Potitični ogled. Astrijske dežele. Najražniša novica naui jc sedaj govor cesarskega poslanika pii angleskej kraljici, magjarskega giofa Kaiolyja. Mož se je bil pri nemškem cesarju kot poslanik zameril in bil na Angleško prestavljeu. Tukaj je nedavno grof Karoly naglašal zvezo Avstiije z Anglijo, ,,da bi se neka velika vojska zabranila." To jc čudno! Zveza 8 kramarskim Angležcm bila je vselej nam na škodo, ker je tem bolj naše sovražnike v Eyropi združevala. Ni čuda tedaj, ako se tudi sedaj govori o nekej zvezi Rusije, Nemčije, Ramunije in Italije itd. zoper nas! Bog nas varuj in stori nevarneniu delovanju magjarskih politikarjev brž zaželjeni konec. drugače pridemo res kmalu v strašne zadrege! — Državni zbor suide se zopet 17. apr. da nkonča proračun za 1. 1879. Liberalni miuistri so zaiad tega proračuna uže veliko bridkega morali požreti. Najhnjših jim je povedal tirolski poslanec baron Dipauli. Kregal se je glede davkarijskih in finaDČnih uvadnikov, ker se ue držijo postav: ntako je nekdo plačal 5 fl. namesto 7000 fl. drug 1 fl. nainesto 200 fl., tretji namesto 450 fl. samo 50 kr. Mnogo je velikih trgovcev iu drnžeb, ki so na milijone davka državi dolžni, uied tem, ko se kmet8ki Ijudje brezobzirno rubijo." Očital je vladi tudi, zakaj je 200 milijonov dačnega denarja porazdelila privatnim zavodom (o. pr. Brandstetterjevej cink-rndi 60.000 fl. vagonskej družbi y Gradcu 400.000 fl. itd.j Naš dr. VoSnjak, potem česka poslauca Kusy in VVeber, so se ostro pritožili zavolj zatirovauja Slovanov. Jihove besede so toliko zdale, da je minister Taafe odgovoril pomenljivo: ,,meni je prav žal, ako so nekteri uradniki soviaštvo kazali do Slovaoov, in jaz hočem skrbeti, da se to ne bo več zgodilo." Dobro, ove besede si hočemo zapomniti za bodoče volitve! Kajti nove volitve bodemo imeli za državni zbor kmalu, mesenca junija. Začnimo se toraj brž pripravljati! — Žalostne vesti dobajajo iz Šleiije, ondi je 30 srenj piosilo za dovoljenje 20% srenjske doklade, večjidel zavolj preskrbovanja ubogih, ki so v fabrikah zgubili zaslažek iu zdravje. Nekatere srenje imajo uže po 60% take doklade! Štajer8ki veliki posestniki so izvolili 8 72. glasi liberalci bar. HerciDgeija in bar. Kotulinskega za poslanca v deželni zbor, 89 ostalih, večjidel konservativnih volilcev, je strahopetno ostalo y zapečnjaku ! Sram jih bodi! Največ jamrajo o bndobnein svetu; libei alci so jim iiaklonili črez mero pravic v volilnem redn, pa čenau jim so, če se njib ne poslužujejo ! Magjarski poslanec Gbiczy, predsednik dižavnega zbora, je odložil predsedništvo in poslanstvo. Mož je oče postavam, vsled katerih so ogerski prebivalci z dačami Btrašno preobloženi. Nova Avstrija. Pii Gradiški so napiavili brod ali barno, ki po iz železnega svila zvitem vožju didia črez Savo. Nad Dervento lazi veliko magjarskib Judov; Bosnjaki uže mislijo, da je pri nas razun vojakov vsak človek Jud. V Sarajevu so zopet obesili več tolovajev. V Svorniku so mohamedani izročili katoličanom mošejo, ki je nekdaj bila kafoliška cerkva. V Mostani imajo nže zrele črešnje. Naš rojak g. profesor Šuman je dobil od vlade ponudbo, naj uredi latinske šole v Bosni in Heicegovini! Vnanje države. Zastran bolgarske Ramelije se velevlade še niso pogodile. Angleži in naiAndrassy bi bajo prav radi vojakoy tje poslali, toda Francozi, Nemci in Italijani se nečejo udeležiti. Rusi pa svetujejo, naj se Rumelija združi z Bolgarskim. Tadi pravijo, da Turek ne sme zasesti Balkana! Grkom je sultan ponudil kos Tesaiije in Epira, le mesta Janinc ne, ktero bi prvi najrajse dobili v svojo oblast. Albanci 80 poslali vcč odličnih mož v Rim k italijanskemu kralju, naj bi se on potegnil za Albanijo! To je menda tndi v nekej zvezi s tem, da grof Andrassy-jevi listi sedaj tidijo, da bo Avstrija skupno 8 turško vojsko zasedla me8ta od bosenske meje do Novegapazarja in Mitrovice. Nemtfki Bisinark začel se je pogajati s katoliškimi poslanci. Francozi so v Afriki nenadno vzeli otok Matakong, kojega bo si prcj Angleži svojili. Zulu-Kafri želijo rairu, Angleži jim pa ne verujejo tega in izbarkavajo v Natalu 15000 mož in 35 kanonov. V Afganistana pa mislijo koncem aprila udariti y Kabul. V južnej Ameriki so tri do sedaj prav niime in srečne republike: Čile, Bolivija in Pe>-u. Sedaj pa se pripravljajo na budo vojsko, ker so se sprle med j<eboj zarad nekili solitarskih rud. Bolivijanci iu Čilenci se bodo naj prej spopali, Peruvijanci še omabujejo; vendar podpirajo bolj prve, nego druge!