Sapldoudxtjixj \a svitlobo dane » é krajnske kmetijske družbe Tečaj V. srédo 24. Sušca A 847. List 13 Življenje (Sonet.) ? otoku kamne omeči mahovje Ljubo šumljá, in se po trati vije, Sosednih dolov manji vire pije ; ' Na polje lahko brani mu verbovje. V S i reki stavi jéz skalovje , Zastonj njé val na terdne stene bij Zmed njih se zopet mirna v morje Kér ji vso moc uzelo je slapovje. Enaka je po zemlji pot člověka, Kjer sreče spreminljiva je zvestoba. Ko se zave, na nježnih persih veka Odrašeniga stiska tesnoba Z i vij kratko dosti ran mu vseka Zaceli jih pokojno spanj groba ? c. kakó S»opolni poduk. krompir saditi de bo prav 2 (Dalje.) 3. Od obdelovanja zemlje Zemlja za krompir mora globoko preorana biti, in bolj ko je zemlja teška in terda, globokejši 4. Kdaj je nar boljši cas , krompir saditi ? Poglavitna postava pri sajenji krompirja je: ga ne pred saditi, dokler ni zimska mokrota iz zemlje pošla in dokler se ni zemlja snežnice dobro vsušila in gorkeji postala. Vsak kmetovavec po tem takimvé, de se ne more in ne sme sploh te den povedati 9 v kterim naj se krompir sadi. Lastnost in dolgost zime to razsodi. Na va dni čas, zgodni krompir saditi je v pervi polovici prihodnjiga mesca ali maliga trav na; za bolj pôzni krompir pa noter do konca veliciga travna ali majnika. Nekteri ga še le v rožnim cvetu sade, kar mu po dolgi in merzli zimi in po mokrotni spomladi dobro tekne sicer pa ne, kér 5 prepôzno sajeni krompir popolna je tudi ma ne dozori, se ga veliko manj pridela, bolj vodén in se dolgo obraniti ne da. Umni kmetovavec se bo tedej vselej pri saje nji krompirja po zgorej dani vodbi ali regeljci ravnal. 5. Kakó krompir saditi? Krompir se sadí v brazde s plugam ali dre vesam narejene, ali pa v jame z matiko skopane. Nar manj delà stori krompir v brazde saditi. Slavni učenik kmetijstva, gosp. Dr. H lube k N-rxi* T «t «vv/uttt HU.VUJOV,U, -«-y ™ J svetjejo v 9. listu nemških Novic, kjer so veliki naj jo kmet preorje in prerahljá; zakaj v globo- sostavek od krompirjeve gnjiline na Stajarskim ko orani in dobro zrahljani zemlji mumoča Krajnskim in Koroškim pisali, ga takole saditi: i) Dajte krompirju globoko preorane, pe 5 pa tudi suša veliko manj škodje, se ga več pri delà in je tudi boljši in zdravši. pred Posebno dobro je tako globoko oranje že zimo ne samo v teški, ampak tudi v lahki šene njive in ne sadite ga na gnoj 2) Položite celi krompir — nekoscovali očés pràv plitvo v jamice; jamice ali brazde naj zemlji. Na spomlad pa se teški in v jeseni po- se napravijo takó, de je ena versta od druge, nar pred dobro preorani njivi nar bolj perleže, če manj 2 ćevlja saksebi; v eni versti pa naj bo v. v ± xj i u u i a h i uj i v i liai uuij pciic/iUj te ni a li j « uc V l a ail us O u i » v cui v ci »su pa uaj jo večkrat ročno prebranaš in le pred sajenjem spet vsaka jamica po čevlji od druge ločena. preorješ, de potem v brazde krompir sadiš. Tudi 3) Ko pride čas zemljo okopovati in krompir v lahki zemlji se bo tako obdelovanje dostikrat osuti, naj se osuje, kar je nar bolj moč nar boljši obneslo. Ako pa zemlja ni zadosti predelana, rahla in čista, ali kjer se je še le pozimi ali spomladi gnoj ? varje krompir suše in moče, in ga tudi nar to bolj V f pomnoži kot 4) Če bi utegnilo zopet letas tako vreme biti 5 je lani bilo, de pride po dolgi susi silna vro na njivo navozil, bo kmetovavec nar boljši storil, če njivo na spomlad večkrat preorje in med čina z večkratnimi plôhami,"naj nobeden kmetovavec tem tudi prebrana. \ ne zamudi, zemljo med krompirjevimi verstami in 46 kupćiki večkrat dobro prekopavati in pre- pisma niso štempljane, bi se zamogle čez kaj časa oma r a h 1 j a t i. (Dalje sledi.) jati ali zadobljene pravice podreti; zakaj to je Cesar ska postava, ki svojo veljavnost vedno obderži. Op o m in zađjorejcam To je kratik zapopadek te nove postave, ktera je Zadnji čas je, gosenene zalede in kebričke s sađnih di potrebiti kodlj ive z velikiga jih brez eme nastopilo nekterim kmetarn že semtertje bi si jo radi takó izlagali, de bi bila vsa glave mešala zato, kér tláka in de ? truda pokoncati. Berž ko bo topleji vi bojo gosence razslè in potem je vse to delo bolj težav in tudi na pol menj zda. vertnarske delà so tedej zdej téle : se setina overžena, ali de bi se kmet zdaj zamogel odku-piti te dolžnosti, kakor bi sam hôtel. To je pa kriva Pofflavitniši to Vzemi b metlj ? očeši m t V . po misel, zakaj pravični in milostljivi Cesar v začetku te stare pravice var-dělal in desetino pravijo, de hocejo odkupi, bo tláko polnama vse drevje po deblu ? po zpokah, med rogo viljami in vejarni ? se ti mercesi potikujej Po visocih drevesih se veje ne ali z metljo doseči ; za take drevesa ejo z okami naj si sadjorejec perveze t kar je na konec clolzi kola j in naj z njim vejice z gosenčno zalego odšipne in pokončá nove postave sami vati. Kdor se tedaj ne dajal za naprej, kakor do zdaj. Nikar ne poslušajte po kerčmah in bajtah široko-ustnih védežev in postranskih svetovavcov, ki se s slépim modrovanjem bahajo in nevedniga člověka takó omamijo, de je včs vertoglav in de ne vé, ali bi šel naprej, ali nazaj Odp tudi mah iz drevja, ki mu je silno škod Oznanílo c. k. ilirskiga poglavarstva zastran te po ? pnam in pobéli v ta namen- deblo z Ce vidiš po drevesu »emtertje staro listje viseti t & mt V > 1 ampak vedi ega belig; i nikar ne misii, de to ni nic skodlj de v tem listiću tičí večidel gosenčna m et ulja, ki drevju silno škodo napravi in kterih gosenc jse je letas posebno bati, zató kér je lani od sile veliko belih metuljev in metuljk bilo, ki so gotovo obilno za-lege napravili. stave je tudi v slovenskim jeziku po celi deželi raz-glašeno bilo in sicer v práv lahkó u ml ji vi besedi; le nekteri neumni modrijani in goljufni sleparji so resnico in pravico prevergli. Vsaka kantonska gosposka vam zamore oznanilo te cesarske postave podati, ktero vam je v poduk tukaj ob kratkim in práv po domače dobro- voljen domorodec razglasil. M. A. Kmetov skerbíte za svoje di de si boste Pletenje slamnjekov na Mrajnsklm pomnožili sadni pridelk, ki vam veliko dobička obéta. De Nekaj casa j biti kakih dvajset let sem, se je zimski mraz dosihmal še ni odjenjal, bi rekli, de je za pletenje slamnjek — « « . . - - « « . # %/ V • € 1 TT^w 1 na gorenski strani Krajnski zlo d d pr ? zakaj silo veliko snegá je še po razširilo. Popřed je bilo to delo le krogIhana navadno; hribih, in bati bi se bilo ? de ko bi začele drevesa pi daj pa krog Dob i Ber cla, Meng Komend m zgodej poganjati, bi mlado cvetje pozneje lahko pozeblo. Kamnika sploh vse kito za slamnjeke plete, kar koli Zročímo spremembo vremena modřinou Vladarju nad ima pr oké. In tako jih dosti i ki nimajo druzi g nami —- mi pa storímo pridno, kar vémo, de tam služi. v • m ver zasluzka, si za veci potrebo denarj perd ob i, ki ni sicer tako obilin i onder nikakor ni ičevati. ín sicer to Za lifsiie gospoilinje kaj« slamnato blagó ne ostane samo v deželi, temue gre tudi na ptuje; zlasti ga T pobirajo, in cele vozé terdo (Polži kuretníni dobro teknejo.) Neki fran- vkup naloženiga proč vozijo. Kteri se s to rečjo pečajo coski kmetovavec je skusil, de se kuretnína da práv pravijo, de lahko okoli šestdeset tavžent goldinarjev 7 Polži dobro in nar boljši kup s polži, večimi in manjšimi pitati, po kterih se nar hitrejši in nar lepši zředí, se v ta namen iz lušín denejo, in z otrobi in nekoliko vode zmešajo. Vsa kuretnína jih rada jé. Polžev je ? takim blagu v deželo pride orebiti po Le pridno si Slo pomagaj , pošteno kakor ves in znaš. P. H Pijančevanje — Initia éioveška kuga. (Dalje.) . Pa gostivnic saj pol eg cest mora toliko biti zavoljo popotnikov — bo ta ali uni rekel. De bi te střela! Kako deleč bi neki přišel popotni člověk, ko bi se hotel le v vsaki peti kerčmi muditi ! Ni so ne za popotne V V povsod dosti; nar lože se dajo zjutrej po rosi ali čez dan po dežji nabirati; otroci so za to delo pripravni atka razlaga nove c. k« postave zastran odkupovanja od tlak in desetin. (Konec.) Tudi cele soseske ali srenje se zamorejo desetin ali tlák s soseskinim premoženjem odkupiti, ako sose-skine potrébe po tem ravnanji kaj ne terpé. Vse namésto tlake ali desetine izgovorjene letne od-rajtvila se ravno takó po eksekucijonskih postavah iztir- davki gruntnih gosposk. Denarji (ka- lj udí > ampak le za domače pijance. Ali ni dobro , de je več kerčem bi lahko kdo rekel — de si člověk vunder zamore kaj prebrati; čeen kerčmar slabo vino toči, se lahko boljši pri drugim u dobi. Oi, kakó se motite! Ravno na prevelikim številu jajo kakor drugi se pital) pa, kteri so za kúp tlák ali desetin vpisani imajo vselej po splošnih sodnjih postavah s pomočjo sodnje osposke iztirjevati. v dobri in hvale vredni namembi omagovati vidijo. »lUlIU , vi \š U1 11114 li«! "IJLJ ? Kfi liicuug 11C? III IJ^ ul —v * ~................*------------ -----~ ~ ^ , nič boljšiga sveto vati, kakor de naj se v vsaki vasi še Tode saJ začeti mora člověk sam, de voljo, de želje, kake 3 kerčme napravijo in vsaki kerčmi ena ali dve de dobro namembo pokaže. Darovi se ne morejo za perliznjeni natákarci daste. Potem pa srne brez vse ljudmi metati, in dobrota nobenimu vsiliti, dokler se ne skerbi biti ve ? za pr kerčmarji imajo In kakšne dobičke práv ki jih je toliko, kolikor kobilic pec vzame deklo, in kerčmo napravita; takó hoče bi y v jutrovih deželah Hla ali mu je mar za-njo, ali ne. Več ko vse drugo nas je pa razveselilo, de skor nobeniga lista Novic nismo v roke dobili brez kakiga so-stavka od sol, njih namembe, napredovanje i. t. d. Pi- terpljenja obogateti Drugi ima nekaj zemljiš i pa se mu zal za malo zdí, de bi si mogel, kakor je Bog uka i s potam na obi prilaže od gosposke pr kruh služiti co ali patent zató gré in si ne satelji dobriga in čistiga glasa se trudijo, z dra mit i kmete in rokodelce, ter pokazati jim, de smo v dobi v kteri nihče — bodi kmet ali rokodelec ali gospod — brez 7 napi kaj kerčmarskiga orodja ; pol vina placa, pol ga pa na dol vzame ; vinski kazač obesi pod streho, de pivce vabi o* » šolskiga poduka shajati ne more. zbudili. - Upamo ? de se bodo ? Seme je v sončno gorkoto našiga miloserč pa tudi sam ga zacne serkljati ? ekaj mu ga posuši, nekaj ga pijanci ne placajo in mu zraven tega še tudi posode in okna pobijejo, stole in mize polomij ? nekaj ga tudi spodinj pocivka, ki se ga pocasi takó navadi de jo od vode trebuh boli 7 nekaj druzih gerlih, ki se véjo v vinohra Zdaj bo treba vino plaćati tovornik mu 7 ga pa steče še po t potihama splaziti. pa ni vina ne denarja niga vladařstva veselo občutimo, pšenica bo zorila ni dvombe ! In tako tudi upamo, de nam bodo letašne Novice obilno oznanil novih sol, krepkiga prizadjanja sosesk in pridniga podpiranja iskrenih domorodeov prinesle. Naše Novice so že v 40. listu tretjiga tečaja prosile, de bi gospodje tehanti in ogledi šol po dokončanih 7 ga da spet na brado, pa mu ga tolikanj ajta. Ker se navadi pri drazje zai stvu dobro jésti in piti dan za mizo sedeti in nič delati takim gospodar 7 pr piv dolgo 7 ljudjé ga přidej tirjati t s pipo v ustih celi ; — to pa ne terpi pa kakó bo plaçai? kufr na nosu: to je dostikrat njegovo nar veči šolskih skušnjah razložno na znanje dajati hotli, kje in kakó so se učenci v kmetijskih šolah dobro obnašali in kdo med njimi je potrebne hvale vreden bil. Velika škoda za nas, de ta lepa prošnja ni bila po zaslužku uslišana kér po našim mnenju take oznanila krepko k osnova- nju novih šol podbadajo. Kdor našo slovensko deželo pozná, bo gotovo po- ? premoženje ; vse drugo je šlo pod zlo. Z ničicoje zacel zdej ima pa še menj kot nie. B Ali ni taka? 7 njegov dobiček pal je ves terdil, de je v stanu iz lastne moči potrebnih malih sol napraviti si, če le v resnici hoče. Pisatelj tega je zdaj " " " ' ' ' v* ' de k dosežku (Dalj sledí.) Dopis iz Versta. 7 kar smo pod številkami leta 1845., tečaja 3. naših Dve leti ste přetekle O. 7. 8. 10. 11. 12. in 13. Novic mnenje razkladali, kako bi mogoče bilo v naši domovini več šol po deželi napraviti. Slišali sicer nismo , de bi se bila kaka vas, soseska, ali fara po našim svetovanji ravnala, vender le se nadjamo — kér po natori človeškiga duha misel misli drami — de naše besede brez prida in koristi niso ostale. kakor pred dvema letama ziviga mnenja, željeniga izida ni ložejšiga pripomočka in boljšiga sredstva od iskrenih, za napredovanje domovine unetih družb. Kar po samesnim ne steče, združeni brez ovirka spe-ljejo. Vsim tištim pa, ki na mogočnosti tacih družb dvo-mijo, tukej v sledecih besedah drugo gotovo sredstvo na znanje damo. Povedali vam borno, kako in po kakili potih so se lepe ljudske šole osnovale v Cervinjanski komisii Goriškiga okrožja blizo Tersta. (Konec sledi.) y Bravsi „Novice" lanjskiga in pred la nj ski ga leta najdemo * Zahvala milili! dobrot liikaill. semtertje marsiktero oznanilo novih po darilih in pripo- Bilo je v Novicah že povédano , kakó velika ne- močkih ljudomilih dobrotnikov osnovanih novih sol, kakor čreča je zadéla 18. dan velikiga travna lanjskiga léta mnoge srénje poleg Save in Sore, ko je toča vse po- vidi. Pred cerkvijo stojí bronasta podoba papežaSiksta sétve pokončala. Bili srno stiskáni od nadlóg, tode mi- V. Razun tega je bilo tukej neizreceno veliko bogastva y loserčnost dobrotnikov, zbujena po previdnosti naših du- kteriga so bili scasama pobožni romarji skupej přinesli. hovskih in deželskih S osposk y nam je veliko polajšala Dohodki Lavretanske cerkve brez druzih letnih dařil naše težave. Pa dolga zima in sedanja dragína nas so znesli nekdaj okoli 30,000 skudov ali 60,000 gold. tolikanj občutljivši tarete, kolikor manjši je bil pridélik srebra; romarjev pride na leto sem okoli stotavzent. preteceniga léta. y V teh potrébah smo pa zopet doségli sad prizadevanja naših oskerbnikov , in véže nas dolž Med drugimi spomína vrednimi recrai se tukej tudi okno skoz ktero je angelj Gabrijel bil kMarii poslan, vidi nost očitno zahvalo razglasiti vsim dobrotnikam. Milost- ji rojstvo bozjiga sina, odresenika sveta, oznaniti y m pa ljivi Ljubljanski Škof in Knez so vpeljali béro po farah krasna podoba Marije Device, ko ravno tanjko ogri za poškodovane prebivavce Smelédniškiga in Ljubljanskiga njalo čez Jezusa razpenja izdelana od slavniga malarja kantona in nabralo se je 257 gold, in 8 i 4 krajc. srebra. Rafaela. V letu 1798 je bilo treba zaklade pred Fran Ti milodari so nas došli zdaj ob času nar veći po tré be. Podeljeno je bilo 11. dan tekočiga mesca Sušca cozi v varen kraj shraniti. Zaklade so vunder večidel pobrali, podoba Device Marije je bila pa 9. Grudna 1802 v c. k. Smelédniški komisii 62 gold, in 56 krajc. med z veliko castjo na svoje staro mesto zopet nazaj pre-24 prebi vavcov iz zgornjih in spodnjihPirnč po pri- nešena. méri njih kolikor veči ie naše dandanašnje pomanjkanje. Drugi del revšine in toliko veči je céna tih darov, (Konec sledi«) je imenovaniga zneska to je 194 gold, in 12 4 krajc. bojo pa dobili prebivavci Ljubljanskiga kantona. Milostljivi Knez in Sk of pa niso le samo te bére vpe ljali y ampak Oni so tudi blagovolili, Ili'obthuee iz raznili casopisov (Sanskritska slovnica) je ni davnej na Du naj i na svitlo prišla, pod nadpisam: „Sanskrit Gram ložnikam iz poškodvanih vasi, gosposkini davki za pre tečeno léto od pis ali, po priméri, kakor so kmetje z nesrećo vdarjeni bili. spoznamo sré- de so se Njih pod- mat!k, von Dr. Anton Boiler, Docent der Sanskrit Sprache an der Wiener-Universitát". Dunajské No vice jo mocno hvalijo. Sankskritski jezik nar V sredi nesréč hvaležniga serca co : iméti takó m i liga očeta re veže v. Iz Smelédnika. starejši in nar bolj omikan Indijanski Qutrovi) jezik ni samo mati vsih indijanskih narečij, ampak tudi vsih evropejskih jezikov(nemškiga, slovanskiga i. t. d.) Sankskrit je indijanska beseda in toliko pomeni kot ^omikan" ali „izobražen." (Pridelki sroviga železa na Stajarskim) so Matere Božje V cerkvi g. g. Franciškanar jë V se v poslednjih 60 letih mocno povzdignili: v leti 1767 Moto iiialaiia kapelica Eavretanske v Ljub jani. Znano je, de pobožni Krajnci za olepšanje cerkev je znesel celi pridelk le 2ÎS,600 centov, v leti 1845 pa 734,756 centov. ? in za prijetno onenje kar veliko storé. Nov očiten spricek tega pobožniga duha je k kapel v kvi castitljivih S- o* » o. o. Frančiškanarj v Ljub y ktera očitno pohvalo zasluži. Ne bomo hvalili 20 krajc. Murliiiio seme na prodaj* V pisarnici kmet i jske družbe se ga dobi 1 lot za Poduk , kdaj in kakó murbino seme se- pobo prizadevanja g o* Frančiškanarjev za olep- jati in kakó se z rejo mladih drevesc obnašati, smo dali sanje te kapelice, pa tudi milih dobrotnikov ne, ki so ob kratkim v 18. listu lanjskih Novic; popolno poduče k ti napravi pripomogli, zakaj ne ti, ne uni posvetne nje pa kakó murbe saditi, židne červe rediti in hvale ne išejo; pohvaliti hoćemo le umetno delo tistiga žido pridelovati v 10. 11. 12. 13. in 14. listu 1843. moj stra, kterimu je bila malarija izročena, in taje leta in pa v 7Š 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. in 15. listu K vitez Gol bil Ljubljanski umetnik, gosp. F denstajnski. Malana je imenovana kapelica po podobi 1844. leta. na Rimsk ktero hoćemo y Lavretanske kapelice pobožnim bravcam Novic nar poprej nekoliko popisati začetka Lavretanske kapelice 3 kaj več slišati. Popisali bomo drugih bukvah brali. lastavica. Kdo ima 3 pare eevljev, če ravno nobene noge 9 mislec, de jih míka, od in njene sedanje naprav vse takó , kakor smo v I*rislovice Stajarskih Slovencov, Loret y mestice na Rimsk y stoji na hribčku Za to se le merzle vode napi Sna in red poldrugo uro od jadranskiga morja, s škofovim sedežem je pol zdravja Clovek si misli. Bos: pa naredi y & y ima okoli 7700 prebivavcov ki vsako leto sèm v é V • f z ive y y ktei eto h je na božjo pot hodijo, v ktei pripoveduje, devica Marija prebivala, in ktei ravno ti povedki angelj večidel od romarjev išo Qa casa santa) kakor stara povedka so po e na Današnjimu listu je perdjan 12. dokladni list in pa šesti del kemije. v letu 1291 iz Galilej Tersat polegReke, od tukej pa v letu 1294 na Lašk blizo Rekanat v Loret y pi krasne vélike y drug li. T kve leto potem pa na sedanj iša, ktera stojí v y ki ta h edi V Ljubljani Krajnju hitili kup (Srednja cena). 20. Sušca. 15. Sušca. zold. pricel, Sikst V. pa dokoncal, in ktei zih krajih poobličena ki jo je papež Pavel II. zidati v i d i na priliko v se tudi po dru- je od P r a g i, zunej z marmorjem olepotičena in iz černiga lesá in opeka S ka la) napravlj 18 pa visoka y 30 eevljev dolga, 1 širo y recmi okinčana. Ima sreberne duri s m od znotrej in zunej z dragi tam (Gitter) ebernim preple kterim se podoba Marije z Jezusam mernik Pšenice domaće 7> banaške » • • Turšice............ Soršice........ Reži.............. Ječmena........... Prosa............. Ajde.............. Ovsa.............. Vrednik Dr. Janez Bleitveis. — Natiskai- in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.