gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3 fl.: za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII Ljubljani v saboto 13. oktobra 1855 List Nova postava zastran smerkovih in Červivih dražega kruha jedli, kakor smo ga letos in lani. Dr. kónj Lobe piše o tem takole: Ce so kmetijski pridelki prav dober kup, nima Leta 1851 je bila postava razglašena, kako naj od tega ne pridelovavec ne vživavec kaj posebnega se ravná z opravo in kozami smerkovih in červi- dobićka; ravno taka pa je, ce so kmetijski pridelki vih kónj (rotziger und wurmiger Pferde) in kako naj in zlasti žito zlo dragi. Še huja kakor cena je se čedijo stale, kjer so bili takošnji konji. Ker pa je skušnja učila, da ta postava v nekte rih zadevah ni bila zadostna za popolno pokončanje kužnega strupa, se ima po cesarskem ukazu od 14 5 ce tekočega leta v gori omenjeni postavi od leta 1851 sledeče premeniti in vprihodnje in povsod po tem ravnati, kakor ta nova postava veleva, namreč: v 55 S 0 kafi iz kt so se k kaka druga posod malo prid pokončati k on j trik 5 in kert v labem t pajal 5 5 že 5 trigelj 5 se uj z d maj pa vendar dragina sploh za vse ljudstva, zakaj je žito zlo drago, je slaba večidel za vse km eto vavce zato, ker takrat ga imajo le malo prodali ali pa celó nič; še huja je pa takrat za tište, ki mo rajo žito kupovati za živež. Gotovo je tedaj, da prenizkakakor previsoka cena ni dobra za občinstvo, in da na vse strani je sre dnja cena naj bolja. Vprašanje pa je sedaj: kaj je tega krivo žito zlo drago? 5 ce je in s o C, O 1/ 1 1 g V IJ 11 1 ^ u J /J U U 111 prišli s kužnim konjem v so d o ti k o kakorš 5 se v bil 55 kol tal maj 5 dob tud merk červiv se n a d k ni p ak konj tal c tal 5 lej ali e 1 i k s konj 1 vse dob gat 5 aj lab Pervič je očitno, da vsaka stvar se takrat po draži, kadar je je malo; kakor pri vsakem blagu se tudi pri žitu cena ravná po obilnosti ali po pomanj kanji 5 5 V ni kt dost je i n 5 kj 5 , in po tem, ali je dosti ali malo kupca. Će so žitne zaloge majhne, če je tedaj za pičli pridelk do sti kupca, gré cena čedalje višje, — će so pa zaloge obilne in žita dosti na ponudbo, pa gré cena čedalje se m poćedit p o č e d i 1 ^ a : f ; u 5 V 55 so tal iz rej di ti k i d a t kak se tako drug 5 na prilik ke b ne 5 se m in kopat del i n kam dob daj tal Pi V • teg pođreti, gnoj gat na V ce iz p a r s t to podert tal kopat i n aj si gospod na na P novo « 5 Kar kožo smerkovega ali červivega konja zadeva je bilo po postavi 28. febr. leta 1851 pripušeno, da se do dobrega očišćene smejo porabiti. Ker pa je skušnja učila, da se to ni vselej zgodilo kakor bi bilo nizje. Sedaj pa je vprašanje: zakaj je žita premalo? Odgovor na to je prav lahák. Žita je malo, če se ga malo pridela. Al še nekaj druzega je, kar množí pomanjkanje in podražuje žitno ceno, in to je, če se krom pirja premalo pridela. Krompir je dan da našnji posebno za nižje stanove tako potreben inskor še bolj potreben kakor žito za kruh, in odtod tudi pride, da poskoči žitna cena, ceravno se je žita do sti přidělalo, ako je pa bila slaba letina za krompir. Če krompirja ni, se vé da ga mora žito nadome štovati; po tem takem se žita več pokupi povžijev m vec 5 in to delà čedalje večjo dragino. Če pa je bila slaba letina za žito in krompir; potem pa z non imelo biti in se je zavolj tega po tacih ne popolnoma opranih kožah kužna bolezen dalje zatrosila, tedaj ta nova postava ukazuje: 55 da kože smerkovih in červivih kónj imajo e r z in popolnoma pokončati 5 se to žitna cena celó tako, da gorjé bolj revnemu ljudstvu ! Krompir je tedaj pomoćnik v nadlogali, o n je pravi brambovec zoper dragino, po njem se ravná cena marsikakega živeža. Pač se nam naslednikoni naših starih očetov zdaj hudo vtépa njih pervo ne umno zaničevanje krompirja, s kterim so ga psovali Je 5 križem zverati in potem z merho vred v • v • • r j „presicjo JCU iar\u ^ ua ou uauuaiiaoiiji ui ou tut mu^u sramovati njih neumnosti, ako bi jim v druzih recéh • « « * « A m ~n m V« m a ■ 1 • i Iř m a i (i tako daše dandanašnji bi se mi mogli zakopati". enaki ne bili in bi tudi mi ne bili takosni terdo c. Po teh postavah seje natanko ravnati, in dotične glavci zoper marsikaj novega, kar se nam danda gosposke imajo ojstro čuti nad tem, da se vse — — ^—r----—j- -----------—? — -- — nasnji priporoca, »««xuiom mu., ™ c zvesto spolnuje, kakor je predpisano, da se obvaru- tega'80 let, zaničevali takrat nov krompir. • • i • i tt i i i i i li • i O / / kakoršni so oni bili. ko so« se ni jejo drugi konji teh bolezin, za ktere ni nobenega zdravila in ktere se tako lahko nalezete. nesel Ker se je tedaj letos krompir povsod dobro ob . « 6 m /« -a • i • v it t i • l t 5 in ker od nikodar ni slisati 5 da mu bila bo Se nekaj od dragine žita in njenih pravih vzrokov. Po spisu dr. W. Lobe-a. lezen zlo škodovala, smemo po tem takem pričakovati da bomo vprihodnje bolji kup kruh jedli kakor pre tekle leta in da se tište pošasti nimamo 5 bati ktera Čujmo » rogovili nekterim malo brihtnim ljudém pod imenom ^___________glavi. Naj je le pridelk za do sten, nobeden nam ne bo dragine délai, — naj je „žitna odertija" po kaj ta veljavni mož pravi. Ako je pravo le živine dosti, nobeden nam ne bo mesa drago IA v\i«! no IT AIT« ^ I t7r\t»i hn/lni A /I A 11 A Un AI A f «1I7 A ~tr\ I«A ri O 1 O 1 ! zadel, smemo pričakovati vprihodnje, da ne bomo tako prodajal! 326 Zivinozdravilstvo Znano je, da večkrat krave požrejo kako ši belj; ali kakošno drugo ojstro stvar k kak V a IX IV u , aaa fl v w VIJ au aaauoiiv ui ugu v j o n u onau Naj je to ali uno, pred ali poznej je vselej nevarno za živino. Skozi drugi želodec (avbico) se namreč šivanka ali druga ojstra stvar prebode v preponk in skozi preponko se celó vbode v serce. Dokler je po sivanki serce ostane živina pri življenji bod ali bode 5 se prebod 5 to je serčno dupl življenja se ustavi. Spoznati tacega nadležnega v želodcu, kadar pa šivanka serce , da naredi luknjico v eno ali drugo takrat pa je mahoma po živini. Malin kdaj ima živina kaj je tezko, ker zna meni te bolezni niso tako določene. da bi zdravnik ečidel za got mogel reči: živina ima šivanko > žebelj ali kaj druzega ojstrega v sebi Belgijanski živinozdravnik Tivaert, ki je imel večkrat priložnost tako bolno živino viditi in je na tanko zapazoval znamenja te bolezni, jih popisuje takole : Brez znanega posebnega vzroka ne v • zivma se tako rada, kakor pred; tudi prezvekovanj ustavlja včasih; potem pa spet začne raje jesti in tudi prežvekuje; tako se to večkrat p rem inja, da danes rada jé, juter pa spet ne; če se ji dá kaka sol ali kako drugo dristilo, da se živina sčisti, začne pet jesti 5 alkmalo spet noce 5 čedalje manj mol ? m toka, nektera pa « • v r • . nektera idel V C toj v tem krava del ' in tudi vča sili postoka; iz oči ji teko solze; pritakne se m lica z vrocnic doma p o na vi j a 5 ktei prejenjuj pa se pore tacih okoljšinah, svetuje Ti t, ni nič boljsega storiti, kakor kravo klat da se se meso k priđu oberne; saj ni mogoč ozdraviti. 5 Je V r a (Konec.) Ako se vrabec kje ugujezili, ne bo ga ne sila ne lest na prepodiia odoudod. Ne obcuje se zastonj s človekom ; učil se je od njega zvijáčnosti in navzel se derzovitih mi sel > zakaj tudi med pticami ima slab izgled več nasledni- kov, kakor dober. Kdor hoče vrabca vjeti, mora zgodaj 9 in vstati! Dećkov se varuje in ogiblje, kjer koli jih vidi komaj se kdo po kamnu ali grudi zgane, že je vrabec smuk čez verh. Kar strašila zadev«, vrabec ni le zgolj dvomljivec, marveć je popolna nevera; s prevzetno serboritostjo se vsede na nos ali raztegnjeno ramo strašila, ki je postav ljeno za varstvo poljskega sadeža. V njegovi senci se na-lašč naj raji gosti; ravno ondi naj bolj krade in pleni, in to tim varneje, čim bolj se druge ptice boje tacih strašil. Je li srečno ušel zernom puške ali razpeti mreži, tedaj remtetuje in čimčaruje zasmehljivo, in cela neposajena tropa se nespretnemu lovcu posmehuje iz svojega zavetja. In kako enomeren, neprijeten je glas vrabcji! V celi babilonski zmesi ptičjih glasov se malo zvukov nahaja, da bi bili tako nemili in neprijetni, kakor jih je v njegovem enomernem narečji. Cela potepušja podlost se pokazuje v njegovih zvukih. Vrabců pa se dozdeva, da je to pre- krasno petje, in on nikogar rajši ne posluša, ko samega 9 sebe; neprestanoma goni in opetuje svoj „cim, cim! rara! glasneje, kader se sladki etilip! štilip!" in ravno tedaj naj pev slavćika naj mileje razlega. To je pač znamenje ple bejske misli 1 I riMlHHliiH MBIHHI iju Kdo se bo še čudil: da v njegovi hiši ni mira ne bezoi? V njegovem domaćem življenji — ako se more še od domaćega življenja govoriti, ker se vedno potépa 9 zlobija; druži se le za to, da lože vlada zavist, prevara iu zvijače uganja, v žlahti pa in domaćem življenji druzega ne počenja ko ravs in kavs. Le malokdaj se ugnjezdi vrabec z vljudaejo mislijo na omreženem oknicu ubozega vjet-nika ter mu ščebeče o nadi in utehi, ali vgostivši se pod streho zapuščene cerkvice zahvaluje Stvarnika, da celó vrabca raz streho pasti ne dá brez svoje svete volje. Tri cetertine leta živí vrabec v obilji. Po vertih 9 po travnicih in sadunosnikih se klati in pleni; jasne duí po- letja in jeseni preživuje zgolj na polji, in obletuje v veselih tropah snope in stavke. Je .pa poslednji snop odpeljan in se je po polji in po vertih pustota razgernila in le tropiči vran, kavk in se-nic tjekaj se zahajajo, tedaj se umakne on v svoje zimsko domovalisče 9 na ulice in vaske ledine, na dvore in staje 9 in tedaj pocenja svoj žalostni post. Serboriti ustež umol-kne, mraz in glad, ta naj hujša gosta, pritiskata na-nj ter mu vso razujzdanost iz glave izbijeta. Tedaj sedí sker-čen v krogu svojih lačnih bratov; vès razmeršen, z glavo med pleči, in le njegov umazani kljun in černo oko mu virita iz kožuha. Sicer, kader hudo mesti začne, si po-išče kako zavetje za dimnikom, in kader strehe mraza po-kajo, posedá po strebah proti soncu, aii klaverno kljuje na zamerznjeno okno za miloščino. Kakor hitro pa se spomladno sončice zasmeja in sneg po strehah kopneti začenja, hej! kako se berž probudí so-pet v njem lahkoumna misel; zasmehovavni krik in bujno poletávanje se spet začenja, — vrabec je iznova stari potepin. Postni čas je minul in veselo brezskerbno življenje so-pet nastaja; spomlad povsod spet razklada svoje čuda in huda zima je přestáná, — povsod mu je dobri Oče iznova mizo pogernil ! In tako tudi mi spomladi glas tega dangubeža v zboru spomladne ptičje muzike pozdravljamo; saj je vendar to tudi glas, ki končno slavi svojega Stvarnika, in toraj mu tudi mi ne zamerujmo njegovega lazaronstva, ker tudi med ptiči mora imeti, kakor med nami, gospode in proletarcev. In on je 9 če to v obče vzamemo, tudi k temu ustvar jen; in verh tega je on edina ptica, ki nas v mestih spo minja na vesele družbe selskih ptičev, in nam tudi še ne ktere dobre službe skazuje v tem, da nam pokončuje červe in mergolince, ki nam objedajo sadno drevje. Za to dobro, ki ga nam skazuje, mu moramo hvalo vediti in mu privošiti tište zernja, ki nam jih cez leto pozoblje, da čim 9 nas saj v svojem „cim, clovek še huji lakomnež kakor on! rara" ocitoval ne bo 9 da je Starozgodovinski pomenki imenih „Svaduccius" in ,,Svaduccia" Razložil Davorin Terstenjak. Na rimskih spomenkih, kteri se nahajajo na S taj kem in Koroškem, se večkrat berejo stius cc 9 „Antcstia", v 9 Antistia 99 Antestatus imena „Ante-. Na drugih pa so^ imena „Svadueius", „Svaduccius ", 55 Svaduccia i Že na drugem mestu sem rekel, da so imena 55 Ante stius", Antestia", „Antistia venskih imen „Svadueius", 9 55 Antestatus" prestavki slo 55 Svaduccius 9 „Svaduccia", to je > S va d Sved 9 Svad Sved S dok, Svedok, S vado ča od glagola svedočit i (pričati). Ali ima to ime mitologiško podval , mi ni znano ; v indiski mitologíi se sicer nahaja priime Brama-ta Karmasak v • 5 operuua testis vendarnočem terditi, da ime Svad je po tem priimenu nastalo. Najprej moram opomniti da naj se nikdo ne spodtikuje nad obliko „Svaduccia", 55 S va duccius" namesto „Svedoccia imena pisale, ni bilo „slovniške sodnije 55 Svedoccius". Ko so se te cc 9 tudi ne kritičnih gramatik a rj temoe pisalo se je, kakor se je govorilo. Da se pa se glasnik e kot in o kot w dan današnji iz ') Ankershofen rHandbuch der Gesch. des Herzogthums Kârn then44 V. Heft, str. 622 in 027. -, * i 327 govarja, je znana rec, govori se „ad en Bug v treh par so n ah" ? » V) lepu je tu žitu",. in „lahku je tu dělu". vjedjeti, cerkvenosl. gignoskein Celo pisano se najde pri Baucerji in drugih starokranjskih bukvah. Tako schaft i meri gotiške besede pod » pri m > mislim « v mesto „Svedoccius" izpricana je oblika „Svadwccius" na Sedaj nam se ostane pretres pomena tega imena 9 in pa dokaz, da je ta beseda edino le slovenska, ako-ravno ima vsim indoeuropejskim jezikom obćno koreniko vid", kar v sanskritu pomeni: scire, persiski vedmi vjedyma, vjedan, pri ogerskih Slovencih vidovi na, Zauberer, Weissager, primeri nemško wizon in keltiško gwyddan. ruski vi dok, cerkvenosl. v j ed o k, svidjetelj, sve-djetelj, ilirski in slovenski svedok, poljski swia- dek 9 češki svjedek Zeuge, ruski s v id j e n i e, 9 causativ, vedayami, nuntio, pa pomeni tudi vid,videre. Zeugniss, poljs. swiadczic, oswiadzac, zeugen bezeugen, slov. svedočiti. svedočba. svedo 9 Da so pomena viditi invediti stari jezici enačili (identificirali), bodemo iz sledečih prikladov se prepričali. I. Preglejmo naj prej germansko steblo: va it, prt. vissa, ve- 9 9 canstvo. (Dalje sledi.) or otiški t i 9 anom. prs Ozir po svetu diti wissen 9 d 9 gignosk 9 tan d neveden, unwissend 9 Rajni ruski car Nikolaj I. in carska rodbina 9 agnoon Imeniten t 9 auf etw Anglež, ki je ob času rajnega ruskega cara sehen 9 beobachten 9 terein. fiillattein 9 m t namesto t sehen. verehren, fraveit 9 t 9 wahren, oran, Nikolaja I. carski dvor v Petrogradu obiskal, pripoveduje od carske rodbine tistega časa sledečo mikavno prigodbo, ki dokazuje, kako ljubeenjivo in po domaće se je vêdla t 9 an 9 9 râchen .fraveitand 9 Hacher, idveitj s. Zen 9 veitvodi Zeuge, \ mitzeugen 5*9 schmâhen. galiuga veit vod 9 carska rodovina med seboj domá. » Ob petih se vsedemo v vozove pravi in se pe 9 falscher ljemo na kraj, kjer je 25.000 vojakov s 60 topovi v ver t vodj zeugen, mithveitvodj 9 9 t voditha, Zeugni 2 toth, Geboth, Gesetz 3j Pervotni pomen te korenike je viditi, pravi oštroumni Diefenbach 4), in pomen vediti je: „das Gesehen Erfahren haben". V prenesenem pornenu se najde ta korenika v nemškem jeziku in sicer: althocbdeutsch: wizan, wissen, wizon sti stalo. Iz voza stopivši že nahajamo za nas pripravljene konjice; pa komaj se na sedlo veržem, pride general Ben-kendorf in nas pozdravlja z naznanilom, da nas hoče caru pokazati. Nisem še izustil vprašanja: ali bi se ne spodo- b) wizan, imputare 9 tadeln tiško frai ve i tan 9 id 9 ahd. gawizida vorwerfen veit jan. 9 weissagen, , primeri: go- bilo raz konja stopiti, že priďe postaven in velik mož car k nam. Zlo prijazno nas marsikaj pobara, in pozdrav-ïjaje gré dalje svojo pot, spremljan od princa Miroslava nizozemskega, vojvoda nasavskega, svojega starejega sina zaleta mladenča 17 let starega, in s krasnim Aleksandra, štabom v blišečih uniformah. Ko je car k nam přišel > so 9 (ga wizida), angelsâchs. ge ga domaći prav po domaće pozdravljali, in zato mi koj ni vit testimonium, primeri: got. veith voditha, Zeug bilo mar, da bi bil on car! Pred polki jahaje je glasno ni ss. ^ d) ahd. wizod, lex, primeri: gotiško vit hot 9 Geboth. II. Keltiške stebla so sledeče nešenem pomenu 9 in sicer spet v pre marsikaj popraševal, in vselej so mu cele trume odgovar-jale, česar smo se ptaji z začudenjem zavzeli. Navadno je bilo vprasanje: „Otroci, kak se imate?" In odgovarjali so 99 mu: „Jako dobro I" Na to jim zavrača car: „Tak mi do cimriški gwys, gwydd-ys, gwyddiad, cognition science, gwyddawl, sciential, rudimental pade! tc 9 DVivuvi/ , ^ ^ U V. U IV 1, DVIVUUUI, luuuiivuiui, JCuKvllUtM JL**C* 1U 111 U cimriški gwybod, gwybyddu, to bo conscions, v Petrodvor povabiti. In vojaki iznova zahrumé: „To je naše veselje!" Preden pa se je car domu vernil, je poklical generala Benkendorf-a in mu naročil, mene in lorda \V. drugi dan gwybiddiad, Augenzeu iriski, po Pictetu 9 temoignage, testimonium dha fiosiach, Weissager, Zauberer, gwidd 9 Hexe Prideva in našla sva krasno družbo gospodov in gospá. Knez Polkovski naji je sprejel in k carinji peljal, ki je tako prijazna in priljudna gospa, da se pričo nje ćlovek III. Latinske stebla so pa te le: vid ere, v latinščini srednjega veka: viđen s, visor, Augenzeuge. invidere, invisus, primeri: got. fra vei tan in nemško wizan. IV. V gerškem jeziku najdemo: prav nič tesnobnega ne čuti. Pomenkovala se je z lordom W. — Carević tudi iz bližnje sobe v našo stopi in se z menoj pogovarjati jame, dokler nas carinja ne poslovi. Ravno se pa tudi velike vrata odpró in car se prikaže, podá svojo roko princesnji Miroslavovi nizozemski, sestri carinje, m Idon in 9 eidon, eidomai e d i ti. idea odide v veliko dvorano, kjer je kakor podkev zakrivljena miza stala. Njima sledijo princ Miroslav s carinjo, carevič oida itd. v pomenu: viditi B eVojo sestro, veliko knežinjo Marijo, šestnajstletno de V. V litvanščini so se ohranile sledeče besede: litvanski wéizdmi, we i z dit i, sehen, gewahren 9 suchen, wěstě, Wissenschaft. pawydsti, letiški : pa vidět, invidere 9 n evi dón a s Missgônner, Feind, primeri latinsko: vi dere in in- vojko v polnem lepotičji mladosti; sledijo: vojvoda nasavski, vojvoda oldenburski in drugi. Med kosilom so se vsi z nama ptujima posebno Ijubeznivo vêdli in jez sem bil tako srečen koj zraven carske rodbine sedef«. Po jedi je sel vsak na svoj dom, nama so pa rekli, sopet na večer k carinji priti. videre, in visus 5> Ze je bilo malo kasno, ko zvečer v palačo doideva Sobe so bile polne povabljenih, vse se je blisketalo in vi- dila sva dokaj prav mičnih obrazov. Dve dvorani preko-cerkvenoslov. vidjeti, češki viđati, sehen, wid, rakam in ravno v tretjo pogledam, kar me car k sebi po- VI. V slovanščini so sledeče debla: Gesicht, vida, Idee, vidno, Licht, w j e d a , Wissen tegne in 2 3 4 5 Dr. D i e f e n b a cli „Vergleichendes Wôrterbuch der goth. Sprache" I. 260, Nr. 70. Grimm Nr. 84, 2. 242, 578 „Deutsche Rechtalth." 857. Graff „Altliochd. Sprachscli." 1, 1112. Diefenbach 1. c. 217. Glej Diefenbach „Lexicon comparativum linguar. indogermani- ktere ..... . ■ med-se in princa nizozemskega postavi h traku, v 0 pove t ga je mnozica gospodov in gospá v okrogu postavljena deržala. Car sam mi nevednemu berž igro razloži in kako in kaj, in že pri ti priči se dotakne velika knežinja Marija moje roke, se mi smehljaje priklone, na moj prostor vsede. in ko bi trenil, so me imeli v sredi okroga. Car in carům" I. 21T 226. *) Glej dr. Miklosić „Radices linguae paleoslov." str. 9. 328 — vsa družba se veselo smeja, vidivši me tako hitro vjetega. in pošta, prodaj nekterih deržavnih posestev, železnica, Jez 9 ne dosti znan z navadami tukajsne carske hiše 9 si rudarstvo itd Minister baron Bruk se je 9. t ne upam do mogočnega bišnega očeta in stopim za neko dal k cesarju v Išel > da prejel najvišje poterjenj m. po-e tistih ktera je ravno z zraven stojećim gospodom kram- predlogov, kteri zadevajo tište naredbe, s kterimi se ima gospo, ljala in se njene reke dotaknem. Vès osupnjen in prepla- dnarstveni stan našega cesarstva zboijšati šen spoznam zdaj še le i da je carinja bila > pa pri- stih deržavnih posestev, ktere bo vlada Velik del ti- dunajski baoki jaznost, s ktero moje mesto v okrogu prevzame, me po- za poplačanje dolgov odstopila in od kterih smo v poslednjem polnoma potolaži. Poznej me zopet carević z mirnega pro- listu govorili, leži na Ogerskem; vrednost njih se ceni stora vzdigne in zdaj se nalašč prav deleč zagledam in na 56 milijonov gold. ; pravijo pa, če se te cesarske graj- nekako terdo svojo roko na roko samovladarja vsih Rusov šine bojo počasi prodajale in bolj na drobno na manjše kme- položim, kar se carski zatilnik tako mićno in čedno pri- tije razkosile, se bojo še dvakrat ali celó trikrat višje pro- pogne, kakor nikdar in nikjer, in zmuznil se je pod tra dale Odersko ima po naj novejši cenitvi 11 mil kom na sredo okroga. Tako je šio dalje in veselili smo 443.000 oralov same C!» tneg polja kterem se okoli 80 mil. 100.000 vagánov mnogoverstnega žita prideluje; orala (joha) je tedaj načez po 7 vagánov. pridelk enega se skoz in skoz, brez ozira na stan ali imenitnost. Pa carević v kozaški obleki si zdaj drugo zmisli. Vstopi se tudi v sredo okroga, dá vsakemu okolj stojećih svoj pri- Proti benećanskem polju je to malo, ker ondi se na imek in prićne srebern okrožnik na tleh sakati, kakor ver- oralu pridela od 15 do 20 vagánov. Og tavko. Cigar priimek je imenoval, tišti je mogel berž pri- na Ogerskem pred 1 V . 9 ktere so leti še ó m seja li. sejejo stopiti in pobrati verteči okroznik. poslednjih 10 let tako obilno, da je sedaj že čez 100.000 Car pervi na versti spelje svojo nalogo prav ročno in oralov več ž njo obsejanih in kupčija ž njo je sedaj prav podá okrožnik careviću. Mene je med tem carinja ob krat- velika Okoli P (Pressburga) na Ogerskem so kem z igro soznanila. Kmalo zaslišim svoj priimek imeno- začeli 8. t. m. tergati; pravijo, da bo vino dobro in da vati, hocem okroznik prav urno vjeti, pa ne vajen tako bo po 7 fl. vedro Od ke je to novo 9 da Fran gladkih tal spodderkn&m, okrožnik mi pade z rok in leti cozi in Angleži poslali 9 linijnib ladij z obilno armado, 28 takalaje na nježne nožice zale mlade kneginje Dolgoruckove. parobrodov, 9 topniških šalúp in 3 plavajoće baterije pred eso, kterega bombardovanje seje imelo 9 Mogel sem zdaj v okrogu ostati. Priimki udov carske rod mesto Od bine so mi bili znani, in ker nas ne poiše vsak dan tavi- dan t. m. začeti; naj novejše novice pa, ki so naravnost dan t. m. ob devetih soka ćast. da bi s tako imenitnimi osebami okrožniki 9 igrali, v okrogu z iz Od 1 » iuniF luivuHuiuii UOVMHI1II » uni u^ u /i l/> V/ U DOÇ pHSle, piaviju , um «/. umu v. iu. « v » - • se nisem mogel zderžati, da bi zdaj cara, zvečer je še vse tiho bilo. Kaj bo, se bo tedaj kmalo pravijo da 9 zdaj carinje, zdaj velike kneginje Marije ne bil poklical po stišalo. Goršak je sedaj obširniše popisal vojsko v priimkih. Po končani igri se je ples prićel, car pa se je Sevastopolji; strašno mesarenje je bilo, preden je prederl podal z mano v pogovor. Cez malo časa se približa ve- sovražnik terdnjave in večkrat nazaj zapojen, se jih je nazadnje lika kneginja Lizabeta, prav Ijubeznivo dekle, kakih 14 let vendarle polastil! Goršakov našteva zgubo rusovske armade staro. Car je ne zapazi, toraj ona svojo roko na-nj položi (bre topničarjev) v ti bitvi takole: mertvih je 4 j e n i h nama je namreč lahko noč vošit, in ko odide, ji car še z v vsem skupaj zraven 35 štabnih in 244 višjih oficirjev očmi sleduje. Jez pa mu par prijetnih besedic zavoljo nje- 7565 vojakov, — pogreša se 24 višjih oficirjev in 1739 - zdaj jo oče objame, k sercu pritisne in poljubi. Prišla štabnih in 55 višjih oficirjev 2625 vojakov govih otrok rečem, na kar mi, poln očetovske radosti, za- vojakov Iz Berolina se piše, da v pomoč krepke vojske verne: „Da! hvala Bogu, imam res dobre, prav dobre misli rusovska vlada svoje lastnine, ki jih ima v severní otroke". Nikdar ne bom pozabil veselega dne". Po Jurende's „Vaterl. Pilg." L. K Amerik prodati. 9 za 40 mil Om er- p a rubljev severno-amerikanski vladi je zlo nevolj da mu ne dajo njegove stare armade v Azij Dosihmal vsemogocni Novičar iz raznih krajev Dunajski časnik je razglasil deržavne dohodke angležki poslanec v Carigrada lord R ed c 1 iff e ima Carigrad zapuatiti, ker nek prevelike homatije delà nasproti francozkemu poslanca; dosihmal je sultan večidel ple- pervega poletja letošnjega upravnega leta 9 sal kakor je An © godel » laj bi Francozi radi, da bi neposrednji davki so v vsem skupaj donesli 40 mil. 692.402 (lánsko pervo poletje so znesli čez 42 mil.) 9 ■t tudi oni godli in da bi sultan plesal tudi po njih vizr. Gerški kralj se je znebil nadležnih ministrov in sijeizi gruntu i dávek je nesel v letošnjem poletji 28 milijonov čisto novo ministerstvo Sardinski kralj je spet zdrav 479.418 da vek 5 mil. 108.943 mil. 411.285 fl. manj kakor lani), hi sni (224.598 9 9 vec kakor lani) pridobninski dávek 4 mil. 184.953 fl., dohodninski dávek 2 mil. 818.102 fl., drugi neposrednji davki 100.916 fl. izmed posrednjih davkov, kterih skupnínaje znesla 66 mil. 59.603 fl., je nesel vžitni dávek 15 milijonov 555.991, col 9 mil. 68.840 fl., sol 12 mil. 434.007 fl.l tabak 9 mil. 213.630 fl., štempelj, takse in dav lote Opravljivcu (Repat sonet.) „Mu, „Hi, y mu" buci govedo tam na pasi hi" razgece nori konj na cesti, 9 n 99 Gri, gri" cvercijo murni v temním mesti Kru, kru" pa kruli prasec v luži nasi; 9 šine od pravdnih opravil 13 mil. 399.561 9 rija 3 mil. 853.931 (480.425 več kakor lani, kar je znamnje, da čedalje bolj Ijudje skušajo srečo v loterii) 55 99 99 Bad" tak Pipi ,ja pes, pa čivka pisce kdar tata straši. kdar ni jesti, 9 c e s t n i n a 1 mil. 337.269 itd. 9 dohodki od deržav 9 9 pošta 1 mil. 8361 punciranje 41.742 H nih posestev, rudarstva in dnarstva so vergli mil. 520.544 fl., presežki razdolživnega zaklada 5 mil. 9066 521.200 Ku, ku" zakuka kukovca na S „kikiriki" petelin noc odplaši bresti 9 99 99 99 Mj Ko , mjav" ponoći maček z macko mjavka ko" tak koklja piščeta zvabljuje, Bê, bê" neumnih ovc blekéce ceda 9 . in nekteri drugi dohodki 5 milijonov V vsem skupaj so tedaj znesli dobodki to 99 99 Kvar, kvar, vpije vrana glavka polovico leta 123 mil. 802.815 fl., tedaj za 5 milijonov 255.575 fl. već kaker lani ta čas ; k ti pomnožitvi so poma- Krô, krô" se merhojédi vran skličuj Ihá" je oslov trapastih beseda: Pošast ti gerdogléda Ki jezik tvoj ljudém poštenje reže 9 f ga li hišni davki, sol, tobak, štempelj in takse, loterija Pov k glas zmed teh se ti prileže Rodoljub Ledinski Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik