ca o-S & i 1 2 ¥ ° o-! 3 o "alllsSli ■tj r-l — ■ •„ o d N V “lili tim o d i cd -rH G.h •> •'-’ ti ?l«fl 4p.?S S|i4 = s a> g cj-H •5 a m S s O E "•°iS S -3 .2, g> Ms. 03 S S IfllP O §| g s lis# iSfg-3 > -s s§ -O -g P M OB 5 1-SlllK- m mit g.Sfl ■S Jja £ o S « S 55 P-g g ▻ »M u ^ lfW litifEiillili^lflllillli > |5 '^ g tiad E CD cn o E CD co 11 |-H.||5; o||a||l#p|l| > n pfP2H2#-n:li &Sn P :i ^ gl l ( C N 0,5 M W ti ^ i -■ z “if i § i & P« •31. ONp >> S « H UH 8¥lo ■8112 °§gH I 2 |.S S#šp “ *«!” w E^p .. „ ^ - £ o -g U ^ >S g 'o? -K 8, ti « >o fi B 2 o ^ : ^ O £ - M ■Sf ”5.2^2 E S.Š g «- K «-|.§ tip SŠ£5$2 .S kMu o.-a gl a 3>S š,'«>g W S g^ gzš § g c S Sh ^ >Q ‘o > ■a IS co E ca in "lfp!|p!l!ilsl lllUlt! Mtiti s “ 0 " s g-f E i 51 5 g i ;3 0.-2, 0 m n tao 'O 0 2 3 > 2 O ■°1 a« I Iti: m s-b ^ g — 'So > iBiskl 1«“5 Sf jI|° sž<"4a-ps 14 impl-s S«4|I||1|.J S" i g >i=5S •" S11 a-El •3 2 °-g l|l] 111 Ilfli i Ii HII Ik Illl3.li cd & Š53 S S'S3. ti«-§ ® 2 o 2 53 s to O m 0 1 3 :f .®0so2?£c»i*> g S-o 0,23 ^ pi ti ^ ti - o 33 m £ 37'^ ati oj S d " g>.a -a^ ti £ g * p ^N>rt2§tiftaj-S5.rtg K6S bdaflaJ01+3 >S -§ ti d ti 5 ° E -S as '"■* 2 « ’i2 s o § 2 £ 3 n2-h p, a, | ti §ti-§.kS# d S3S,$Sa.o5.|g^E ll-oltfllf lili ti 0,3 asti I3 & g, g S-H >y 1 g S .iti > > oj n ft-rt 'ti g ^ c S5 '5tig5-«0ti§.StiEti cd S *c? cd >u o z 'tii - ’-'X « S .Sl rt” g"-o>! .H 'ti .s g ^J 3?M oj pc c 2 as — S>c«ti“2”12?,ti | SSti - g^-ti z ti gg >S ° 91 S ^ o -°S ti 2 >•- a 2 "5 g - •Š titŽa,^S5^feg,ti.& Q»gž «s 1 s — > S rt k, o o e &M3 a “§s| M - o 2 1I|I i) G •• ^ ° > m S a| ” o 32 a ti 3? .S 5 ” g kititi . c l-S o g1 •a = ai^S 1-5IIE ii t** a * a s > | 'JI 11 =3- ^ S N 0 ‘S 15 "o -•n fttiž „ o >ti ” g 2 'n ti s 1 ar to I S o Q !tI!ijifif C o -F Tl th -ti -3 m ^7 1S5-23-S2 S. -ti jd OD— c« g ti ti-£S O o N g n I ti iti,'13 b ^ ti .3 M s g ti -g-s 5 g I 15 s wu - d ^ ti ri 5 ™ 73 oj C ‘ • — - " D, ^ # C -ti c 3 . Co d) +_> "fH °V® 3 N -3 033 o. .5 ft-g ž-S. o ► 2 ..D J3^.« 2 ti ^s§2:"gn S gl-s "Sll-Sf •S ti Z e ,d 2 * 3 g. ESn.^-e-S.e.o J-I-Sll-els “ 2 # s | -a .aj S | -1 5 M a> ■■8 (D «T5 "C a o ^ sli 18 i! lili 11 M Isgs •“-i = 9 811 g - R E 1 iti S lis | 1 s — /ji t -Iti :Š 4 CC J! i | Sl h-- i C".' K vi 'f! 01 ; is j ci j ! ! tv i li« 1 dimi ca i : - , CO ! k^ : r- i co i m; d j vJ j O m; ivc |£| CJ ; <0; Oi ID I r>.i 0>; h- i CO i CI j OJ oi j cj I t- ca cj to! d i d | m; o cj ! ® i ( -- , rt Cj ; CJ i 'Q , 1^1 d r-- o: r-; *=r ; t- i O d ; d : C j i o r-. At — CJ i ■ /JV tn ; T- : cj i co i m k\i <0; co: ! CO i rt OO in r-. s —: cj i C4 r-- yj d 1 —; cj d r-- ; ID | dl dl , co 1 o m.?, 8 ! i ‘Biol i§ : 5: 2! - t: 2 'p l|iSiSiSi5 i iaiiJi 2; 3i c !:ti Hill s?l di -2 i 3 i ^ D I ^ i 2 - iii» :S:| i|:S| ! sili l!:i! *!!!?! ±:Q| »i i •£i i 1|3| ■?|3 cl! .cj i:t!.BliliS:i‘|!l,i3iIiSi3 t;*l5ioi9tS;«s|tsž6i6|8| t- ; cj 1 co j ; in i vo ; r--, co { j r— } -r— » — * — 1 -3 o '1^ i8"s ,u p "k §1 §is-“ §-s.« 18s s •|>2 2s| ®š k !>u’S a s £ o1 e ' ti ti O £ ^ s N ti o Hit “ i -č i 15 P § '& i § sti g B ti s P •S, ^ » °* e 1 ti 4«si*lisf rt [l2 rti >N Oi ti O ti • ti ^ N d ti O ti ti O -O ^ '|Q S| ti .^4 ti ° S g JS O ti 4) ~ a, ti 3'S- &-4f »-Ul lili o 8 « •8«8|fo|s.l|o|p» rt O -o >co s-issiits CVi •—i 'rt o ti ‘rt - O >8 g i lati niti ti Oo c §1 » s> ’S-~ s O i o b S « w ^ d g s-§| o S -§ | 6 'S “ S N O -ti y ^ 2 S- PS ti 2§ ti-2^ 8 .5 g -kt ti R, 4*» ti 43 ^ "ti ^ "ti ti 0 ti N g 1| N#"H |-|las a! lis m.-eo a« 8-^.s.8*„j§1 « af Iti ° S '^-E ti ti ^ ti M ti ti n ti ti in i 2 i § s e s> o O O) '8 ti -ti -9, § e e g«-* g -§ ! 'H HeQrtkP g >8 » .• -y S fc o R,:a ^5-jJ s.klkH'3 |t#g^is^8§ se°g.SSoS-R |o'g:g*3»8^ o ti ^ Irt 21 ti ^ »1 5S. _ -° -o -tž -ti S 3d 2 y n, e 2 "g s S lo-e-S N l| 8 ‘ ti ti co -g rt o^-rt 'rt •s,5i S »-S a 2 s -ti ti ti 42 ^ co O ti N-§ e a - o ti ti Q.3d ~ M 33 t,i -^ •« P, ■o J5 ti 5 o '7 ^ n • to-^^.kl d ti tort S s o rg ^ otitŽ^-^gotol^Seto O ° O rt rt ^ ~ rt »T- ti ^'ti' N>§ S ^ l 'P ti Ii gs g 'g53 -s to •s .goSgišti-s to g 'N -O „.gj-«.g§ «’S'D» S u gs-S-e & 0 ? !*#|31 HI 15l|*5 lihi #|.«i 11 i°« Ei: I •d e.-8. “ §,2 ■e diZf-ililo 2-H^ H akti id- 5 a, E e 0 to “ -2 2 2 3' «r § ^ ,.j\m ti>N-rt .§« o "ti s 4? ti ti ti ti CO -rt = S-gE2i5.iSs 5 #¥ §>«!•* ,8 * oi sl ?■§ > |2 E » £ n « n 2 g OJ "E o-§;§ to S> N Ph P. ti) Oh rS s >ti o k "u ca 35 «0 «; O d Qj ^ Pj ^ ^ 4J ti -b 2 . « 2 ti § - s « a « toQ C - g*.- ■š3 g 1111,8 E (Li 2 o c »5 bi d o d 5 f—> »•"--<« N -rt 'a 'S §s-3 J ^ g u « itirijlist ti o i"« g s ' a g r.# § š/to\5 °;s| l-gif : 2 >\F%--z2lZ »j E 5» o -ti S R, s -E 3 ^oti^-ti^to-R^eo ti a n m "8 £ e ~ -SL 3 H ti| B § -g 6 I ts« a| ^ "ti » ^ -b ti ri? ti ^ M 05 O B S ° P S ti p H "ti O ^ .. rt. ?Ž §Hlt o 3d H - ^"1 «. 1 ® ■§’ n, to §, o « H§ |f?!-§ w g|.4 š»sl;3'0li S“S i s^IPIsbo -§ o -2,^, § N S5 d 5'S~ °-8 ||| o"« >to R, ti to ti -O g - 3d 3 S to — -ti »**.£l«3tli8jj#£rtS :s» Ph ^ ^ 5Hrt^P,Noo^"tio2tiOti oSall 1 |e!ts| Sil “iš 04 r rt ^ E °>?rt « ti-R^ gs.rt- “ :~ 0°Nti&ti-toOO^"ti^ "ti ti^-rt Co 0>bJ-c^,PHPH-c~,N CO o 2 >0 ,% §i y to R,,d -5 "n § 1:^11 sMHI to ti 3 a to to ;s"s> - cn ■ S Ed Š n, ° -o -E "5 a -§ 55 CA CO 8) .a "v § t « .s o e S o (A ‘co silili ŠE|;p5-8.= = « >|'Pli=hB pflft^pl a > .»ta S c S g °to3>Eg>o »BdS ».r 2"" | -S N | “1 * |.l | n .3 p,^ ® d o .. o cd CO r^J 3 Z3 S > -slflH.s P --.H s g 1 ¥ 11 £ -r—> N P CJtUDg CO ti (DCd^^^ d(U0Cl( •r? w > rt rt -55. n S d G ^ > > > d* N b cd Šž j=|f 3 ti ta - u J Sli Mjfl sfSIaslif •sil Ml*!® 2 o „ e" s ®a N — S 3 s —' S* 2 ■> 3 S>N ti -a o ” Z> ■o « i « 2^ 2-2« „0,3-g= s g g '«IJ2S«^SS ■s5tillž-a c a2S S e u jg -a 3 I a §,•§ 5 c-o » p « S g-Sy 5; »j > 6 -E g E - ^ sS.| 1*8 § « i-«: 5 s a 3 g ‘¥ š dti> H 3 ti 0 “>0-3 g +j s E I 8 pp 32 ^ ^ .a d g 'a ,3 ftF ■I E 1 o 11 l^llH lll.a| g-s .2.&§*!!. ca 003 ti -8 'ti ti N a ih a = hllšlf lltssp Mislil co ^ S g m "P ^ ^ CD co >0 -S 4 $1 5*1 i ¥ CD od :=■ > w g ti HI S 5S .— 03 00 = tiEN •r) C • E .ti M 7 "E?^ 3 s - B N ti 'S 7 u "5 jz a^-b 2 > >"S 53 > o H s S^g-č Š a ft! f 15 B- >577 h ” .§ S Is s 3° 2 c tilTd 3 5^0 a ti-Ho 3 co cn > C m 4 -3 m tu cd 5 cd b i«> >o > o cd b ^ N TJ u g .a S 0,0 2 . S -g | ti t\ s o g %■§! si ™o J :3, E 0 x % e > 2 g -55 'S | % 5 % W ^ 2111 >g-5ll ^ o c 5 h o ti c« S šil P llfti ^•^4? sl zctdl s .s 5 4 -a as Ph U w N S «5 03 s -o 9>n o o g O B, O I g, g sili ^ as E ,-5 Nol>^ ti 2 > as fP- N 8«! >2(/!il o ti S g ▻ §f c 2 o 03 Cd 5 03 33 3 33 O M ;5 >53 3 S > 4 m.ti oj Sc/j 005 3 N ti o ti -g f g m 1 $ 5 > > “»O E > 3 8 ^ .H g o»3:3 b d S •rt 5 IH lif s 2 H 2 > 'ti o-a .» B1 P,ti5 . «5 N J5< tUO-rH (D kQ O O nQ > o p, "d ti H .ti | ti | 3 .ti g i i -d3 «.a tli) as to _ 50 a °a!3 2 S » QQ-a'b| s r& >'B o g I,| N- »"S &S-8 |r 0 .rt O) 0^0 b ° £ N g 'rt •g^ « > Oi ^ 3 _. O O "b O ^ 8 to "8 8 >^>Urdg oo5bcd R a? Q,-r| " 8 -3 -O ti > c o# a S g. « o S J ;8 !'f d I ESy ^ ^ o.rtBgM^23Ms > 5 m 8 oj R - O ' O, o b P4 ^l»>s 1 ^ > OJ O d) Cd m co 4 _ ^5 ZSti7 <_ "? o E > ia os N $ ti Č ^ O Q -iti Hll IH. g 4 š#3 £ CO OS > -P os o ** a §»^7 ” 2 ^ > °asi3 o> .0 gg £ 1 8 >»§.2 ! H d) co C c o >8 » H>n > > “ N Oti Ogti ^55 3 8 15 o - 13 s 3 S:5?.o d |i 2 gss n as o tU — Sh W tB D, m 1s § H > 8 J « ■"gf >e2| gti# E .2 .E | 6 § 'g^ A 4,8 §s-y>|»&-&-C H k. Jrt cd co o (D > -p12 .g, a a a •S « >0OftO.-&£ “ -11:13 O u ° g «0 55 o g ti sl aj •h H 0 cd > So-ŠSllH | 8 g '-p £ E ” os 2:ti,gx 8 8 -° np,2o£xo» -WEmSo°£ . -a H i c •H g N . g O .s# a a .ti > - >>y •5?! ¥ “ "O Cd ,d d ( bC o “1= s dl! sflfl lllalUl! Ji M cd -M .Ji,to S £ <8 rrt o; Cd Cd cd cd -d b --j FjšSš lislifl S >ti "O s w m Q - n S, | 3.% N "Ufi & Š (3 S 4 DUiNh M« h O 2 H «3£Q® H O S > 5 73 8 ,Un1' lili |ifi 2«®S#1||| |oi|1“I|I S3g‘Ni.m«šl O "g 0 CD 1 I 7-5 s b ti x ti oj >'E,E 1 tu#5# I1" q 8 7-i R os -9, «'ti ti =5 ”5 .ti .£ » « ■" M n ’ ? m. ,« . 8Bis^: p W s 0) c m M-a* g M ° 5 ti N co > P R£ g sS -ti ti E3 d £ T3 d "b *g g t5 O) b W o; -S »S E šli! n b .b i-i |?f 111^ l&lalllSf fl NR.gti.ti, -3 n) > p ,S - .S Ob Š °5< a -s e is .as g^S5 k > ^-3 o a,x flillt; 0 5 a-3 S H > > > d CO >co §sssl|5^|&| aa§ Povečana nestabilnost gospodarske dejavnosti VRSTE ZA ČRNI KRUH SO SLABA VABA ZA TURISTE Letošnjega februarja je, podobno kot lanskega avgusta in decembra, slovenska industrijska produkcija zopet zanihala navzdol. Februarja 1993 je upadala kar po dobrih 17%-letno — najhitreje po lanskem juniju. Februarsko zmanjševanje produkcije je bilo tako močno, da je v celoti nadomestilo počasno rast med julijem 1992 in januarjem 1993. V letošnjem februarju je bila sloven- Piše: Franci Križanič s/ca industrijska produkcija skoraj 14% pod svojo, že sicer nizko primerljivo lansko ravnijo in kar 42 % pod svojim največjim februarskim obsegom leta 1987. Na nizek medletni rezultat je poleg omenjenega (hitrega) upadanja vplival letošnji dela prost dan na slovenski kulturni praznik ter nanj vezano podaljševanje dopustov oziroma premik zimske počitniške sezone tudi v februar. Po desezoniranih (slučajnih in sezonskih vplivov očiščenih) podatkih je bila letošnja februarska industrijska produkcija za 37% pod svojo ravnijo v juniju 1989, ko se je začelo veliko krčenje gospodarske dejavnosti na Slovenskem, in prav tako 37% pod svojo februarsko ravnijo 1987. Omenjeni odstotek kaže, da se je februarja letos naša produkcija spustila na raven lanskega junija. V prvih letošnjih dveh mesecih skupaj je bila slovenska produkcija za 9% manjša kot v enakem obdobju lani ter za 37% pod svojo največjo primerljivo ravnijo, doseženo leta 1987. Za povečanje od sedanjega obsega na enako ravne kot v prvih dveh mesecih 1987 bi se morala naša industrijska produkcija okrepiti za skoraj 59%. Vsaj del zmogljivosti, ki bi omogočile takšno rast je slej ko prej še na razpolago, čeprav kapital, delovne izkušnje in znanje niso večni in z nedejavnostjo počasi usihajo, ne da bi bili nadomeščeni. Marca letos je bil zaradi razporeda sobot in nedelj en delavni dan (dobre 4% delovnega časa) več kot lani, kar bo ugodno vplivalo na medletno povečanje slovenske produkcije. V primeru stagnacije in enakega števila delovnih dni bi bila letošnja marčna produkcija slabe 3 % pod primerljivo lansko, zaradi več delovnega časa pa bi utegnila biti letos celo večja kot lani. V primeru nadaljevanja upadanja bo medletni rezultat marca nekoliko manj negativen, kot pa bi ustrezalo dejanski dinamiki. Aprila je bilo letos in lani enako število delovnih dni, vendar pa utegne, podobno kot lanskega decembra in letošnjega februarja, na tekočo dinamiko nega-tivo vplivati spreminjanje sezone zaradi uvedbe novih praznikov (obraten oziroma pozitiven je bil učinek opuščanja starih praznikov v juliju in novembru). Februarski podatki o prodaji slovenske trgovine na drobno in odgovori na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko kažejo obnavljajočo se recesijo, podatki o upadanju zalog neprodanega blaga pa dejstvo, da slovenska podjetja zmanjšujejo investicije v zaloge kar lahko pomeni nadaljevanje uspešne prodaje ali pa tako nizka pričakovanja, da podjetja zmanjšujejo svojo gospodarsko dejavnost še bolj od upada povpraševanja po njihovih izdelkih. Na končni odgovor, za katerega od obeh možnih vzrokov upadanja zalog dokončanih izdelkov v slovenski industriji gre, bo treba počakati še kakšen mesec. V letošnjem februarju je bila prodaja v trgovini na drobno že za dober odstotek pod svojo izjemno nizko lansko februarsko ravnijo in kar 19% pod primerljivo ravnijo v letih 1990 in 1991. Februarski podatki kažejo nadaljevanje poslabševa-nja prodaje v slovenski trgovini na drobno, značilno za obdobje po lanskem decembru (od junija do decembra 1992 se je prodaja, sodeč po medletnih primerjavah, vendarle krepila). Glede na dejstvo, da so bili v prvih letošnjih mesecih realni osebni dohodki približno tretjino nad primerljivimi lanskimi, je upadanje prodaje v slovenski trgovini na drobno in s tem verjetno obnavljanje recesije paradoksalno. Vzrokov je verjetno več: (1) negotova pričakovanja in povečan obseg prihrankov zaradi dejanskih in možnih interventnih vplivov države na gospodarstvo; (2) povečevanje prihrankov na novemu realnemu dohodku primemo (željeno) raven; (3) izredni in deloma nepričakovani dohodki (poračuni, trinajste plače, veliki regresi ipd.), ki se v glavnem pretakajo v prihranke; (4) povečane socialne razlike z večjimi prihranki in/ali uvozom luksuznih dobrin bogatejših slojev; (5) aktivna zunanjetrgovinska in uspešna antiinflacij-ska politika v Italiji, zaradi katere se Slovencem bolj izplača nakupovati v naši zahodni sosedi kot doma. Če je zadnji faktor odločilen oziroma najmočnejši, potem je Italijanom, vsem njihovim tegobam navkljub, uspela tista strategija odpravljanja recesije z »izvozom brezposelnosti«, ki bi bila primerna tudi (in še bolj) za Slovenijo. Podatke o zaposlenosti imamo samo do januarja, ko se je še naprej (tako kot v vseh mesecih po lanskem avgustu) pospešeno zmanjševala in bila za 6 % pod primerljivo lansko ravnijo. V letošnjem januarju je bilo v Sloveniji 668 tisoč zaposlenih (brez samozaposlenih in individualnih kmetov), kar je bilo za 209 tisoč ali 24% manj od do sedaj največjega januarskega obsega 1988. Podobno kot lanskega decembra se je tudi v letošnjem januarju zaposlenost zmanjševala samo v gospodarstvu družbenega sektorja, kjer je število zaposlenih upadalo najhitreje po lanskem februarju ter bilo za 8% manjše kot pred letom. V negospodarstvu in privatnem sektorju je zaposlenost januarja letos naraščala. Pri obeh je bila okoli 2 % večja kot januarja lani. V januarju je delo iskalo že preko 120 tisoč ljudi, njihovo število pa je bilo skoraj 28% večje kot pred letom. Po izračunu Zavoda Republike Slovenije za statistiko je stopnja brezposelnosti dosegla 13,4%. Januarja je bilo v Sloveniji 5907 prostih delovnih mest, dobrih 7% več kot v enakem mesecu lani. Število prostih delovnih mest se, kot kaže, zadnje mesece vendarle povečuje, medtem ko je med lanskim marcem in oktobrom nihalo, pri tem pa v povprečju sorazmerno hitro upadalo. Kljub velikim naporom, da bi se hrvaško turistično gospodarstvo spet postavilo na noge, se tuji turisti vztrajno izogibajo nemirnega Jadraha. Že tretje leto zapored. Na zahodnih obalah Istre in na Kvarnerskih otokih bo sicer poleti zagotovo nekaj življenja, kar pa ne bo odtehtalo praznine v Dalmaciji in na njenih otokih. Vse to peha našo sosednjo državo, ki je dolga leta živela prav od turizma, v vse večjo revščino. Ta pa za turiste ni niti najmanj zanimiva. »Včasih smo pri nas ustvarili kar 81 odstotkov vsega deviznega priliva od turizma, vse druge republike nekdanje skupne države pa le slabo petino. Danes je slika povsem drugačna. Lani smo na področju Istre in Kvarnerja zaslužili milijardo dolarjev, kar je malo oziroma premalo za preživetje,« ugotavlja Vesna Ivkovič, predstavnica hrvaških sindikatov. »V primerjavi z letom 91, ki je bilo že več kot kritično, ustvarimo s turizmom le še polovico toliko. Na vse načine si sicer prizadevamo privabiti goste in jih prepričati, da bodo pri nas varni, vendar nam turisti, posebno iz bolj oddaljenih dežel, ne verjamejo kaj dosti. In če se bodo slabe sezone nadaljevale in nam ne bo uspelo privabiti tujih vlagateljev, bo naše turi- stično gospodarstvo propadlo...« Seveda danes ni tujca, ki bi hotel vlagati svoj denar v državo, kjer ni miru, kaj šele pravnega reda. Tudi zato na Hrvaškem ne poteka lastninjenje tako, kot bi si želeli. Predpisi so neživljenjski, med drugim ne dopuščajo nakupa dela firme, možno je kupiti le celotno podjetje, delavci pa nimajo denarja niti za najbolj cenene delnice. Sicer pa jih mnogi, ki so si jih omislili, ne morejo več odplačevati, saj je njihova nominalna vrednost v razmeroma kratkem času porasla kar za dvatisočkrat. Vojna in gospodarske razmere na Hrvaškem šele priče- njajo kazati svoj pravi obraz. Doslej so se mnogi še nekako znašli, sedaj pa je možnosti za to vse manj, pošle so tudi zadnje rezerve. Na vrata trka lakota. »Formalno je pri nas zaposlenih še vedno 1.200.000 ljudi, dejansko pa le 800.000,« pravi Vesna Ivkovič. Blizu 400.000 delavcev je na tako imenovanem čakanju. So doma, brez dela in ne prejemajo nikakršnega dohodka. Tisti, ki se lahko pohvalijo s plačo, dobijo na mesec v povprečju 96.000 dinarjev, kar je manj kot 100 mark. S tem pa je presneto težko živeti. Še lani, ko je bilo že zelo slabo, smo zaslužili po 300 mark na mesec, sedaj manj kot 100. To povzroča v najbolj zgodnjih jutranjih urah pred s trgovinami s hrano dolge vr- ( ste. Ljudje čakajo na črni j kruh, ki ga je moč kupiti za j; borih 100 dinarjev. Vendar tega kruha zelo hitro s zmanjka. Potem je na voljo le s še beli, ki pa je štiriinpolkrat j dražji in zato mnogim prepro- p sto nedostopen. V javnih ku- z hinjah, ki imajo iz meseca j v mesec več dela, najdemo ti ljudi z visoko izobrazbo, tudi v univerzitetne prof esor j e...« d Ja, prava revščina na Hrva- s škem šele trka na vrata. To pa h predstavlja za obubožano tu- sj ristično gospodarstvo še do- d datni udarec. Brezposelnost, v, vrste za črni kruh, slaba volja- r< ,nenehno grmenje topov in tu- h rižem preprosto ne gredo skupaj. ( Da bi privabili goste b z novci, bi potrebovali na Hr- £( vaškem vse kaj drugega in nič , st od omenjenega. Zato je velik0 S vprašanje, če se bodo letošnje poletje uresničile sanje hrva- ; rj ških turističnih delavcev, da g bi od te gospodarske dejavno- j H sti spravili v žep tretjino več 1 kot lani. Pa če se tudi bodo, bo i to glede na potrebe panoge, | celotnega gospodarstva in države še vedno kaplja v morje. Ni kaj, zaenkrat so obeti bolj | slabi kot dobri. Ko bo mir, bo potrebno še nekaj let, da bo vse vsaj približno tako, kot je bilo včdsih. Andrej Ulaga Z veliko nočjo naj bi priletele prve turistične lastovke, znanilke prihajajočega poletja. Veliko pa jih, žal, tudi letos zamuja. Slika: Sašo Bernardi. PODJETNIŠKA MRZLICA Z dna na vrh Evrope? ! in Na Slovenskem je lani zavladala prava podjetniška mrzlica, kar ugotavljamo iz števila novo nastalih podjetij. Če bi bila takšna mrzlična dejavnost tudi pri poslovanju, bi SDK o lanskoletnih poslovnih rezultatih slovenskega gospodarstva ne mogla zapisati, da so bili globoko v rdečih številkah. Iz tega poročila namreč razberemo tudi, da je bilo od novonastalih podjetij poslovno aktivnih, se pravi ta- kih, ki so na SDK prijavila poslovne rezultate, komaj dobrih 1000 ali dobrih 10 odstotkov. 9183 podjetij je bilo lani »v rezervi«. To lahko razumemo kot velik obet za pri-hodnosst ali pa tudi tako, da so razmere za podjetništvo še vedno zelo neugodne. V lanski mrzlici ustanavljanja podjetij in preoblikovanja obstoječih je nastalo 10259 podjetij, vseh je bilo torej lani registriranih 29485 podjetij). Slovenska podjetja v letu 1992 100 Tako je delež malih podjetij poskočil z 88,1 odstotka v letu 1991 na 92,1 odstotka, število zaposlenih v njih z 11,4 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu na 16,3 odstotka, prihodki od 14,1 na 19 odstotkov. Premoženje teh podjetij se je povečalo z 10,6 na 13,6 odstotka. Močno se je seveda povečalo tudi število zasebnih podjetij, ki jih je zdaj že dobrih 80 odstotkov. Vendar igro še vedno vodijo velika družbena podjetja: zasebna so zaposlovala le 5,4 odstotka vseh delavcev (leto poprej sicer samo 2,7 odstotka) in dosegla 11,4 odstotka vseh prihodkov, njihovo premoženje pa je pomenilo le 5,2 odstotka vsega premoženja gospodarstva. In še nekaj je, kar je treba povedati: med novonastalimi zasebnimi podjetji je sorazmerno malo proizvodnih obratov, kar pomeni, da zasebni podjetniki skušajo predvsem sodelovati pri razdeljevanju obstoječega kolača. B. R. Vir: SDK »Ji UlllE IlilLjM Zaposleni Prihodki Pos sredstva MAJHNA SREDNJA 1TT>1 VELIKA Svobodni Sindikati W Slovenije Pred leti že praktično odpisana Steklarna Hrpelje se bo morda povzpela med uspešna slovenska podjetja. Pravkar namreč s p°' močjo italijanskega kapitala, kjer so novo peč nabavili na leasing, in nemških strokovnjakov, ki pomagajo osvojiti novo tehnologij0’ uvajajo proizvodnjo barvastega stekla v več odtenkih. Barvasto steklo postaja v Evropi vse bol] v modi in hrpeljska steklarna si je z nakupom peči in tehnologije zagotovila tako italijanski kot nemški trg. Večina nove steklarske proizvodnje je namreč že prodana na ta dva trga, zatrjuje direktor hrpeljske steklarne Franc Škerjanc. Hrpeljci zatrjujejo, da si novih trgov niso pridobili samo s spretnim trženjem, ampak tudi ali predvsem z visoko kakovostjo svojih izdelkov. Kljub temu pa vse j to ni dovolj velik garant za dolg0; I , 1 ročno preživetje ali celo razvoj ; a steklarne. Prav v steklarstvu j sai namreč predvsem vzhodnoevrop- Vij ske steklarne z dumpinškimi ce- Cel nami uspevajo razvrednotiti do- ; sg^ sežke. Ker ima hrpeljska tovarna ^ še vedno na plečih del dolga za ^ pred leti nesrečno kupljeno peč na Poljskem, ki ni nikoli dala rezultatov, je seveda uspešnost podjetja odvisna tudi od izvozne politike države in od uvidevnosti bank, upnikov, da zrahljajo jarem dolgov. Le tako se v hrpeljski steklarni ne bo ponovila nekdanja žalostna zgodba, ko je bila na robu obstoja. Zdaj bi bila to verjetno velika tragedija. Povzel B■ R- lic So Pi vs za L?* e "a za ho , ho 1 to] tol Sij Po bil Ž ] Vai jPOl hi m & Hill Knjiga z napotki KAKO POSTATI PODTETN1K • ir -n iTDnri^Mr^ nri«T zvtritruT ui IUSPESNO POSLOVATI * i* Sonja Gavez, Viljenka Godina in Malina Letonja P 12 Zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890,00 H 1bi Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST. L,ubl,ana. Dalmatinova 4; Telefon 321-265, i 10-033; Fax 311-956 s kat; N Prej zale, Pre, 15. aprila 1993 UNIČEVATI ALI GRADITI, TO JE VPRAŠANJE Problemska konferenca o sanaciji podjetij in ohranjanju delovnih mest: za razvoj in obnavljanje delovnih mest gre, ne pa za uničevanje podjetij in celo panog, odpuščanje delavcev in zmanjševanje delavskih pravic! slASSt sindikatov gospodar-«ih dejavnosti pri Zvezi svo-j °dtiih sindikatov (kovinske lU elektroindustrije, tekstilne usnjarskopredelovalne, ke-,lcne, nekovinske in gurrrar-ske’ gradbenih dejavnosti, le-arstva in gozdarstva ter kmetstva in živilske industrije) je Poslalo vladi Slovenije ostro rhtevo, naj v roku meseca t.n' obravnava položaj podje-t, ki so v lasti sklada za raz-I°l> in zahteve sindikatov po ejanskem izvajanju sanacije “^venske industrije ter ohra-Janju delovnih mest ter Prejme ustrezne korake. Sin-1 t^ati so svoje zahteve obliko-rali na problemski konfe-®tici, ki so jo sami organizira v začetku aprila. . Problemska konferenca je .tla pripravljena kot rezultat edalje večjega nezadovoljna sindikatov s postopki klada za razvoj pri takoime- Korže, direktor sklada za ni se prikazal, čeprav to-y 0 rabljen in zaželjen. Menda je imel pomembnejši sestanek... °vani sanaciji 97 podjetij, ki 0 lani jeseni s skladom pod-: P'sala pogodbo o prenosu J|ega premoženja na sklad in Cetku saniranja. Razočara-]e v večini skladovih podjetij i, pHo velikansko, ko je le-ta vacel krčiti število delavcev trjih, zmanjševati pravice Poslenim in skubiti dejavni podjetij po načelu eko-t 'litija dovoljuje le tolikšen in tni-i v6n ok|seg dejavnosti in _ hkšno število zaposlenih, 'adikati pa so pričakovali in onekod s skladom tudi skle-’ dogovore o načinu določali presežnih delavcev in nji-°vih pravicah, o načinu sani-da k3' Pričakovali pa so tudi, bo sklad za razvoj skušal Vit iati celoto, ne le najbolj c ribe dele, da bo ohranjal ta podjetja, ne pa jih razko-i yrl- V podjetjih so tudi pri-sr TVaH> da bo sklad imel ®dstva za dokapitalizacijo, lakorekoč nobeno pričako-raie sindikatov in delavcev djetij v lasti sklada se doslej Uresničilo. Sklad je ostal Josip Škoberne, podpredsednik GZS: Vsemu navkljub menim, da je sklad za razvoj odigral pozitivno vlogo in da bi brez njega bilo še več stečajev. gluh za vse pripombe delojemalcev. Le-te je razočarala tudi vlada, ki za saniranje podjetij ni namenila dovolj velikih sredstev (sklad je razpoložljiva sredstva že porabil), še bolj pa to, da je usodo podjetij in zaposlenih prepustila delniški družbi, se pravi profitni organizaciji (kar sklad dejansko je) z zelo majhnim številom zaposlenih (dosedaj 19, poslej nekaj več), ki problematike stotnije podjetij ne more obvladati. Na konferenci smo slišali tudi nekaj mnenj v prid skladu. Kajpak so bila osamljena. Poleg pravnega svetovalca sklada Nijaza Smajiča, ki ga je povabljeni direktor sklada Uroš Korže poslal, ker je sam »moral biti prisoten na neki važni seji«, je delo sklada dobro ocenil tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Škoberne: meni, da bi bilo brez sklada še več stečajev. Miro Podbevšek pa je dejal, da so podjetja, ki pravic zaposlenih delavcev. Za predsednika SKEI je bila ta konferenca zadnji opomin vladi, preden sindikati posežejo po drugih sredstvih. Gromek aplavz pa je pobral za zaključni vzklik: »Ne pristajam na največjo multinacionalko v Sloveniji, na nezaposlene!« Kaj so sindikati pričakovali od sklada? Alojz Omejc, predsednik sindikata tekstilcev in čevljarjev je povedal, da so pričakovali, da bo sklad dvignil nivo poslovanja v podjetjih, ki so se prijavila na razpis. V celjski tovarni Metka na primer so računali, da bo sklad posredovalec med prezadolženo tovarno in upnikom - banko. To se ni zgodilo, Metka je šla v stečaj, v novo- Metka Lukač - Karner, podpredsednica odbora državnega zbora za delo, zdravstvo in socialno politiko: S kolegom poslancem Milošem Pavlico lahko v državnem zboru precej pomagava. Lahko paziva v odboru za delo pri sprejemanju zakonodaje, da ta ne bo škodljiva za delavce. Po svojih močeh pa se bom trudila, da bi na državni zbor čimprej uvrstili zakon o inšpekcijskih službah (saj ministrstvo za delo doslej s posebno inšpekcijo ni uspelo zaščititi pravic delavcev) in zakon o izvajanju kolektivnih pogodb. dobro napredujejo prav zaradi sklada. Seveda so takšna mnenja potonila v morju pripomb na račun dela sklada, Smajič pa je dobil tudi takojšen ugovor, zlasti glede trditve, da je sklad vseskozi vabil sindikate k sodelovanju. Tako smo, kot so se oglašali govorci, zabeležili nekaj najbolj krepkih ugovorov zoper delo in postopke sklada med Miloš Pavlica, poslanec državnega zbora: Moti me način dela sklada, ki je strogo ekonometri-čen. Se pravi, da podjetja rešuje tako, da preveri, kaj ekonomija prenese, ne pa s stališča, kako zagotoviti delo. Boj sindikatov se mora prenesti od plač na zaščito produktivnih delovnih mest, se pravi v boj za sanacijo podjetij, ne za iskanje zgolj zdravih jeder podjetij. Za to bodo morali sindikati v prihodnje delati bolj strokovno, ' pomagati pa si tudi s pritiski. nastali firmi pa imajo do zdaj zaposleni delavci po pogodbi o delu plače v višini 35 odsto-takov plače po kolektivni pogodbi ... V mariborski TVT so šli v sklad zato, da bi dobili nov menedžment, nove trge, novo tehnologijo. Od vsega tega ni bilo nič, vse kaže le, da bodo šle skoraj tri četrtine zaposlenih na cesto, saj bo od TVT ostalo samo skladu tako ljubo »zdravo jedro«. Ob podobne upe so bili tudi v Konusu, kjer so tudi pričakovali predvsem strokovnjake in nov trg v zameno za izgubljenega jugoslovanskega. Pokazalo se je, da je namen sklada le očistiti podjetje delavcev in finančnih obveznosti in ga razbiti na manjša podjetja, ki jih bo lahko prodati. V Donitu skladu zamerijo, ker išče samo zdrava jedra in & _ ——-------g«™—in jjuauupAc stviaua mea it!ifk1° Čater, predsednik sindi- »sanacijo« njegovih podjetij, st,-- kmetijstva in živilske indu- Ze uvodoma je Albert Vodov-Dr„: Ustavno sodišče naj čim- nik povedal, da se je sanacija ^*o»aZreii spor 9lede 57■ čŽena pr6(y a 0 zadrugah in s tem pre-' ..Pohajanje firm v tako tjive roke, kot so skladove. sprevrgla v stečajne postopke in metanje delavcev na cesto ter v popolno zaščito kapitala tudi na račun zmanjševanja Rajko Lesjak, član predsedstva ZSSS: V normalni državi bi bila nadaljevanje naše konference izredna seja vlade na to temo. Če bi bila država v resnici zagreta za vzpostavitev socialnega partnerstva, bi zdajle v prvi vrsti sedeli ministri, ki pokrivajo to področje. sklada za razvoj in obljubila tudi večjo finančno podporo. Sindikati gospodarskih dejavnosti so s problemske konference odšli enotnega mnenja, da je treba od vlade zahtevati, naj kar najhitreje obravnava njihove zahteve in predloge v zvezi s sanacijo podjetij in ohranjanjem delovnih mest in naj ustrezne aktivnosti uvrsti v svojo letošnjo gospodarsko politiko. Nemara bo pri tem v dragoceno pomoč dejavnost obeh na konferenci prisotnih poslancev državnega zbora: Metke Karner-Lukačeve in Miloša Pavlice. V imenu obeh je namreč Metka Karner-Lu-kač, ki je podpredsednica odbora državnega zbora za delo, ne spoštuje veljavnih pogodb, kakršna je na primer kolektivna pogodba. Sklad bi po njihovem moral poskrbeti za sanacijo firm, za zaščito družbenega premoženja, za razvoj. Ni dobro razmišljanje a la sklad, češ da firma lahko glede na finančno stanje prenese toliko in toliko delavcev, ne da bi se zraven pogledalo, koliko delavcev je potrebno, da bi firma normalno poslovala ... Gorazd Balta, predsednik sindikata v Donitu, je zbrane na konferenci še opozoril na lastne izkušnje, rekoč: »Vse, kar smo v boju s skladom za naše pravice dosegli, smo dosegli z grožnjo s stavko. Svarim vse, ki so ali še bodo imeli opraviti s skladom: ne verjeti obljubam, ampak iztržiti takšne pogodbe, da so zapisane materialne pravice iztožljive!« Dodal pa je še: »Dosedanje početje sklada se mora nehati! Pravi naslov za naše zahteve pa je tudi vlada, saj sklad brez zaslombe ne bi mogel početi vsega, kar počne.« Ta pripomba je bila še kako na mestu, kajti vlada je nedavno tega jasno izrazila podporo dosedanjemu (in očitno tudi vnaprejšnjemu) delu Dobra zamisel, le prakso obrniti na glavo Skratka, res dobra ideja, ki je gotovo ne kaže zavreči zato, ker Herman RWk na pogovoru s predstavniki Svobodnih sindikatov , Albert Vodovnik, predsednik sindikata delavcev v kovinski industriji: Tale konferenca naj bo Zadnji opomin oblastem, naj začnejo resno in hitro obravnavati sindikalne predloge in zahteve. Delavcem v skladovih podjetjih pa predlagam, naj ne podpisujejo ni-kakih papirjev, ki jih bodo določili za presežke, če ne bo zraven tudi materialne podlage za tak korak. zdravstvo in socialne razmere, obljubila odločno delovanje v prid delavskih pravic tako pri obravnavanju bodoče zakonodaje v omenjenem odboru kot pri hitrem uvrščanju zakonov, ki jih terjajo sindikati, na seje državnega zbora. Boris Rugelj Sindikati gospodarskih dejavnosti sporočajo vladi in skladu za razvoj SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE —UUiriJUtoKE INDUSTKI SINDIKAT DELA VCEV GRADBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE SINDIKAT LESARSTVA SLOVENIJE IN SINDIKAT KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE Smo ob ustanavljanju Sklada Republike Slovenije za razvoj opozarjali na vključevanje delavcev v postopke sanacije in preoblikovanja podjetij. Praksa delovanja sklada oziroma upravnih odborov, ki jih je imenoval sklad, pa je ta proces zanemarjala; prihajalo je celo do užaljenosti članov upravnih odborov. Upravni odbori zahtev delavcev, tudi upravičenih, niso spoštovali, in dostikrat so izbrali najlažjo rešitev za sklad, to je stečaj (najdražjo pa za podjetje in državo). Vlada Republike Slovenije je po našem mnenju odgovorna, ker je zavestno prepustila sanacijo 100 podjetij s ca. 60.000 zaposlenimi delniški družbi s samo 19 zaposlenimi, ki je strogo spoštovala kriterije tržnega gospodarstva brez socialnega momenta. Sodelovanje posameznih ministrstev v projektu, ki ga je vodil sklad, je bilo neusklajeno in nekoordinirano. Zavedamo se, da se pri sanaciji podjetij ni moč izogniti delnim presežnim delavcem, vendar zahtevamo, da postopke vodijo skladno s pogodbami in zakonskimi določili. To pa zahteva usklajevanje posamičnih in skupnih interesov vseh sodelujočih - sklada, ministrstev, vlade in sindikata. Naši zaključki so: 1. V podjetjih, ki so pogodbeno pristopila k skladu za razvoj, se uvede moratorij na odpuščanje; delavcev, dokler ni skladno z ekonomskimi določili definiran in ovrednoten program reševanja presežnih delavcev. Sanacijski program bi moral po našem mnenju obravnavati podjetje kot celoto in ne tako, kot se to počne sedaj; z ustanavljanjem družb - profitnih centrov. 2. Pri reševanju problema presežnih delavcev, ki so v poslovnem procesu podjetij, pogodbeno vezanih na sklad za razvoj, predlagamo naslednjo rešitev: Vsako morebitno odpuščanje delavcev mora potekati skladno z zakonskimi določili in določili kolektivne pogodbe dejavnosti. Poslovodstvo je dolžno obvestiti sindikat podjetja najmanj 30 dni pred morebitnim odpuščanjem delavcev. V obvestilu sindikatu naj se navede število delavcev in ekonomski učinki zmanjševanja zaposlitev delav- cev ter njihov vpliv na proizvodni in finančni rezultat podjetja. 3. Podjetje, ki izvaja program odpuščanja delavcev, ne more uveljavljati zaposlitev po pogodbah o delu ter nadurnega dela delavcev z enakimi ali podobnimi kvalifikacijami, kot jih imajo odpuščeni delavci. 4. Obvezno naj se upoštevajo izdane listine za premalo izplačane osebne dohodke, tako da se v procesu lastninjenja podjetja delavcem prizna lastninski delež v višini neto zneska obračunanih in premalo izplačanih osebnih dohodkov. V procesu lastninjenja delavcem pripada tudi ustrezni delež skladno z določili zakona o obračunavanju in izplačevanju osebnih dohodkov. 5. Izplačila plač v podjetjih, ki so v lasti sklada, ni mogoče znižati pod višino zajamčene plače oziroma nadomestila, določenega z zakonom o zavarovanju za čas brezposelnosti. 6. Od Sklada Republike Slovenije za razvoj zahtevamo, naj prodaje podjetja ne bo mogoče realizirati pod vrednostjo družbenega kapitala - čisto vrednostjo neto aktive podjetja. 7. Predlagamo, da se na podlagi sredstev, s katerimi se financirajo stranske dejavnosti, in ustreznega števila delavcev, ki ta dela opravljajo, ustanovijo nova podjetja kot pravni subjekti, ki pa ne opravljajo enake ali sorodne dejavnosti kot podjetje, iz katerega je nastalo novo podjetje. 8. Od vlade in ustreznih resornih ministrstev zahtevamo, naj se pospeši sprejem naslednjih zakonov; - zakona o soupravljanju, - zakona o kolektivni pogodbi, - zakona o delavskih sodiščih. ~ Od vlade Republike Slovenije zahtevamo, nal za9°t°vi sredstva za izvajanje programov za zaščito podjetij, ki so v skladu. 10. Zahtevamo, naj v upravnih odborih podjetij, ki so sklenila pogodbo s skladom, sodeluje sindikat. Pričakujemo, da bodo naše zahteve našle svojo mesto v programih za izvajanje ekonomske politike za leto 1993. Odgovore na naše zaključke, sprejete na konferenci sindikatov gospodarskih dejavnosti 8. 4. 1993, pričakujemo najkasneje do 10. maja 1993. Nekako normalno se nam zdi, da stavkajo delavci, celo največji kritiki naše sindikalne scene priznavajo, da nekaj vzrokov za nezadovoljstvo je. Toda zbrana množica upokojencev, ki protestirajo proti vladni politiki, in predvsem resnična prizadetost, ki je vela iz naključnih izjav udeležencev upokojenskega protesta, da misliti. Zadeva je mimo, odgovorni so upokojencem razložili, da sploh ne gre za posebno hudo zategovanje pasu in da so bili ukrepi nujni; kljub temu pa mislim, da stvar ne sme kar enostavno v pozabo. Namreč, »sive glave« imajo nekaj vzrokov za grenke občutke, ki jih politika ne bi smela spregledati. Predvsem se zdi, da bi bilo dobro premisliti o nekaterih potezah in zlasti izjavah, ki za upokojenska ušesa čisto upravičeno zvene žaljivo. Gre za to, da po naravi stvari upokojencev pač ni mogoče pitati z upanjem, da bo jutri bolje; zanje je pomemben danes. Razmerje med upokojenci in aktivnim prebivalstvom je res neugodno, ampak krivde za to ni mogoče naprtiti upokojen- ci tem, kako huda stiska pesti slovensko gospodarstvo, pričajo tudi podatki o nenehnem naraščanju števila prosilcev za sindikalno (samo)po-moč. Tako so pri podravskih svobodnih sindikatih v Mariboru v minulem letu pomagali 341 prosilcem, dve tretjini več prosilcem kot leto prej. Sindikati so odobrili denarno podporo 254 brezposlenim, iz solidarnostnega sklada za pomoč zaposlenim pa še tako imenovano socialno pomoč 87 delavcem. Skupaj so med pomoči potrebne razdelili 1,115.535 tolarjev. Statistični podatki tudi povedo, da je med zaposlenimi, ki so prosili za pomoč svobodne sindikate, 29 takšnih, kjer zakonec ni zaposlen, 22, kjer sta zaposlena oba, enajst med njimi jih dela z zakoncem v istem podjetju, 17 pa jih živi samih z otroki, vsi, ki so zaprosili za pomoč, pa so zaposleni kar v štiridesetih podjetjih. Med brezposelnimi jih je 119 izgubilo delo zaradi stečaja ali pa so bili opredeljeni kot trajni presežki, 66 jih je ostalo brez službe po disci- cem; in kar je še pomembneje, oni sami nimajo prav nobene možnosti, da bi ga spremenili. Mlajšim generacijam se morda nasmiha nekaj upanja, da bodo z bodočo lastninsko reformo participirali na nekdanji »družbeni lastnini« in si tako pridobili tudi kakšno varščino za starost; sedanja upokojenska generacija pa od tega ne more pričakovati veliko. Poleg tega ima mnogo upokojencev tudi čisto osebne vzroke za zagrenjenost spričo svojega položaja. Vsi vemo, plinskem postopku, 69 pa je bilo zaposlenih za določen čas oziroma so sporazumno prekinili delovno razmerje. Med brezposelnimi, ki so jim pomagali na sindikatu, je 13 prosilcev imelo delovno dobo do pet let, 44 od pet do deset let, 111 od 10 do 20 let, 68 od 20 do 30 let, 13 nad 30 let in pet nad 35 let. Med prosilci je bilo 131 družin z enim do dvema otrokoma, 44 jih ima več kot dva otroka, 79 je brez otrok, ne- objektivno so to pokazale tudi raziskave, da je večina delavcev pri nas delala (in še dela!) v zelo tenkih delovnih razmerah. Varstvo pri delu, humanizacija dela itd. so večinoma ostajale bolj fraze, kot dejstva. Mnogi so bili v pokoj, morebiti celo predčasen, dobesedno porinjeni in zdaj očitek o prevelikem deležu upokojencev doživljajo kot novo krivico. Drži, da smo država s sorazmerno mlado upokojensko generacijo, vendar drži tudi, da smo ena redkih držav, kjer čina med njimi pa so delavci brez izobrazbe. Tako suha statistika. Sindikalni delavci pa ob njih še ugotavljajo, da so ljudje vse bolj prisiljeni iskati dodatno delo; večina jih nima druge izbire. Žal so le redki uspešni. Trg ponuja predvsem akviziterska dela, kjer sta že potrebna avto in denar. A prav denarja brezposelni nimajo, dela pa ne najdejo in ne najdejo. Zato se lahko obrnejo po pomoč le še na sindikate. ljudje morajo v pokoj po sili zakona, ko dopolnijo predpisano pokojninsko dobo. Morda je ta ukrep ob pomanjkanju delovnih mest za mlade smiseln; vsekakor pa je za tistega, ki bi kljub letom rad še delal in je sposoben dobro delati, krivičen. Saj nenazadnje ves čas poslušamo, da mora človek predvsem sam skrbeti za svojo socialno varnost in blaginjo - starejši generaciji pa je zakonsko prepovedano, da bi še konkurirala na trgu delovne sile in s tem »storila kaj zase«. Dejstvo, da je kljub prevelikim izdatkom za pokojninsko zavarovanje povprečen slovenski upokojenec - v to povprečje pa se razvršča velika večina - bolj pri dnu kot pri vrhu dohodkovne lestvice, pa je tako znano, da ga ni treba poudarjati. Gre, skratka, za dejstvo, da materialni položaj upokojencev ni preveč rožnat. A nemara upokojence še huje prizadene dejstvo, da ni več nobene, kot smo rekli včasih, »sistemske« poti, po kateri bi se slišal tudi njihov glas. Včasih smo poznali t.i. »javne razprave« pred spreminjanjem zakonodaje, ki so bile, kar se upokojenskih zadev tiče, večinoma dobro obiskane; bile so delegacije za SPIZ itd. Res je večinoma šlo za »odločanje o že odločenem«, vendar so bile to vsaj priložnosti za pojasnila, prek medijskega poročanja pa so se mnenja upokojencev le prebijala v javnost. Kot sem že nekoč napisala: SIS-i so bili, tako, kot so delovali, res utvara ali celo karikatura, toda ideja je bila dobra: pritegniti ljudi. In nekako ironično je, da se v demokratičnem sistemu niso odprle nobene možnosti. Kaj pa danes lahko storijo nezadovoljni upokojenci, da bi se slišala njihova »resnica«? Dvoje: napišejo pismo bralcev ali pa organizirajo javni protest. Zato mislim, da je upor »sivih glav« pomembnejše opozorilo, kot se zdi na prvi pogled. Je opozorilo, da si ljudje demokracije niso predstavljali izključno kot pravico, da vsakih nekaj let na volitvah obkrožijo stranko, ki jim je naj- -bolj všeč. Razvite demokracije poznajo in uveljavljajo mnoge načine soodločanja. Pri nas ima beseda soodločanje slab zven, ker spominja na samoupravljanje; toda slej ali prej bo politika morala krepko razmisliti o tem, ali si z odporom do kakršnih koli oblik vključevanja ljudi v ne-posrednejše odločanje (npr. oklevanje ob uzakonjanju lokalne samouprave, odklanjanje zamisli o delavskem soodločanju, omalovaževanje ci-vilnodružbenih pobud itd.) ne dela slabe usluge. Če imajo ljudje možnost povedati svoje mnenje le na ulični demonstraciji, bodo to pač storili na ulici. Pri vsem tem pa bi seveda veljalo posebej razmisliti, kako preprečiti, da bi velika skupina, tako kot se je zgodilo upokojencem, na vsakem koraku čutila, da je postavljena v položaj odpisanih in nepotrebnih. Marija Cigale POMOČ V STISKI SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: ...-......................................... Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. Ulica, poštna št., kraj:... Ime in priimek podpisnika: REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI Bi JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Naročeno dne:........................... Žig 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika Pokojnine v številkah Še leta 1982 je bilo v upokojencev, leta 1992 pa Sloveniji nekaj manj kot 280.00® I jih je bilo že več kot 443-00U-1 Rekorden porast je bil leta 1991, ko se je npr. število s^ar°Sy nih upokojencev povečalo kar za 15,3 odstotka. Tudi v 1992 je bilo povečanje visoko, za 9,4 odstotka. 'koli Pi Ta hip je v Sloveniji 450.837 upokojencev. Od tega je o#v 255.250 starostnih, 93.300 invalidskih, 80.100 družinskih 1,1 SaL Sabi 22.241 kmečkih po prejšnjih predpisih. v . t»0. Po drugi strani se je od leta 1988 stalno zmanjševalo ^ število zavarovancev, ki plačujejo prispevke. Največji Pa“e irj^. je bil v letu 1991, in sicer za 7,7 odstotka, v letu 1992 pa z£ 6,2 odstotka. Razmerja med upokojenci in zavarovanci so s tako postopno slabšala. Še leta 1982 je bilo to razmerje 1:3» 1 p. konec leta 1992 le še 1:1,7, zdaj pa je zdrsnilo že na 1:1>®-lf).Vsa] Predpisi so torej spodbujali upokojevanje, ki je postaj® yjc tudi pomemben način razreševanja tehnoloških presežkov ^Izve« naraščajoče brezposelnosti. Kratkoročno je ta politika Pr°' tja bleme delno res razrešila, dolgoročno pa je to sporna rešiteVl saj prelaga bremena krize na prihodnje rodove. kup Razne dodatke in nadomestila prejema še 140.833 užival cev. Od tega je okoli 54.000 uživalcev varstvenega dodatka- 2 44.500 invalidnin, 19.200 dodatka za pomoč in postrežbo te rp 23.100 denarnih nadomestil iz invalidskega zavarovanj3, lo\ Vsak upokojenec bo upravičen do dodatka za rekreacijo. lati Dajatve, ki jih je Zavod po zakonu in odlokih vlade prevze zaradi osamosvojitve Slovenije, prejema 4.978 vojaških up#' t kojencev, akontacije na pokojnine iz drugih republik 7®n®c upravičencev, dodatke k pokojninam iz drugih republik P3 1.555 upravičencev. Gmotni položaj uživalcev pravic je po zakonu odvisdj zlasti od plač zavarovanca, dopolnjene pokojninske dobe j# ^ usklajevanja pokojnin. Vpliv pokojninske dobe se pogost0 zanemarja. Pomeni pa, da se pri enaki pokojninski osnovi111 jru različni dobi pokojnina lahko razlikuje za 2,4-krat. rne$ Zadnja povprečna izplačana pokojnina s poračunom jetisti znašala 33.663 SIT. Od tega družinska 26.276, invalidski 30.609 in starostna 37.097 SIT. Povprečna izplačila za marec so nižja za 12,2 odstotka, ker pri izplačilu pokojnin ni bil° pQt poračunov za nazaj. ^ Najnižja pokojnina za polno dobo je 22.639, najnižj3 možna pokojnina sploh pa 9.322 SIT. Najvišjo pokojni#0 "1 uživa 795 uživalcev, vendar ne v enakih zneskih. Najvis]We; možna redna pokojnina znaša trenutno 118.438 SIT. ^ Socialno ogroženim upokojencem jamči zakon social#0 korektive. Ti so: pravica do odmere pokojnine od najniz] pokojninske osnove (67.750 upravičencev), do varstvenega ^ < dodatka (54.032 upravičencev) ter do zajamčenega zneska pokojnine v višini 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove^ (11.090 upravičencev). Jaij OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Električna značka — sled elektrike Pred leti so me klicali na nujni hišni obisk v hribovito vas, ker je nekoga udarila strela. Bal sem se, da bom prišel prepozno in bom lahko ugotovil samo smrt. Nekaj odstotkov možnosti pa je le bilo, daje morda človek še živ. Ker sem predvideval, da bo potrebna prva pomoč in umetno dihanje in morda tudi masaža srca, sem k bolniku šel z rešilnim avtom. Ko smo prišli do hiše, je bolnik ležal v postelji in prav čudno dihal. Najprej plitvo, potem vedno globlje, pa zopet plitvo, včasih celo nehal dihati in zopet začel. Naložili smo ga v avto in takoj v bolnišnico. Pot do bolnišnice ni nikoli tako dolga kot takrat, kadar voziš bolnika, ki je v smrtni nevarnosti. Rešilec je vozil, kar se da naglo, s prižganimi modrimi lučmi in s sireno. Pa kaj, ko se vozniki avtomobilov niso hoteli umikati vozilu na prednostni vožnji. Pa o prevozih kaj več drugi# Bolnika sem srečno pripeljal še živega v bolnišnico, kjer so začeli intenzivnejšo terapijo. Zvedel sem, da so ga kasneje poslali na Klinični center v Ljubljano. Električni tok nizke napetosti najbolj deluje na žile, srce in živce. Ker električni tok teče po žilah, skoraj vedno pride do srca in kvari njegov ritem, včasih do take mere, da začne srce plapolati in se nato zelo hitro ustavi. Kmalu nato se ustavi tudi dihanje. Da električni tok deluje tudi na živce, opazimo, ker človeka pogosto zvijejo krči, ima omotice in tudi zavest je večkrat motena. Včasih nastopi tudi globoka nezavest. Krči so lahko tako hudi, da poškodujejo mišice oziroma jih pretrgajo. Zgodilo se je že, da je elektrika, čeprav nizke napetosti, zaradi močnih krčev zlomila celo kosti. Nekoč smo se učili, da je za človekovo življenje najmanj nevarno, če elektrika vstopi v telo pri desni nogi ali roki in telo zapusti še vedno na desni strani. Tako ni poškodovala srca. Če pa elektrika vstopi v telo v levi roki in gre iz telesa na desni roki, je mnogo večja nevarnost poškodbe srca. Pišem o vstopu in izstopu iz telesa. Na kraju, kjer je elektrika vstopila v telo, navadno ni hujših opeklin, pač pa tako imenovane električne značke. To okrogle poškodbe kože, neke vrste opekline, svetle ali celo bele barve, kjer je koža nekoliko dvignjena in na sredini malenkost vdrta. Kadar pa je človeško telo v stiku z električnim tokom visok® napetosti, nastanejo hude opekline. Te so obsežne, globoke in bi jim lahko po domače rekli tudi ožganine ali, kar je še hujše, zoglenitev oziroma s tujko karbonifikacija. O hudih poškodbah žil, živcev in srca ne bom pisal. Če je poškodovanec zaradi udara električnega toka visoke napetosti z mnogo sreče ali zaradi izredno hitrega posredovanja tistih, ki nudijo prvo pomoč, ostal živ, bo naglo padel v hudo obliko šoka; tudi zaradi okvare ledvic, ki jo povzročijo razpadli produkti uničenih tkiv. Strela pušča na poškodovani koži opekline, ki so včasih videti kot razvejano drevo. Tako kot tok visoke ali nizke napetosti tudi strela deluje na žile, živce in srce. Poznal sem moža, ki ga je strela oplazjla, ko je v nevihti delal ob tovarniški ograji. Rešili so ga. Ostal je živ. Vendar je čez mesec ugotovil izredno slabo prekrvavitev prstov na rokah in kasneje na nogah. Počasi so mu morali odrezati najprej prste na rokah, kasneje tudi na nogah, nato roki in še nogi. Vse zaradi strele. m FlFtJ 15. aprila 1993 tl EMA RAZI NITJA 1 $ sem ga opazila lansko poletje. Sedel je na tleh na i^L Židovske ulice v Ljubljani, z velikim napisom pred .^®0: Lačen sem, prosim za pomoč. Mlad fant, na pogled ni ll° vi^f1 !me*i več kot 25 let. Sklonjene glave. Pozneje sem ga ec. .dela še nekajkrat, na istem mestu. Nazadnje spet pred kakš-za 111 mesecem dni... prosjačenje postaja nekaj u1?kdanjega na ljubljanskih 'Cah. Včasih so prosjačili •o-1: ec*ne le Romi ali pa sem in jv. J® kakšen pijanček, ki mu je .Manjkalo denarja, da bi si jj, še en liter. Zdaj pa... pa je to postalo tista • i] §a, temačnejša stran bele lia>VeriSk:e Prest°lnice. Ljub-p Pa ima namreč dva obraza. ion-eili strani si je nadela bleš-,0'. c° preobleko ljubkih novih ^ 18°vin z zapeljivimi izlož-Pa v JPi). v katerih je opaziti vse različnih tujih znamk. Pa pročelja starih hiš »!“? . . ii> v mestnem središču so pre- , J ..Oljena, da ti noga kar za-ift^e, ko jih zagledaš. Po strani pa se po najlepših je trtnih ulicah drenja vse več ka ki prosijo miloščino. •ec ilofi 9a °htoč v vsako deseto ^ino P v. ’^0 mojih grobih ocenah Sel6rna vsaj deset odstotkov rfPzin v Ljubljani eno izmed ne ^ uk socialnih pomoči, če :je P°števamo denarno Radomelj rt j Za brezposelnost, otroški ka Puatek in denarni dodatek ve cialno ogroženi družini,« j P* je povedala Marija Kri-?■ aP> ki vodi oddelek za soci- alno delo pri pristojnem mestnem sekretariatu. Socialnovarstvene pomoči je aprila dobilo v Ljubljani skupno 1405 ljudi. Od tega jih je le 100 prejemnikov edinega vira preživljanja, preostalih 1305 pomoči pa so denarni dodatki socialno ogroženim družinam. Če upoštevamo, da živi v Ljubljani približno sto tisoč družin, je to le kakšen odstotek vseh družin. Pomoč kot edini vir preživljanja prejema komaj sto posameznikov. Pogoj za to pomoč je trajna nezmožnost za delo in starost nad 60 let. Višina te pomoči je od prvega marca 15.000 tolarjev, kar je 60 odstotkov bruto zajamčene plače. Denarni dodatek - to je nova kategorija pomoči, ki v bistvu zajema nekdanje začasne in enkratne pomoči - prejemajo po novem zakonu o socialnem varstvu le družine, poprej pa so to pomoč dobivali posamezniki. Zdaj na centrih za socialno delo izračunajo za vsako posamezno družino določen cenzus, ki je precej visok. Le v primeru, če ga družina ne presega, dobi razliko v obliki denarnega dodatka. nem ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Pridobljene pravice in uporaba starih predpisov (III) . Čeprav je zakon o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79 ln 1/82) prenehal veljati že konec leta 1983, tudi novi zakon o pokojninskem in 'nvalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. 4. 1992 dalje, še vedno določa, se uveljavljajo pravice, pridobljene iz njega. Uživalcem starostne ali družinske pokojnine, pridobljene po zakonu o starost-irn zavarovanju kmetov, se pokojnina izplačuje v višini najmanj 50 odstotkov neska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, uživalcem, kmetom 0rcem NOV pred 9. 9. 1943 oziroma pred 13. 10. 1943 ali njihovim zakoncem p.se pokojnina izplačuje v višini najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. n tem se te pokojnine, kar je novost, izplačujejo ob pogojih za uživanje pravic, 1 l'h določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To pomeni, da 0 ,udi uživalci starostnih ali družinskih pokojnin po zakonu o starostnem darovanju kmetov izenačeni z drugimi uživalci pokojnin. Za osebe, zavarovane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki so do • 12. 1983 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ,em zakonu, pa te pravice še niso uveljavile, velja, da to pravico lahko uveljavijo Udi po 1.4. 1992 v obsegu in pod pogoji, ki veljajo za ostale uživalce starostne ' družinske pokojnine iz naslova starostnega zavarovanja kmetov. Zakon nadalje določa, da enake pravice lahko uveljavijo tudi tiste osebe, ki so 01 zavarovanci po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov do 31. 12. 1983 ^Polnile starost 60 let in so se po 1. 1. 1984 opredelile za nadaljevanje darovanja po tem zakonu, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do arostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Osebam, ki uveljavljajo pravice po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, 9re Ptavica do pokojnine od prvega naslednjega meseca po vložitvi zahteve dzkoma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplačevanja pokoj-lrie Prejšnjemu uživalcu pokojnine na isti kmetiji. p° smrti uživalca starostne pokojnine, pridobljene po določbah zakona o startnem zavarovanju kmetov, pridobi njegov zakonec pravico do pokojnine, če doPolnil starost 65 let. Po smrti uživalca starostne pokojnine po zakonu starostnem zavarovanju kmetov, ki je imel status kmeta - borca pred 9. 9. 43 oziroma pred 13. 10. 1943, pridobi njegov zakonec, ki je souživalec ^ar°stne pokojnine, pravico do družinske pokojnine v višini najnižje pokojnin- osnove za polno pokojninsko dobo, čeprav sam ni borec NOV. Če pa *ak°nec ni souživalec kmečke starostne pokojnine, pridobi pravico do družin-6 kmečke pokojnine v enaki višini, kot velja za druge uživalce. čeprav j2 drugega naslova, je za zavarovance kmete bila zanimiva še ena I °°ha. Osebe, ki so bile na dan 31.3. 1992 vključene v obvezno pokojninsko 0 lnva|idsko zavarovanje na podlagi 10. in 11. člena prej veljavnega zakona Pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/83, 21/87, v '®7' 27/89 in Uradni list RS. št. 14/90, 30/90, 44/90 in 10/91), so ostale ^obveznem zavarovanju ne glede na določbo druge alinee prvega odstavka 13. ®na 2akona, če se niso opredelile drugače. To pa pomeni, da tem zavarovanja111 ni bilo potrebno izpolnjevati pogoja, da na zavarovanega člana dosegajo ^imanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek, ki ustreza znesku zajam-plne Ptače, zmanjšane za povprečne prispevke in davke, ki se obračunavajo in ^ acujejo od plač. Pri taki določbi pa je vsekakor ostalo nedorečeno, ali so taki kot ?rovanc' morda vseeno dolžni izkazovati splošno zdravstveno sposobnost, 0 zahteva prva alinea prvega odstavka 13. člena zakona, ali ne. V Ljubljani beležijo v letošnjih treh mesecih 15- do 25-odstotno mesečno rast denarnega dodatka, ki je bil aprila v povprečju na družino 10.870 tolarjev. Takšen dodatek dobijo ponavadi brezposelne družine ali pa denimo tiste družine, v katerih imata oba starša le zajamčeno plačo in dva otroka - enega predšolskega in enega šolskega - in nobenih drugih dohodkov. Za pol prazno košarico V nobenem primeru se od takšnih socialnih pomoči ne bo nobena družina preobjedla. Upoštevati je treba, da so minimalni stroški v košarici življenjskih stroškov za štiričlansko družino nanesli v februarju kar 96.000 tolarjev, kar pomeni, da si takšne družine lahko privoščijo le na Do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja so upravičene osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati, ter živijo doma. Edini vir preživljanja je od 1. marca dalje 15.000 tolarjev, kar je 60 odstotkov bruto zajamčene plače. Do denarnega dodatka pa je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživljanje iz razlogov, na katere ne more vplivati, in če mesečni dohodek na družinskega člana v preteklih treh mesecih ni dosegel višine, ki znaša: • za otroke do dopolnjenega šestega leta starosti 29 odstotkov zajamčene plače, kar je od 1. marca dalje 7250 tolarjev, • za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14 leta 34 odstotkov zajamčene plače, kar znese 8500 tolarjev, • za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 odstotkov zajamčene plače, to je 10.500 tolarjev, S za odrasle osebe 52 odstotkov zajamčene plače - 13.000 tolarjev. Denarni dodatek pomeni razliko med dohodki družine in predpisanim zneskom dodatka in ga v centrih za socialno delo računajo za vsako družino posebej. Denarni dodatek se dodeli za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev, potem se postopek ponovi, če se okoliščine niso spremenile. Vsi tisti, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, nimajo pravice do denarnega dodatka ali denarne pomoči kot edinega vira preživljanja. nekaj časa. In to nas, kot je že napovedala vlada, do konca leta tako in tako čaka. Kako je z dodeljevanjem socialnih pomoči v vsakdanjem življenju, nam je povedala Dragica Krapež, namestnica direktorice v bežigrajskem centru za socialno delo. Največ sprememb novega zakona se kaže v strukturi prosilcev socialnih pomoči. »Še tri, štiri leta nazaj so bili pri nas v glavnem prosilci upokojenci in matere samohranilke. Zdaj pa se je struktura prosilcev povsem spremenila,« pravi Dragica Krapež. Cenzusi so pač tako zastavljeni, da izpadejo matere samohranilke, prav tako izpadejo upokojenci, in to celo v primeru, če dva živita z eno pokojnino. V poštev zdaj pridejo le družine z najnižjimi prejemki in pa mladi brezposelni ljudje, ki pol prazno košarico. Očitno gre za sistem, ki družine ne spodbuja k vključevanju v sistem socialnega varstva, ampak posameznike naravnost sili, da si sami zagotovijo, kot vedo in znajo, ustrezne dohodke. V aprilu so največ pomoči dodelili v Šiški, 350 družinam, nato v Mostah, 328 družinam, na Bežigradu 294 družinam, na Viču 215 družinam in v Centru 118 družinam. Za vse to pa so porabili 14,5 milijona tolarjev. Če k temu prištejemo še plačevanje razlik k najemnini za stanovanje, pa tisto pomoč, ki predstavlja edini vir preživljanja, in še dodatek za nego in pomoč na domu, je republika porabila v Ljubljani aprila za razne tovrstne dajatve skupno 16 milijonov tolarjev. Dnevno dobijo v Ljubljani približno 10 do 15 vlog za razne socialne dajatve. Po ocenah Marije Križan se bo do konca leta število sedanjih pomoči še enkrat povečalo, če bo kriza zaposlovanja trajala še ne prejemajo nadomestil. Vendar pa so pomoči zelo nizke in pomenijo zvečine le kritje režijskih stroškov. Med vsemi prejemniki socialnih pomoči je kar dobra tretjina mladih iskalcev prve zaposlitve. Kljub vsemu pa je dandanašnji socialna stiska mnogih zaposlenih delavcev tolikšna, da je za marsikoga laže živeti s socialno pomočjo kot pa s plačo. Vedno več je slišati razmišljanja tistih, ki hodijo na delo in pravijo, da bi se jim bolj splačalo, če bi ostali doma in prejemali socialno pomoč. V mnogih podjetjih namreč ne dobivajo povrnjenih stroškov za prevoz na delo in morajo včasih tudi tretjino svoje plače odšteti za avtobus. In kadar se pojavljajo takšna razmišljanja - da se bolj splača prejemati socialno pomoč kot delati za mizerno plačo - to pomeni, da se je družba znašla na dnu. Slovenija je očitno nekje tam... Vsakdanjost na ljubljanskih ulicah. Slika: Sašo Bernardi Marija Frančeškin BEDA V SLIKI »Invalid sem, imate kakšen tolar zame...« Slika: Sašo Bernardi . " < ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. V——i—J1 Svoboda bivanja Ne gre za reklamno geslo Ljubljanskega sejma, temveč za sestanek predsednika vlade, predsednika države in obrambnega ministra. Na tem sestanku naj bi po skopih novicah uspeli doseči soglasje in dogovor o tem, kako rešiti odprta zakonska vprašanja. Tako se je končala javna polemika, potem ko se je začel sejem, ki nas uči in nam prikazuje možnosti svobode in kulture bivanja, seveda brez uniform. Objekti, ki jih je obramba vzela za svoje v preteklem letu ob delitvi dediščine JLA, so urejeni vzorno, vse drugo praktično propada, o marsikaterem objektu pa tečejo hudi prepiri. Marsikaj od tega bi lahko bilo v civilnih rokah in dajalo novo življenje in novo ustvarjalnost. Toda o tem bo vsekakor sodila zgodovina, kajti na konec koncev so se tudi pisatelji vrsto let sestajali na obubožanem Štatenbergu in tam modrovali o novih, bolj demokratičnih časih. Pa so jih dočakali? Doživeli smo peticijo neinstitucionalne kulture, ki se čuti ogroženo v času, ko nekdo na ministrstvu ni dovolj natanko izračunal, kaj kulturo čaka, politika pa je takoj zagnala halo. Apel je apel in institucija je institucija, toda v sociološkem smislu je danes vse tisto, kar zahteva državni denar, del etablirane in ne alternativne kulture. Temeljno vprašanje je v tem, da kultura, ki velja za potrato, v vsej svoji razsežnosti, tudi tisti alternativni, državi daje več, kot od nje dobiva, hkrati pa ni moč biti alternativen, neinstitucionalen, pa pripet na državne jasli. Vsaj po štiridesetem letu starosti bi to moralo biti jasno nekaterim mladostnikom. Ljudje so skozi stoletja gradili nekaj, kar je institucija v ozkem pomenu besede, in hkrati omogočali nastajanje novega. Narava kulture je takšna in zato je kultura kultura in ne rokoborba. Sporazumeti se bo treba in najti mero olike, odeje in vedenja, kje smo vsi skupaj. Tistih 140.000 brezposelnih in tisti, ki v neki kulturni instituciji ob vseh spremembah še niso našli poti na cesto. Temeljna moč pa so ljudje, ki v kulturi ustvarjajo kot svobodnjaki, in teh je največ. In ni je proizvodnje ne druge panoge, ki bi imela takšno razmerje med državnim (družbenim) in zasebnim. Naj bo dovolj! Milan Bratec Zdaj gre pa zares Resni obrazi Mateja Bogataja, moderatorja Društva slovenskih pisateljev minulo sredo, tiskovne konference, Marjana Horvata, direk- Knjiga je že doživela precejšen odmev v kul-torja našega podjetja in Petra Božiča, avtorja turni javnosti in zanimanje med bralci. Mi poz-romana - najnovejše izdaje naše založbe, niso namo najboljši način, da čimprej pridete do zaskrbljeni zradi negotove prodaje knjige. Bolj knjige Zagotavljamo vam, da jo boste prebrali so izraz resnosti razprave ob predstavitvi Bo- na dušek. žičevega romana »Zdaj, ko je nova oblast« na dobro obiskani tiskovni konferenci v prostorih slika: Sašo Bernardi. V desetletju od petja po posluhu do petglasjja Pred desetimi leti je skupina prijateljev petja v Podgradu začela vaditi slovenske ljudske pesmi, predvsem za nastope na lokalnih prireditvah. Skupina se je imenovala Moški pevski zbor Podgrad in je ob začetku štela le devet članov. Vadili so ob spremljavi harmonike, brez notnega gradiva, kar po posluhu. Po nekaj letih delovanja so spoznali, da ne zadošča le ljubezen do petja in volja do vadbe in so za kakovosten dvig zbora pridobili strokovno vodstvo. Danes zbor vodi znani zborovski pedagog Miro Kokol. Strokovno in redno delo zbora je skokoma dvignilo njegovo kakovost, kar je pritegovalo vse več novih pevcev, deloma tudi iz okoliških krajev - Zaloga, Kašlja, Polja, Sostra, Dragomlja. Kmalu je zbor štel dvajset članov, namesto kla- sičnega domačega programa moških zborov so začeli iskati drugačne zvočne barve, na primer v svežih harmonizacijah ljudskih napevov svetovne in duhovne vsebine slovenskega in drugih narodov. Začel se je spogledovati z evropskimi mojstri in polifonim petjem. Sledila je tudi sprememba imena - leta 1990 se je zbor preimenoval v Komorni zbor Podgrad. Tudi to še ni bilo dovolj. Kmalu zatem je vzniknila ideja o harmonski obogatitvi štiriglasnega moškega zborovskega zvoka z altovsko komponento. Pevk ni bilo težko najti in njihovo pet-glasno petje je naletelo pri poslušalcih na ugoden sprejem. Tako so sprejeli petglasje za svojo značilnost in si nadeli novo ime - Komorni zbor Pen-takord. Dodatnih petnajst odstotkov za kulturo^ V obrazložitvi letošnji. proračuna so opredeljeni W cilji na področju kulture v ktl1 d*' žel'! 1993. V njih je zapisano, ministrstvo za kulturo oblikovati in zagotavljati P1"0, gram kulture na nacionafi1, ravni, ki bo omogočal opra| ljanje poglavitnih funkcij ku ' turnih dejavnosti in delovati mreže ustanov, predvsem r| ohranjanje dosežene stopti umetniške ustvarjalnosti. V letošnjem letu naj bi P0] skušali dolgoročno zagotovi'-dokončanje izgradnje Sloveti skega narodnega gledabsC‘ v Mariboru, dokončanje glaV' nega odra Primorskega dratij skega gledališča v Novi Goric‘ in tretje faze Narodne ga^’ rije. Republiški program ka' ture je razdeljen na tri sklop^ na financiranje redne deja' nosti kulturnih ustanov, sofinanciranje projektov in akcl| ter sofinanciranje investicij ti investicijsko vzdrževalnih O usodi sredstev za kulturo ] že dovolj znano. Tako ni presenetljivo, da J odbor državnega zbora RS zi kulturo, šolstvo in šport spN jel proračunski amandiH1 k predlogu proračuna za 1^ 1993, s katerim predlaga državnemu zboru povečati' sredstev za kulturo v višiti 980 milijonov tolarjev. Skup8] z vladnim predlogom (6.5 milijard tolarjev) naj bi P' tem predlogu kultura iz pr°'. računa dobila 7.555 milijarC( tolarjev, kar bi pomenilo l4> odstotka več od vladneg8 predloga. Odbor sodi, da bi dopolni'1 omogočilo ohranitev poglavfi' nih osnov doseženega kukur nega življenja v državi in Poglavitnih ustvarjalnih pote11, cialov ter zavarovanje najbo ogrožene naravne in kul tud1' jj( dediščine. Predlog je obdelan po posa' meznih proračunskih postav" kah in bi po mnenju odbor, vsaj nekoliko popravil položi posameznih kulturnih deja^ nosti. Upoštevajoč resno, kritik in ugovorov na prvoti predlog proračuna in nekateb ■ ' ’ ’ - v' '—ost, J" izjave, ki so ušle v javno: pričakovati, da proračuns^j amandma za kulturo ne D povsem neuspešen. L* Nacionalistično grafitna tinktura (parodija, seveda) Vrnite Benetke spet Slovencem! Dunaj, Budimpešta, Zagreb bili so naši, zdaj smo stisnjeni v premajhni vasi. Društvo slovenskih pisateljev vljudno naprošamo, da ostane društvo slovenskih pisateljev. Bil je tako zagrizen nacionalist, da je zatajil lastno babico in dva pradeda. Prosimo bančne in poštne delavke, da si redno brijejo brke in prenehajo govoriti v cirilici. Koliko časa smo samo zdržali pod Turki, bomo še pod temi ku...! (Bora Čorba) Na Triglavu ne raste pšenica! Nogometaši, zapojte eno po slovensko. Gostom na levi strani sanka ne točimo, tiste na desni pa prosimo, da se pomaknejo proti levi strani. Petje, razbijanje kozarcev dovoljeno samo domačinom in tistim, ki se tako počutijo. Študiram v Ameriki, sem lokalpatriot, preko časopisov pa velik falot. (Opomba: seveda gre za izposojeno prirejene grafite, dom je jezik, če ga kažeš, ti ga lahko odrežejo!) Franjo F. Frankenstin NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Pri založbi ČZP Enotnost je pravkar izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča-Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik in pamfletist v večini slovenskih časnikov. »Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo v nas.« NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) ■ izvod (ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: ............ Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna Ulica, poštna št., kraj: gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Naročeno, dne .... Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. Ime in priimek podpisnika: .............. Cena 1.420 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju žig Podpis naročnika no S E N& S želi, u-o iM Po več kot dveletnem vztrajnem pisanju v našem časo-j;!Su o divjih privatizacijah, ki smo ga opremljali z značil-®J®ii naslovi, npr. »Marija k sebi Consulting, d. o. o.« ali *®rhal pa veselo krade naprej«, se je slovenska javna Scena končno zganila. Afera HIT o tem ne dopušča nobe-*^ega dvoma, čeprav je način, kako je do nje prišlo, milo eceno, čuden. Se bolj čudni so motivi tistih, ki so poskr-eli, da se je več kot dveletno privatizacijsko dogajanj e v novogoriškem HIT-u preselilo na naslovne strani časo-flsov, da se je nanj v hipu odzvala celo TV itd. Po vsem e*n, kar smo glede tega doživeli minule dni, se velja Popolnoma upravičeno vprašati: gre končno za obračun 1 divjimi privatizacijami pli za povolilni strankarski spo-Pad, katerega rezultat bo v najboljšem primeru možno Ugotavljati na naslednjih volitvah, v najslabšem pa se iz ?Jega lahko izcimi kakšna konstruktivna aktivnost v drgnem zboru, da o predčasnih volitvah niti ne govorimo. Praktično je vse skupaj na-Povedal Janez Janša za TV j , ^oizjem, ko je nekaterim v J^govalnim strankam na 0 ^ Joulih volitvah očital koru-Pcijo, v kontekst katere je a) vrstil bojda kar 150 milijo-12*| nov dolarjev neplačanih dav- vimi«, to pa je zelo zameril krščanskim demokratom in Lojzetu Peterletu osebno. Pismo generalnega direktorja HIT-a Danila Kovačiča predsedniku državnega zbora Hermanu Higieniku, v katerem telo države. V nasprotnem primeru grozi, da bo državni zbor izgubil še tisto malo ugleda, ki mu ga je ostalo po aferi s poslanskimi plačami. Novo vprašanje je, zakaj je Podobnik sprožil afero HIT šele sedaj, saj je imel konec koncev takšnih priložnosti kar nekaj v minulih dveh letih in pol. Tudi v času, ko je bila njegova stranka kot sestavni del Demosa na oblasti. Očitno je, da je imel Podobnik za takšno svojo potezo kar nekaj utemeljenih političpih razlogov. Prvega je kajpak iskati v nekdanjem Demosovem predlogu zakona o lastninjenju podjetij, katerega bistvo je bilo podržavljanje družbene lastnine, ki bi Demosu (prosto po Rajku Pirnatu) omogočila v skladu z novo konstelacijo politične moči opredeliti še gospodarsko. Konkretno je to njuna cilja: destabilizirati sedanjo dokaj trdno vladajočo koalicijo, pri čemer se ne moreta otresti nostalgičnih skomin po nekdanjem Demosu. Oba imata svoje politične ra-čunice, v katerih je divje privatiziranje še najmanj pomembno. Bistvo je nekje drugje, in sicer v tihih, vendar zdaj že dovolj prepoznavnih aspiracijah obeh mož, od katerih se Podobnik že vidi najmočnejšega liderja na desnici, medtem ko Janša cika na podobno vlogo v levosredinskem centru. In kaj reči ob sami sporni privatizaciji v novogoriškem nih ali drugačnih, svoj čas tudi Podobnikovih interesov) z vsemi svojimi institucijami naravnost botrovala (po V. Vasletu v Delu), eni največjih kraj družbenega premoženja pri nas. Kaj je motiviralo stranke in vsakokratno vladajočo politiko, da so vse to tako dolgo mirno gledale, pa smo že odgovorili. Če bo v tem kontekstu prišlo na dan, da je HIT tako ali drugače nezakonito financiral stranke in posamezne politične kampanje, pa je to v vsakem primeru veliko bolj črna packa za stranke in politike kot pa za Kovačiča oziroma HIT. To je , ■ .nekega podjetja. Kajpak p bilo samo vprašanje časa, ■e/ daj bo to podjetje (podobno 7 f,°lse ie zgodilo v razvpiti pri-,nj ‘Uškovalni aferi) javno pri-siflj ito na križ. In pribito je bilo P?; e*° hitro. Pozorni spremlje- 5|! alec slovenske politične Pc ^ene je lahko ugotovil zgolj 'r°' rtlalenkostne tehnične razlike. 4,8 ^edtem ko naj bi za doku-ega j11 ®nt, na katerem je bil zabe-3en pogovor med Cirilom jiK ^*°bcem in italijanskim di-tčČ^tom, vedeli le trije čelni ur- r; , Je (Janša, Bavčar in Brejc) in Mene-ier Puhla Glava ■At' jjT^tom, vedeli le trije čelni 1^0Z]'q /t—— " avc en; in je potem nezakonito )0lj rnf po- ^avotvornih sektorjev oTV . Pbsel v roke Slovenskim novi-i.arni nas je zdaj šef Slovenske Jddske stranke Marjan Po-.°bnik rešil vsaj te enigme. ; ® da bi trepnil z očesom je formacijo SDK, ki je nosila 2nako poslovne tajnosti, t lrno razdelil novinarjem. Pri j6tnvje treba vedeti vsaj tole: anša je kazal javno nezado- sa' aV' oi> Žal at os< erf ^jstvo z izidom lanskih voli- ni; medtem ko Podobniku ’si> j111 na kraj pameti ni padlo, bo a bi se šel koalicijo z »le- novogoriški direktor predsednika parlamenta obvešča o eklatantnem kršenju pravnih norm, ki si ga je privoščil poslanec Marjan Podobnik, je torej še kako pa mestu. In Herman Rigelnik ga bo hočeš nočeš moral vzeti zelo resno, saj je po ustavi zadolžen, da načela pravne države najprej spoštuje prav državni zbor, se pravi najvišje zakonodajno i I Pokrajinski tednik, ki porot • o vsem, kar se zgodi zani- SSšr* ZSm!U- rra">° molZ"lSVOJim totem sr • nudi nešteto Je glede na obseg med ' ( Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 pomenilo, da bi Demos na čelo podržavljenih gospodarskih subjektov imenoval svoje direktorje ali od bivših zahteval vsaj lojalnost. Novorevoluci-onarni poseg torej, ki pa se je po zaslugi spretnega manevra takratne opozicije z obilo pomoči sindikatov in demokratične javnosti izjalovil. Če nas spomin ne vara, je bilo takrat tudi lastninsko vprašanje ene bistvenih ločnic, pri kateri se je Janez Janša razšel s svojimi »zgodovinskimi« prijatelji. Manevra obeh, tako Janše z natolcevanjem o tistih 150 milijonih kot Podobnika z javnim razgaljanjem informacije o sporni privatizaciji (ki po zakonu sploh ni sporna), sta si torej zelo podobna. Enako velja tudi za HIT-u? Na vprašanje je odgovoril že bivši direktor SDK Igor Omerza, ki je zelo jasno dejal, da je bila ta »privatizacija opravljena v skladu z zakonodajo (Markovičevo, op. p.), kljub temu pa je bila družbeno škodljiva«. Predvsem pa je Omerza nasprotoval spreminjanju parlamenta v revolucionarno sodišče, kamor ga hočeš nočeš potiskajo Podobnikove zvite politične poteze (imenovanje posebne parlamentarne preiskovalne komisije). Hudič je nekje drugje, na kar upravičeno opozarjajo nekateri vidnejši komentatorji slovenskih glasil, in sicer v tem, da je država (to pa v našem primeru ni nič drugega kot koalicijska skupnost takš- dokaz več, da s parlamentarnimi volitvami še zdaleč nismo dobili tudi demokratične družbe in pravne države, za kar pa so krivi predvsem politiki na čelu s Podobnikom in Janšo. Sicer pa: kakšna je razlika v tem, da je moral nekoč pokojni Jurij Devičnik z avtomobili podkupovati slovenske in jugoslovanske funkcionarje, zdaj pa mora Kovačič tu pa tam sponzorirati kak nacionalni interes (svetovni slovenski interes), kakšno stranko ali celo posamezno kampanjo? Odgovor je en sam: razlike ni nobene! Razlika bo šele tedaj, ko bo gospodarstvo resnično neodvisno od politike, ko direktorjem še na kraj pameti ne bo padlo, da bi se šli škodljive družbene privatiza- cije, in ko bo temu primerno delovala tudi pravna država. In še za konec. V DE smo bili najbrž prvi, ki smo pisali o divjih privatizacijah in o tem več kot dve leti govorili gluhim političnim ušesom. Če se po vsem tem tudi nas vpraša, kaj konkretno mislimo o sporni privatizaciji v HIT-u, bomo povedali čisto naravnost: v tem podjetju so zaposleni dobili v privatizaciji nekajkrat več, kot bodo dobili v vseh drugih slovenskih kolektivih. Zaradi privatizacije v HIT-u ni izgubil dela niti en njegov delavec. Nasprotno: HIT povečuje zaposlenost. Poleg tega je HIT poslovno zelo uspešen kolektiv, ki seje uspešnost v svoji ožji in širši okolici. Kaj je narobe, če so se v tej firmi polotili investicij in tudi sanacij nekaterih zavoženih turističnih zmogljivosti? Za nas je to še vedno bolje, kot da bi se do tega dokopali tujci, kot denimo v Elanu ali Tobačni tovarni, za katero še danes živ krst ne ve, zakaj jo je bilo treba prodati tujcem. Ali res samo zaradi potrebnih deviznih rezerv? Je mogoče kot alternativo HIT-a jemati inačico revitalizacije Rimskih Toplic? Za DE so v procesu privatizacije predvsem sporni vsi tisti primeri, v katerih delavci izgubijo ali lastnino (so okradeni, ali pa delovna mesta ali pa celo oboje. HIT ni tak primer. Če pa je prišlo spričo okoliščin do koncentracije lastnine v rokah peščice (tudi ne tako majhne) ljudi, lahko samo rečemo: žalibog. V tržno gospodarstvo in privatizacijo pač nismo šli zato, ker bi se bali koncentracije lastnine, temveč zato, ker smo računali, da bomo s to lastnino produktivnejši in da bomo bolje živeli. Pri tem pa smo tudi računali, da bo vsak opravljal svoj posel. Pač tako, kot je rekel Danilo Kovačič, podjetja so zato, da ustvarjajo profit, država pa zato, da od njih pobira davke. HIT svojo funkcijo opravlja. Z gotovostjo lahko rečemo, da je slovenska država ne. Če linčanje pustimo vnemer: koga torej obsojati in kje popravljati napake? Vprašanje je postavljeno vsem nam, še zlasti pa ključnim možem slovenske politike. Ivo Kuljaj PRAVICE DELAVCEV NA PSU . i Družbeni pravobranilci samoupravljanja so v letu 1992 obravnavali največ zadev s področja delovnih razmerij. Vsebinsko gre za podobno problematiko, kot je bila opisana že v poročilu za leto 1991, tako da podrobnejše analize tokrat ne podajamo. Ocenjujemo, da so bile pravice delavcev največkrat kršene pri izvedbi zakona in kolektivnih pogodb v zvezi z razreševanjem trajnih presežkov. Pri tem ne gre več toliko za problem, da podjetje ne bi znalo izpeljati predpisanih postopkov, pač pa jih v kršitev predpisov največkrat silijo težke gospodarske razmere, s čimer pa seveda nezakonito ravnanje ne postane zakonito. Predpisan postopek za ugotavljanje trajnih presežnih delavcev je namreč kompliciran. Podjetja zato iščejo bližnjice ter s tem kršijo zakon. Prihaja torej do najrazličnejših zapletov, poenostavljanj v postopkih, pomanjklji- vosti celovitih programov, neizvrševanja pravic, ki jih tem delavcem zagotavlja veljavna zakonodaja. Prihaja tudi do izsiljevanja vnaprejšnjih podpisov sporazumov o prenehanju delovnega razmerja, ki niso v skladu s pravo voljo delavcev do ponujanja izdelkov podjetij namesto denarnih odpravnin ali do napotitev delavcev na sprožitev sporov pred sodišči združenega dela, ker podjetja nimajo finančnih sredstev, da bi izpolnila zakonske obveznosti do delavcev, vedoč, da sodni mlini dandanašnji meljejo izredno počasi. Slabe gospodarske razmere in nelikvidnost podjetij so med drugim vzrok, da podjetja ne izvajajo drugih obveznosti iz kolektivnih pogodb, n.pr. ne zagotavljajo pravočasnega izplačila plač ali te niso v višini, ki je določena s pogodbami o zaposlitvi in s kolektivnimi pogodbami. Na kratko torej lahko rečemo, da se varstvo pravic delavcev m i^oiupcau. v arovanje pravic delavcev preko sodišč združenega dela je zaradi dolgotrajnosti postopkov neučinkovito. Pravnomočne odločbe sodišč združenega dela o pravici delavca po dveh ali več letih so pogosto le ugotovitvene odločbe, saj zaradi preoblikovanja, likvidacije ali stečaja podjetja odločb ni možno izvršiti. Pa še v tistih primerih, ko so izvršljive, je več primerov, ko pravnomočnih odločb podjetja ne izvršijo, kljub temu da je to sankcionirano celo z disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja odgovorne osebe in s kaznivim dejanjem. V praksi se namreč redko dogodi, da bi bil za take kršitve izveden disciplinski postopek proti odgovorni osebi. Takšna praksa in pa počasnost reševanja delovnih sporov na sodišču pa delodajalca naravnost spodbuja k zavestnim nezakonitim odločitvam. /z poročila DP S Nova paradigma Janševo vojvodstvo čih zakonov, lahko prej govorimo o mafijskem kot pa političnem dr-žavotvorju. ibiipfiss Podobnikova pravnost /yyyfVW Janez Janša, obrambni minister, je za nedavnim TV omizjem vrgel kost o 150 milijonih dolarjev neplačanih davkov »nekega podjetja«, s čimer je na najboljši možen način rezimiral rezultate slovenske (beri: Demosove) državotvorne politike. Tako se je obrambni minister elegantno izognil morebitnim nadležnim vprašanjem o usodi premoženja nekdanje JLA, ki jo Janša uporablja za rentniški način izvenproračunskega polnjenja vojaškega budžeta. Tudi med NOB je na nastajanje nove oligarhije najprej opozoril pojav vojvodstva. Marjan Podobnik, šef Slovenske ljudske stranke, se očitno zaveda znanega ljudskega reka, da riba smrdi pri glavi. Da bi podkrepil prizadevanje svoje stranke za pravnost slovenske države, je kljub večinskemu nasprotovanju komisije za preoblikovanje družbene lastnine javnosti mirno razgalil informacijo SDK o sporni privatizaciji HIT-a. Pri tem Podobnika niti najmanj ni ovirala oznaka »poslovna tajnost«, kar samo zase govori o tem, da ne izbira sredstev za diskreditiranje svojih političnih nasprotnikov. Dokaz več, da slovenska država res smrdi pri glavi. E |si Preden začnemo redno (tedensko) spremljati gibanje Arturjevih življenjskih stroškov, je prav, da si podrobno ogledamo posamezne postavke. Med njimi nedvomno zavzemajo pomembno mesto tudi pripomočki za nego oziroma sama Arturjeva nega. Pripomočkov za nego je izredno veliko in vsak dan več. Mi se bomo omejili le na najnujnejše, se pravi na tiste, brez katerih tudi predsednikov pes ne more. Pri tem imamo v mislih Horoskop Razumljiva pomota Po dežju lepše Prejšnji konec tedna nas je april peljal na led. Ne dobesedno, bito je še huje. Kdor bi danes bral, kakšno vreme sem obljubljal za prejšnji konec tedna, bi se mi na vsa usta smejal. Tako se pač zgodi, kadar obljubljamo vreme za štiri dni vnaprej. Spomladi se zanesljivost napovedi za tri do deset dni vnaprej za lep odstotek zmanjša. Dež je kar dobro namočil žejno zemljo. Zadnje dni je nekajkrat kar pošteno zagrmelo. Če imate smisel za opazovanje, ste morda opazili, da je oblačnost sedaj že različna od tiste, ki nas je spremljala pozimi. Pogostejši so kopasti oblaki, ki nastajajo v labilnem ozračju. Glavne zasluge za to ima pomladansko sonce, ki zrak v prizemnih plasteh dovolj segreje, da postane lažji od tistega v slojih nad njim. Ko nastane dovolj oblakov, da prekrijejo nebo, se segrevanje ustavi, zato čez nekaj časa taka oblačnost razpade in spet se zjasni. Tak ciklus se lahko čez dan večkrat ponovi. Ni pa niti nujno, da nastanejo plohe. Pravijo, da grmenje prepodi slano: »Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji.« Kot meteorolog malce dvomim o pravilnosti pregovora, toda dajmo času čas, pa se bo pokazalo. Saj ne bomo dolgo čakali, polovica aprila je že za nami! Po vremensko razgibanem tednu nas čaka nekaj lepših dni. Dolina s hladnim in vlažnim zrakom se bo v soboto umikala nad osrednji in vzhodni Balkan. Z dotokom toplejšega in bolj suhega zraka bo manj možnosti za razvoj kopastih oblakov, ki podnevi prinašajo plohe. V soboto popoldne se še lahko kakšna pojavi, v nedeljo pa ne več. Sončno bo in temu primerno tudi toplo. Tako vreme se bo nadaljevalo še v ponedeljek in torek. Potem pa... April je april. Kovačičevi profiti glavnik, ščetko ali krtačo. Omeniti pa velja, da pripomočki za nego psa niso samo mehanični, temveč k njim spadajo tudi najrazličnejše kemične snovi, npr: osvežilni praški, sprayi, razkuže-valni praški, šamponi, mazila proti ekcemom in manjšim ranam itd. V zadnjem času sicer večino teh pripomočkov že dobimo doma, kljub temu pa moramo nekatere stvari še vedno kupovati v tujini. Za Arturja še zlasti. Danilo Kovačič, direktor novogoriškega HIT-a, ima posebno mnenje o slovenskem državo-tvorju: »Podjetniška logika pomeni, da se podjetje bori za profit, država pa pobira davke. Slovenska država pa niti davkov ni sposobna pobirati, kar je že druga zgodba! »Jasno, kajti če hoče država pobirati davke, mora biti predvsem pravna država. Se pravi, da mora imeti najprej zakone, na podlagi katerih pobira davke in preganja kršitelje. Ker so Kovačiča obsodili, še predno so mu dokazali kršenje (ne)obstoje- Jelinčičev ig^ll avto Zmago Jelinčič, šef Jelinčičeve nacionalne stranke, pa je ob tem usodnem zbiranju temnih oblakov nad slovenskim državotvorjem, ki poslej temelji na novi Ideologiji moči, predsedniku Drnovšku hočeš nočeš ponovno storil veliko uslugo. V času, ko so bili domala vsi pogledi slovenske javnosti uprti v bistvene zagate samostojne slovenske države, je vso pozornost na mah prevzel njegov razstreljeni avto. Pa naj še kdo reče, da nismo mafijska država! Kuli Politik novega kova Jelovec politično-gospodarske mafije. Sicer igra tenis! Humoreska »Hit« »Pa smo doživeli, da imamo svoj hit!« je pomenljivo sporom** izza sanka bifeja Bližnja srečanja posebne sorte tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je prav tam (ah, kako presenetljivo) pil svoje tretje jutranje pivo. - Mislite na evrovizijsko popevko, ko so naši v predtekmovanju silovito zmagali pred drugimi vzhodnjaki? smo nekoliko naivno vprašali. »Kaj pa blebečete?« se je raztogotil tovariš Neposredni, »prvič je bila tista popevka ena sama kuhinja, drugič pa, kje je že to in koga to lahko sploh še briga. Jaz govorim o hitu, o ta pravem hitu, tistem pisanem z veliko začetnico.« - A ja? smo neumno dejali in težko požrli slino, kajti slovenski časopisi zadnje čase taisti Hit vse prevečkrat omenjajo v zvezi z nekaterimi imeni slovenskih Vrhovnikov, ki jih zdaj, ko smo Slovenci postali spet ena sama verujoča masa, ne bi smeli poimenovati, kajti rečeno je bilo: »Ne imenuj božjega imena po nepotrebnem!« »A samo ,a ja‘, samo to znate reči, kaj? In to vi, ki morate siceT vsako mojo besedo pregrizniti,« je skoraj kričal tovariš Neposredni. »Ko pa takole po domače v novogoriškem Hitu ,Marije k sebi* - na široko je zamahnil z roko in krog končal pri svojem žepu, kot da bi velikansko vsoto spravil v žep - »pa vam vaša novinarska beseda zastane v grlu?« - Ja in kaj naj rečemo? smo se vdali. »Nič, kaj naj rečemo. Vse bi bilo treba na sodišče, pa v čuzo!« - Ampak menda so se v Hitu kar dobro in pravilno lastninilh ker je veljal Markovičev zakon... »V rit pa Markovič. Po Markovičevem zakonu bi zdajle ne slovenskih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo stala jugo vojska.« - To je čisto nekaj drugega... »Kako drugega? Zakaj pa je Markovič poslal vojsko na naše mejne prehode? Zato, da bi pobral carine in prometni davek od uvoženega blaga. Skratka, da bi Sloveniji pobral denar. In kaj počne Hit drugega? Ne plačuje davkov. Boste rekli, da to dela zakonito. Seveda dela to zakonito po Markovičevem zakonu> Ampak Če smo Slovenci Markoviča poslali enkrat nekam, ga lahko Še enkrat... - Ampak kot se zdi, so v Hitu te davke namenili za višje cilje. • • »Kakšne višje cilje?« - No, za to, da bi volitve potekale čimbolj pravilno, da ne rečemo ustrezno. Torej ta denar ni bil stran vržen... Na ta način smo si Slovenci kupili demokracijo! »Madona, a temu vi pravite demokracija. A hočete eno na, na, na demokracijo? Pa saj tako demokracijo smo imeli tudi pod starim režimom...« - Točno! In takrat smo govorili, da je to najboljša demokracija na svetu. In še res je bilo, kajti takrat ni bilo nobenega Hita..- »Mislite reči, da se zanj ni izvedelo, Če pa se je izvedelo, se o tem ni smelo govoriti.« - Ja ja, ko enkrat družba sprejme tišino kot največjo demokra-tično vrednoto, je demokracija popolna. V ___________ Bogo Sajovici Po izgubljeni prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v popolnem vojaškem, gospodarskem in političnem razsulu. Stroga, nekatera prav poniževalna določila mirovne pogodbe so burila duhove Nemcev. Porajale so se razne politične stranke in skupine, ki so kot temelj svojega programa ponujale neupoštevanje teh določil, ponovno militariza-cijo države in maščevanje. Na čelu ene teh novonastalih strank je bil Adolf Hitler (rojen 20. aprila 1889), brezposelni slikar in bivši vojaški desetar. Na začetku svoje politične kariere si je vzel za zgled razna fašistična gibanja, ki so takrat vznikala po Evropi, največji zgled mu je bil italijanski fašizem in njegov vodja Benito Mussolini. Po njegovem zgledu je poizkusil prevzeti oblast s pompoznim pohodom nekaj sto pripadnikov polvoja-ških odredov, vendar je prevzem propadel, Hitler pa se je znašel v ječi. Tam je prišel do spoznanja, da bo moral oblast prevzeti po vsaj približno legalni poti. Velika gospodarska kriza konec dvajsetih in v začetku tridesetih let mu je približala obupane množice, pripravljene slediti vsakomur, ki bi jim obljubil kos kruha, gospodarstvenike, ki so želeli možnost zaslužka, in vojake, ki so želeli ponovno oborožitev države. Leta 1933 je Hitler prišel na mesto predsednika vlade in že istega leta izsilil posebna pooblastila. Razpuščene so bile vse stranke razen nacistične, nasprotniki so šli v taborišča in ječe, Židje pa so postali dežurni krivci za vse probleme, zato so začeli nad njimi izvajati vse hujši pogrom. Hitlerjevo izzivanje je drugim državam prekipelo in 1939 se je zaradi nemškega vdora na Poljsko začela druga svetovna vojna. V prvem obdobju vojne so imeli Nemci velike uspehe in so zasedli večino Evrope. Izkazali so se za okrutne okupatorje, zlasti na vzhodu. Povsod so premaganim naložili velike okupacijske dajatve in povsod preganjali Žide ter jim zasegli imetje. Bolj ko se je vojna odvijala slabo za Nemčijo, okrutnejše je bilo postopanje okupacijskih oblasti, politika proti Židom pa je postala popolnoma iztrebljevalka. Vendar pa so zavezniki s hudimi napori Nemčijo končno le premagali in znašla se je v še hujšem položaju kot po prvi svetovni vojni. Hitler pa je teden pred zlomom napravil samomor. Ob svojih manj prikupnih potezah je Hitler kazal močno ljubezen do umetnosti, vsaj do nekaterih zvrsti. Zelo všeč mu je bila VVagnerjeva glasba in bil je celo pokrovitelj vsakoletnega festivala VVagnerjevih del. Nekoč je s svojim sodelavcem Goringom prisostvoval predstavi. Med odmorom je Goring, katerega strast so bile med drugim tudi čudne uniforme, zapustil ložo, glavna zvezda predstave pa se je prikazala v loži, da se pokloni firerju. Hitler, ki je le s kotičkom očesa opazil, da je nekdo prišel v ložo, je mislil, da se je vrnil Goring in zaradi »uniforme« pripomnil: »Poslušajte, Hermann, zdaj pa že pretiravate.« V tem tednu so se rodili še angleški ekonomist David Ricardo, nemški filozof Imanuel Kant, sovjetski državnik Nikita Hruščev, angleški filmski igralec Charles Chaplin in španska kraljica Izabela I. Katoliška. * DELAVSKA ENOTNOST MEDVEDEK VREČAR KORDI- LJERE NERES- NICA LETA 1990 UMRU NORVEŠKI KRALJ VLADIMIR NAZOR FIZIKALNA ENOTAZA DELO OZ. ENERGIJO AVTOMOBIL. -----LISCE DIRKALI! NA PORTUGAL. NAGRADNA KRIŽANKA PEČEVJE ŽENSKA. KI KRADE NAVEZANOST MELODIJE NATONSKI NAČIN OKENSKA STEKLA INDIJSKI KNEZ MESTOV VOJVODINI PASJA HIŠICA LUMP, NEPRIDIPRAV MARKO, BOKALIČ UREJENA SKUPINA IDOČIH LJUDI GRŠKO-~ RŠKA TUR; POKRAJINA HODNIK PODZEMLJO DUŠA DELAVSKA ENOTNOST DLAKE POD NOSOM GOZDNA ZVER AVTOR PRVE OPERE (JACOPO) AM. FILM. IGRALKA (MERLY) PTIČ. KI LETA IN TEKA OTOČJE MED ALJASKO IN SIBIRIJO MESTECE JUŽNO _N00D TORINA POSTAVA. KI MOLI IVAN CANKAR OMIKA, ŠOLSTVO IZMEČEK NEKD.FIN. AČ TEKAČ (VILLE) MESTO NASLOV. KOROŠKEM OBOLENJE ČUDEŽNI NAPOJ VELIK IZUMRL PLAZILEC BASKOVSKA PROVINCA V ŠPANIJI EDVARD KOCBEK PREBIVALKA STAJ. MESTA SEVERNOAM. INDIJANCI SOPRA- NISTKA VIDMAR AVSTRIJ. PISATELJICA IN FILM. SCENARISTKA KMEČKEGA VOZA SL. MOTOKROSIST (JANEZ) AM. IGRALEC (NICK) NEZMOŽNOST GOVORA MESTO OB GANGESU V INDIJI USTANO- VITELJ PENN- SVLVANIE (VVILLIAM) TRGOVSKO BLAGO AFRIŠKI VELETOK HRVAŠKO NASELJE OB DONAVI NEMŠKI DIRIGENT (FERDINAND) POZITIV. ELEKTRODA OLEG VIDOV SALOMON MLAD BIK JELKI PODOBEN REDEK IGLAVEC EVA LONGVKA TREBUŠA- TOST STEBRA GRŠKI JUNAK PRED TROJO KRAJ PRI LJUBLJANI ZNAČILNOST TEMNEGA NAPOTKI ZA UPORABO VATROSLAV OBLAK VAS NAD UDOVŠČIh MINOSOVA PALAČA PRIPO- MOČEK ANTON TRSTENJAK fSSji PROSTOR* S Nagradna križanka št. 17 MESAR, ODESA, ACI, ABA, SEV, OKER, MIR, NINA, RIM, NO&\ AZ, SICILIANA, LIV, REVICA, ANTARKTIKA, OMARE, NAO, SVK TAN Rešeno križanko nam pošljite do ... na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 17. Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 15 SATEN, GLAVAR, KRALJ, RITINA, AARE, LAPONKA, OLGA GRACELJ, ENO, IASI, EST, ANKARAN, JI, JANTAR, NEAL, JINAN, ANIARA, NOVO LETO, EO, NL, TU, ANADIR, MORSKI SLON, AL, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 15 1. Samo Zupančič, Predilniška 3, 62000 Maribor 2. Vesna Semprimožnik, Jakopičeva 14, 61241 Kamnik 3. Marija Grlj, Prešernova 40, 66250 Ilirska Bistrica Nagrade bomo poslali po pošti. ______ Križanko pripravil uganka*