leto XXXIII. Številka 23 Ustanovitelji: občinska konferenca 8ZDL •Jtssake, Kranj, Radovljica, Skorja Loka i« Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec * Odgovorni urednik Andrej 2alar GLASILO SOCIA PLANICA - Dolina skakalnic pod Poncami jo dva dni navduševala. Številni ljubitelji skokov so spet prišli na svoj račun. V dveh dnevih so videli dve tekmi za svetovni pokal in deseti jubilejni Poldov memorial. Največ uspeha so imeli skakalci iz Avstrije, imenitno so se odrezali tudi naši. Na desetem jubilejnem Poldovem memorialu je o liku Janeza Polde spregovoril sekretar občinske konference ZKS Jesenice Franc Kobentar. Junak jugoslovanskega skakalnega športa Rudi Finžgar je izročil tekačem Kranjske gore žalni venec. Na Poldov grob so ga ponesli Brane Trstenjak, Jana Mlakar in Marko Gracer. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 25. 3. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih- ZA GORENJSKO Sporočilo zdravniškega konzilija LJUBLJANA - Zdravniški konzilij, ki .skrbi za zdravje pred-vdnika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Br<>-u-Tita v ljubljanskem Kliničnem centru, sporoča, da se predsednikovo zdravje ni bistveno spremenilo. Pljučnica Se vedno taja. Ker so povzročitelji pljučnice odporni, so zdravniki uporabili nove antibiotike. Intenzivno zdravljenje se nadaljuje. z Za vpis vse pripravljeno V sklopu priprav na celovito preobrazbo vzgojnoizobraževalnega sistema zavzema posebno mesto uskladitev mreže Sol usmerjenega izobraževanja in usmerjanje vpisa učencev glede na potrebe združenega dela. . Mreža Sol je zlasti v zadnjih mesecih povzročila veliko hude krvi. Ne toliko v združenem delu; njemu je bolj ali manj vseeno, v katerem kraju katera šola je, le da bi bil vzgoj-noizobraževalni proces čimbolj kvaliteten in poceni. Najbolj so se razburjali »Šolniki«, ki so na vsak način hoteli obdržati samostoinost svoje šole, čim več smeri in oddelkov. Skupščina medobčinske Gospodarske zbornice Nočemo ali ne znamo Kranj — Zbornica se je v prvem letu delovanja organizacijsko in kadrovsko oblikovala in 1cot sorazmerno nov organizem iskala svoje mesto v gorenjskem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju. Sledovi njenega dela so že marsikje zaznavni, pa naj jih je vtisnila kot celota ali s pomočjo posameznih odborov. Gorenjska medobčinska Gospodarska zbornica je skupaj s skupščino gorenjskih občin oblikovala temelje za izhodišča o skupnih gorenjskih nalogah, skupaj z banko obravnavala prednostne naložbe, sodelovala z drugimi zbornicami in bogatila izkuSnje ter pospeševala gospodarsko in dmgo sodelovanje, kar je bilo Še posebno izrazito s področjem Ljubljane, Pomurja in Maribora. Številna vprašanja pa so bila na dnevnih redih sej zborničnih odborov in teles. Šepalo, večkrat pa šele rojevalo se je sodelovanje z občinskimi skupščinami, izvršnimi sveti, gospodarskimi in upravnimi organi, strokovnimi organizacijami in posameznimi pomembnejšimi delovnimi kolektivi. To so bile glavne ugotovitve petkove skupščine medobčinske Gospodarske zbornice za Gorenjsko, ki se jo je udeležil tudi sekretar "»dobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Delegati združenega dela so se dogovorili, da se lanske pomanjkljivosti letos ne bi smele ponavljati. Zbornica bo, tesneje povezana z delovnimi organizacijami in občinskimi skupščinami ter izvršnimi sveti, krepila organizacijsko trdnost in razvejanost, kamor sodi oblikovanje odborov zbornice in konferenc delegatov po občinah ter sveta zbornice, ki bo imel značaj družbenega sveta. Druga delovna usmeritev bo nadaljevanje srednjeročnega planiranja. Elemente zanj imamo, sedaj pa prihaja obdobje usklajevanja, ki bo zanesljivo najzahtevnejša faza procesa družbenega planiranja. Zbornica namerava prispevati k usklajevanju z razpravami po panogah in o planih posameznih organizacij združenega dela. Zbornica prav tako ne bo mogla zaobiti za Gorenjsko važnih vprašanj investicij, oskrbe s surovinami, energije in zagotavljanja domačega in tujega trga. Nadaljevali se bodo stiki z Ljubljano, Mariborom in Podravjem, pomembna delovna obveza pa bo ocenjevanje sprotne gospodarske problematike, ki ji na kratko lahko rečemo stabilizacija. Za Gorenjsko pomeni stabilizacija krčenje seznama organizacij združenega dela in temeljnih organizacij z izgubami ali s poslovanjem na meji rentabilnosti, zagotavljanje surovin, zaposlovanje, zunanjetrgovinska menjava, usmeritev na izvengorenjska območja in združevanje sredstev za projekte širšega pomena, ki bodo koristni tudi za Gorenjsko. Lansko gospodarjenje je bilo na Gorenjskem na splošno ugodno, čeprav v nekaterih panogah rast dohodka ne kaže razlogov za zadovoljstvo. Tudi za industrijo in kmetijstvo velja to, oba pa sta za Gorenjsko pomembna dejavnika razvoja. Prav tako za Gorenjsko veljajo ugotovitve, ki jih je na petkovi skupščini povedal sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Večina nas ve, je dejal, kako je treba gospodariti in kako ukrepati, pa tega ne znamo ali nočemo storiti, temveč čakamo, da bo to naredil nekdo v imenu nas. So ljudje, ki skušajo premikati stvari, pa so osamljeni kljub kadrovskem potencialu, ki ni dobro izkoriščen. Veliko govorimo o slabostih, njihovega odstranjevanja pa se lotevamo boječe. Združeno delo Slovenije in Jugoslavije seje voljno povezati z našim. Ključni problemi gospodarjenja se morajo večkrat znajti na sejah izvršnih svetov, ki morajo biti razbremenjeni zadev večkrat postranskega in formalnega značaja. Več kot doslej, zbornica pri tem ne sme biti odrinjena, pa kaže spremeniti pri sistemu nagrajevanja, ki naj spodbuja pridnega in ustvarjalnega, tepe pa lenega in brezbrižnega. Pozitivne primere imamo in škoda, da jih skrivamo ali se zanje ne zanimamo. J. Košnjek Ko smo že mislili, da je usklajenost dosežena, se je spet začelo znova. Kaj in kje bodo izobraževale sedanje gimnazije, kje bo center za kovinarsko stroko, ali naj bo šola blagovne smeri v Radovljici samostojna ali ne? K sreči je vmes posegel rok, ki ga je republiška izobraževalna skupnost dala za izoblikovanje mreže Sol usmerjenega izobraževanja, sicer prepiranja in dokazovanja verjetno še lep čas ne bi bilo konec. Tako so na petkovem sestanku medobčinskega koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje mrežo šol vendarle dogovorili. Trgovska Sola v Radovljici naj bo izobraževalna enota kranjske šole. Znane so tudi usmeritve gimnazij, medtem ko se o samoupravni organiziranosti za srednjo kovinarsko strojno šolo v Škofji Loki Se vedno niso odločili. Ločani zahtevajo samostojno šolo, medtem ko posebna izobraževalna skupnost za to stroko meni, naj bi bila na Gorenjskem le dva centra: prvi na Jesenicah ter drugi za potrebe občin Kranj, Tržič in Škofja Loka. Menda bi bila taka rešitev cenejša. Ali je to res, bo skupnost morala še dokazati z izračuni, saj Gorenjci trmasto vztrajajo pri svojem. Pomembno pa je vendarle, da so dokončno dogovorjeni vzgojno-'izobraževalni programi in smeri pa tudi predvideno število vpisnih mest. To združeno delo učitelje in ne nazadnje otroke, ki se bodo prihodnji mesec odločali o vpisu, najbolj zanima. H. Jelovčan SREČANJE KOROŠKIH BORCEV NA BLEDU - Na Gorenjskem živi še 141 borcev in aktivistov, ki so se v času NOB borili v vrstah partizanov na Koroškem. Borci in aktivisti so združeni v področnem združenju koroških partizanov za Gorenjsko in vsako leto organizirajo srečanje, na katerem obudijo spomine na partizanska leta ter se pogovorijo o življenju in delu ter aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Letos so se zbrali na Bledu, kjer je bilo minulo soboto še posebno slovesno, saj so podelili borcem in aktivistom spominske znake koroškega partizanstva. Srečanja, ki je potekalo v globokem spoštovanju do plemenitih misli, dejanj in izročila nedavno preminulega Karla Prušnika-Gašperja, so se udeležili številni borci ter predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije. V imenu osrednjega združenja koroških borcev je spregovoril inž. Pavel Zavcar-Matjaž, v imenu področnega združenja Anton Beton-Bojan, v imenu Zveze koroških partizanov pa Janez Wutte-Luc. S srečanja so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. - Foto: F. Perdan 9 jih ZIV* »e «*"• ' ~------ kjer so prejeli zbornik ob 60. obletnici bojev za severno mejo, spominsko značko in priznanje. Pridružili so se jim tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič, predsednik izvršnega sveta Milan Bajželj, predsednik komisije za zadeve borcev Tine Zaletel in predsednik občinske konference SZDL Franc Thaler, kije v nagovoru orisal zasluge borcev za severno mejo za ohranitev slovenstva na Koroškem in njihov boj, da bi se Slovenci združili v eni domovini, pa je usodni plebiscit v igri velikih sil to željo preprečil, (jk) - Foto: F. Perdan Mladi Titu Zoran Ostojič, 26-letni kovino-strugar iz Novega Sada, je prvi ponesel 35. Štafeto mladosti, ki je z novosadskega Trga svobode slovesno krenila na pot po domovini. Osnovna zamisel za letoSnjo štafetno palico, ki jo je prispeval mladi kipar Siladji Laszlo, sta popek in cvet. Cvet z osmimi venčnimi listi simbolizira razvoj, ljubezen, toplino čustev, popki pa nepretrganost naše revolucije, ki z najnaprednejšimi idejami ustvarja neslutene razsežnosti človekove sreče in dostojanstva. Dan pred štafeto mladosti pa so krenili na pot tudi slovenski pionirji. Iz petih mest oziroma petih pokrajin so ponesli vsakoletno kurirčkovo pošto, ki bo potovala po skrivnih partizanskih poteh s pismom za tovariša Tita. Gorenjska kurirčkova pošta odšla iz Kranjske gore. H. J. je 19. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM 4.-14A'80 — razstava in prodaja sodobne domače in tuje kmetijske in gozdarske mehanizacije — hlevske opreme in vseh vrst priključkov — živinorejska, gozdarska in lovska razstava NASLOV,- /- Pomoč Črni gori Delegati republik in pokrajin v odboru za finance zbora republik in pokrajin v zvezni skupščini so se dogovorili, da bodo republike in pokrajini pomagale pri odpravljanju posledic potresa v Črni gori s skupno 53,5 milijarde din solidarnostnih sredstev. Od te vsote bo nekaj manj kot 40 milijard nepovratnih sredstev in dobrih 13 milijard posojil. Svoje obveznosti bodo republike izpolnile do konca leta 1989. Oživele kurirske poti Nekdaj skrite partizanske in kurirske poti so oživele, kajti na pot je odšla letošnja kurirčkova pošta. Na pot so krenili pionirji-kurirji iz Ajdovščine, Murske Sobote, Kočevja, Kranjske gore in Poljane pri Prevaljah. Povsod so jo na pot spremili slovesno in od povsod so pionirji poslali Titu pozdravna pisma v katerih so se vse besede zlile v eno ieljo — ozdravi čimprej, tovariš Tito. Titov sklad v ZRN V Bonnu so ustanovili prvi odbor Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok na področju zahodnonemške pokrajine Severno Porenje — Vestfalija. To je hkrati prvi odbor Titovega sklada v tujini. Odbor so ustanovili predstavniki klubov Jugoslovanov v Zvezni republiki Nemčiji, jugoslovanskih društev in izobraževalnih centrov, nkupaj s predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva in konzulata v Bonnu Več nafte v Slavoniji Na slavonskih naftnih poljih, največjih v Jugoslaviji, so v prvih dveh mesecih načrpali blizu 194.500 ton nafte^ Po podatkih regionalnega zavoda za plan v Osijeku je to za okoli 6 odstotkov več kot lani. K povečanju proizvodnje je prispevalo tudi izkoriščanje nafte na polju Stenkovica v občini Donji Miholjac. Beličanci so sami januarja in februarja dali 182.000 ton nafte, kar predstavlja 93 odstotkov slavonske proizvodnje nafte. V vsej Hrvatski pa so letos načrpali že 506 tisoč ton nafte, kar je za slaba 2 odstotka več kot lani v enakem času. Obletnica bolmanske bitke S proslavo in položitvijo venca k spomeniku padlim borcem tretje jugoslovanske armade in 133. korpusa Rdeče armade so se nedaleč od vasi Bolmdn v Baranji spomnili petintridesetletnice bolmanske bitke, ene največje v spopadih za dokončno osvoboditev naše dežele spomladi leta 1945. Boji so trajali od 6. do 22. marca, nemška vojska pa je utrpela velike izgube. 145 milijonov ton bakra Na površinskem kopu rudnika bakra »Majdanpek* so v mlinih za drobljenje predelali sto milijonov ton bakrove rude. če ob tem upoštevajo še rudo, ki so jo nakopali v starem obratu, so v rudniku bakra izkopali in predelali skupno 145 milijonov ton bakrove rude. V Kotmari vasi pri Celovcu so se v petek predstavniki slovenskih koroških organizacij, predstavniki matične domovine, koroiki partizani in številni prijatelji poslovili od predsednika f"Mf koroških partizanov Karla Prušnika-Gašperja. - Foto: l. IS. KRANJ Predsednik Franc Thaler je sklical včeraj sejo predsedstva občinske konference SZDL. na kateri so obravnavali nekatere pomembne zadeve iz družbenopolitičnega življenja kranjske občine. Na seji je bilo govora o organizaciji večjih prireditev širšega pomena na Gorenjskem, o samoupravnem sporazumu o obratovalnem času v trgovini na drobno in o družbenem dogovoru, ki naj uredi postavitev sežigalne naprave v Stražišču. Predsedstvo je obravnavalo tudi razvoj delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti, problematiko kadrovskih služb v organizacijah združenega dela in ocenilo javne razprave o letošnji občinski resoluciji. "J*1 RADOVLJICA _ Danes, v torek. 24. marca, bo seja komiteja občinske konference f KS Radovljica, na kateri bodo razpravljali o aktivnosti komunistov januarja in februarja letos, o akcijskem programu odprave pomanjkljivosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Usposabljanje delegatov Radovljica - Zadnja seja koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica je bila namenjena razreševanju slabosti in pomanjkljivosti pri usposabljanju delegatov za zbor občinske skupščine in skupščin SIS. Sklep o načrtnem usposabljanju so sprejeli že takoj po zadnjih volitvah delegatov 1978. leta. ki naj bi ga uresničili do konca 1980. leta. Za uresničevanje te zahtevne akcije je bila določena Delavska univerza Radovljica, ki je pripravila podroben program seminarjev. Ta je vsebinsko razdeljen na osem tem iz enotnega • programa Politične šole CK ZK Slovenije. Vsi seminarji v trajanju 17 ur so bili v zadnjih dveh letih organizirani oh petkih in sobotah in bi po mnenju udeležencev in koordinacijskega odbora tudi v prihodnje ostali v teh dneh. Ze prvo leto so organizirali seminarje oh - razmeroma dobri udeležbi za vse vodje delegacij in konferenc delegacij. Zataknilo pa se je z udeležbo pozneje, ko so začeli prirejati seminarje za delegate. Po podatkih, ki jih je zelo vestno zbrala strokovna služba Delavske univerze je bilo v 1978. in 1979. letu na 20 seminarjih od 708 delegatov zhora združenega dela občinske skupščine zajeto le 260 udeležencev, od 182 delegatov zbora krajevnih skupnosti pa šele 20 udeležencev. Od 1383 delegatov občinskih skupščin SIS se je usposabljalo iz združenega dela 358. od 470 delegatov skupščin SIS iz krajevnih skupnosti pa komaj 40 delegatov. Problematiki usposabljanja in udeležbi delegatov na teh seminarjih so v začetku 1980. leta posvetili posebno pozornost v socialistični zvezi in sindikatih, ki so se skupaj s poslovodnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v OZD in KS dogovorili, da bodo letos, če želijo usposobiti vse delegate, morali zagotoviti večjo prisotnost vseh delegatov, ki doslej niso opravili seminarjev. Z letošnjim dogovorom, boljšo organizacijo in izpopolnjenim obveščanjem se je udeležba na dosedanjih seminarjih v prvih treh mesecih povečala skoraj za trikrat. Zato upravičeno upajo, da bodo do konca leta zajeli v načrtovanih 30 seminarjev še okoli 2.000 delegatov. Seminarje bodo organizirali istočasno v Radovljici in na Bledu, dvakrat mesečno skozi celo leto. razen v juliju, avgustu in septembru. JR Odločna podpora Titovi pobudi Radovljica — Letne skupščine krajevne organizacije ZB NOV Radovljica, ki je s 330 člani največja med dvajsetimi v radovljiški občini, se je zadnje nedeljsko dopoldne udeležilo 136 članov. Obsežno in bogato poročilo z obilico podatkov o delovanju radovljiške borčevske organizacije je podal dolgoletni predsednik Vinko Brce. ki je še posebno poudaril enotnost in odločnost vsen udeležencev NOB. četudi njihova poprečna starost krepko presega 60 let. za dosledno uresničevanje Titove poti tako v mednarodnih odnosih kot v borbi za krepitev izročil NOB za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v vseh sredinah, kjer delujejo. To dokazujejo borci s svojo Delo mladih Medvode — Po nekajletnem mrtvilu je ponovno oživela dejavnost mladih v Medvodah. Na programsko volilni konferenci so sprejeli zelo obširen program dela. ki ga že zelo uspešno uresničujejo. Najprej so se lotili obnove mladinskega kluba, ki je sedaj vsako popoldne pravo shajališče medvoške mladine. V njem se vrstijo koncerti, predavanja, plesi, športna tekmovanja. Tvorno so se vključili tudi v krajevno samoupravo, predvsem v naloge pri Rreohlikovanju krajevne skupnosti, lačrtujejo, da bodo osnovne organizacije ZSMS v vseh novih krajevnih skupnostih. Dogovorili so se. da bodo spomladi pripravili vrsto akcij, med katerimi sta prvi ureditev kopališča na Sori in čiščenie Medvod. -fr aktivno udeležbo v vseh organih krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij, zlasti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kjer s svojimi bogatimi izkušnjami še vedno predstavljajo glavne nosilce te pomembne dejavnosti. Razprava predsednika občinskega odbora ZZB NOV Slavka Starover-skega. ki je nanizal celo vrsto misli in podatkov o uspehih pa tudi slabostih, s katerimi se srečujejo borci, je spodbudila tudi druge udeležence, da so pritrdili smernicam in začrtani poti. ki jo obiramo v sedanjem času. Udeleženci skupščine so bili podrobno seznanjeni tudi z večjim razmahom in obsegom socialne, zdravstvene in stanovanjske skrbi naše skupnosti za borce in pravicami, ki pa jih še vedno ne koristijo. Zavzeli so se za odločno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, krepitev delegatskega sistema, zlasti pa za nove oblike organiziranosti borčevske organizacije na osnovi pobud tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti. Izrekli so se tudi za določila osnutka novega statuta ZZB NOV Slovenije, ki že upošteva organizacijske spremembe v krajevnih organizacijah ZB NOV. Odločili so. da bo 1978. leta izvoljeni izvršni odbor ostal do konca mandata, torej še dve leti v sedanji sestavi. Za novega predsednika so izvolili Petra Zbon-tarja. za tajnico Slavko Meglic in za blagajničarko Miro Pere. Dosedanjemu predsedniku Vinku Brcetu. tajniku Ivanu Ravniku in blagajniku Pašami Mehmedinoviču so za njihovo dolgoletno požrtvovalno delo soglasno izrekli priznanje in javno zahvalo. -IR Borci o svojem delu Medvode — Člani krajevne organizacije ZZB NOV Medvode so pregledali opravljeno delo v preteklem letu. Organizacija šteje 553 članov, ki so opravili vrsto pomembnih akcij. Prizadevajo si rekonstruirati medvojno organizacijo OF za teren Medvode, zbrani pa so že podatki o delovanju VOS. V letošnjem letu bodo poskrbeli za obnovitev napisov na vseh spomenikih NOV in spominskih oheležjih. Na ruševinah Malenškove žage bodo Kostavili spominsko obeležje, saj je il tam med vojno sedež okrajnega odbora OF. V muzeju v gradu Go-ričane bi radi uredili stalno razstavo dokumentov iz časa NOB v med-voški kotlini, uresničili pa bi tudi radi že dolgoletno željo po postavitvi centralnega spomenika vsem padlim v času NOB s celotnega območja medvoške okolice. Upoštevana naj bo reorganizacij a Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na sredini seji obravnaval letošnji finančni načrt funkcionalne dejavnosti organov družbenopolitične skupnosti 1n upravnih organov skupščine. Letošnji finančni načrt, ki ga bo končno sprejemala delovna skupnost upravnih organov, upošteva stabilizacijsko določilo, da ta poraba v primerjavi z lansko letos ne sme biti večja za več kot 16 odsotkov. Člani izvršnega sveta so še posebej poudarili, da mora občinska uprava prva upoštevati gospodarno trošenje denarja in šele potem enako zahtevati tudi od drugih. Letošnji finančni načrt naj po sodbi izvršnega sveta le na splošno omeji porabo, sredstva za. posamezno dejavnost pa naj se potem oblikujejo na osnovi programov dela. potreb in seveda meril, ki jih bo treba še oblikovati. Denar kaže še posebej omejevati tistim, ki z njim ne ravnajo gospodarno in ga po nepotrebnem trosijo. Finačni načrt mora upoštevati tudi načrtovano reorganizaciji državne uprave. Le-ta naj bo usklajena z možnostmi, ne pa obratno, da bo reorganizacija krojila pot rehe po denarju -jk Dobro delajo TRŽIČ - Oblačila Novost v Tržiču so dokaj mlad kolektiv, saj je med zaposlenimi skoraj štirideset odstotkov mlajših od 27 let. Pred dobrim letom so se mladinke odloČile, da bodo delo svoje osnovne organizacije ZSMS posivile in pod predsedstvom Andreje Jazbec so že zabeležile nekaj uspehov. V delo osnovne organizacije so vključile vse mladinke, ki se obiskujejo solo in se usposabljajo za poklic šivilje. Tako je njihovo navajanje na kolektiv lažje in ni omejeno le na čas polletne obvezne prakse. Ob letošnjem dnevu žensk so v osnovni organizaciji pripravili razstavo likovnih del, otvoritev pa so združili z recitalom pesmi, ki so jih sestavile mladinke same. Pred kratkim so pripravile tudi pogovor o nalogah osnovne organizacije na področju nova to rs tva, boljšega gospodarjenja in podobno. Obenem so v razgovoru s predstavniki občinske konference Z8M8 mladinke razgrnile tudi svoje interese, potrebe in težave pri delu ter se dogovorile za še boljše delo v prihodnje. -mv r Ljubenski borci aktivni Zaživelo delo s pionirji Kranj — Sredi februarja letos so pri občinski konferenci ZSMS Kranj ustanovili komisijo za delo s pionirji. Glavna naloga komisije je, da bi pionirji s pomočjo mladincev ustvarjalno izkoristili svoj prosti čas, da bi pripravljali in izvajali akcije ter tako prispevali k izgrajevanju naše samoupravne socialistične družbe. Na ustanovni seji konference so Strejeli akcijski program za letos, ekaterih nalog so se že lotili. Načrtujejo, da bodo organizirali posvet predsedstev pionirskih odredov v občini, sodelovali v pripravah na letovanje pionirjev na Stenjaku in v Novigradu, v mesecu mladosti bodo pripravili osrednjo pionirsko prireditev, sodelovali pri akciji Kurirčkova pošta, pri sprejemu pionirjev v ZSMS, organizirali skupno akcijo vseh pionirskih odredov in osnovnih organizacij ZSMS v kranjski občini Mladina čisti Kranj, skrbeli za vključevanje pionirjev v gionirsko delovno brigado dr. France rešeren in drugo. \ S.Rus LJUBNO - V soboto. 11 marca, je bils redna letu konferenca KO ZZB NOV Ljubno, ki združuje bom naselij Ljubno, Otoče. Poea-vec in Praproše. člani borčtr-ske organizacije so tu se waV no zelo delavni, posebno p« n se letos ob akciji NNNP poave tili mladim. Opozarjali so u dragocene izkušnje iz NOS, h pridejo v po* te v tudi pri *> dobnem načinu bojevanja. De javnost borčevske organu* cije bo prisotna tudi pri narodni zaščiti, ki se pravkar ustanavlja. Na območju KS Ljubno j* pet spominskih obeležij. V preteklem letu je bils potek« skrb namenjena popravih spomenika na ljubenskeaa pokopališču, ki se je nevarno nagnil, kot tudi obnovi nap> T sov na vseh spomenikih. De* je bilo ob finančni ponor občinske organizacije OB NOV v glavnem uspete* opravljeno do krajevne* ¥raznika, 24. avgusta 1111 oda nekatera za varovalu dela pri spomeniku na Pota* cu so še potrebna. Za grobi*?« so v glavnem skrbeli le boni vedno jim je pa vzorno pone-gala pionirska organizacija Pionirji in učitelji namrrf skrbijo, da so spominske pk» šče in spomeniki ob vseh epe minskih dnevih okrašeni s okolica spominskih obelcir. urejena. Na osrednjem spomenika» Ljubnem je vklesanih 41 ima padlih iz vasi Ljubno, Poaavet in Praproše. Več let so atk dogovarjali, da bi nanj vkrcat H tudi imena padlih iz Otot.fc so vklesana sedaj na pokopališču na Dobravi. Skka konference je bil, da se to asv uresniči. Tudi skrb za borce je prieot na; med letom so obiskali vat bolne tovariše, članice pa ar posebej ob Dnevu žena. S konference so ljubenat) borci predsedniku Titu izraze najglobljega s nja, z iskreno željo, da bi * čimprej pozdravil. F 0 /! <-^ PodljubeljčAi v finalu Tržič - Občinska k«aW ZSMS Tržič bo do konca maio' vedla tekmovanje osnovna * ganizacij ZSMS Tito-revdizjjMj Iz krajevnih skupnosti in tassF organizacij se tekmovanja ttidav deset ekip. Prvo polfinalno srečanje jej' prejšnji petek v dvorani čram organizacij v Podljubelju. Eka»< novnih organizacij ZSMS is 0W Novost, Tržiča ter PodljubdjiJ dokazale zvrhano mero possaiar razvoja naše socialistične as/ upravne družbe, osnov drsftar* ekonomskega in druibenopobt»V ga sistema ter navsezadnje aprV v zagato strokovno žirijo na/ vanja. Ta je morala poseči kar r, petih dodatnih vprašanjih. Naj* znanja je pokazala ekipa rmf belja, ki se je tako uvrstila v eW» sko finalno tekmovanje. Izteka se politična doli Tržič — V programu raaV idejnopolitičnega usposabljanja nov Zveze komunistov ie taa litična šola. V tržiški občini f[ obliko izobraževanja letoa obar valo 25 komunistov. Na predavanjih in razgovor* . so bili ob četrtkih, petkih in atban v delavski univerzi, so se sena/ z različnimi področji drutbone/ nomskega in družbenopolihra/ sistema, predvsem pa z aktuab/ nalogami Zveze komunistov pn K daljnjem razvijanju socialistih/ samoupravljanja. i Politična šola je bila zasa*% tako, da so slušatelji v prvtn>£ spoznali temeljna izhodišča, v rf gem delu pa so se sreiae -aktualnimi nalogami. Ob taldje^l prvega dela so preverili svoje tnrvl s testom, drugi del šolanja pa t&l zaključili s seminarsko natoe* TA bo tudi podlaga za sklepni ratarjl politične šole, ko se bodo ahifir pogovarjali o svojem delu in asa v osnovnih organizacijah Zvea^ munistov s predstavniki koert občinske konference ZKS m A Delovni obisk na VŠOD traaj - Dane«. 25. marca, bo og_-organizacijo ZSM na Visoki •»k za orpnizacijo dela v Kranju kitala delovna skupina predsed-»vi ZSMJ. Skupaj s študenti bodo razpravljali o vključevanju visoko-jpfatih untanov v podružbljan je tanke obrambe in družbene samo-aiftte. upoštevajoč pri tem izkušnje »iamkoletne akcije Nič nas ne sme to*netiti. govora pa bo tudi o vlogi Nadih pri nadaljnji graditvi poli-$8fa rintema in krepitvi delegat-•5kodnosov. CZ. Šlandro v dom spet sindikalen Ki predsedstvu republiškega sin-$*\neta sveta so obravnavali pred da bi Slandrov dom v Radovlji-kj.je last sindikatov, imeli pa so •ttt let v najemu gostinci, obnoviti usposobili za slovensko sindi-%o politično šolo. S popolno pre-^vijo in adaptacijo bi v njem **tfi45 ležišč, dvorano s 100 sedeži 'tri konferenčne prostore, pa tudi **banjo. samopostrežno in restavra-^ki prostor. 20 milijonov hi veljala **Wicija. pri kateri pa bi morali Ntjovati vsi občinski sindikalni prostorih doma - bi bil potem JMdeŽ sindikalne politične šole. _.yfv in posvetov, na voljo pa vaem sindikalnim organizaci-D. D. Kdaj nova dola a Medvode — Krajani Sore že dalj postavljajo zahtevo po graditvi osnovne šole. Svojo zahtevo jeljujejo s tem. da gre za oh-^jrvanje več kot 100 let stare po-Sjjrirne šole. graditev nove šole pa *aja predvidena že v tem sred-^n^rn obdobju. Čeprav je na Sfju graditev nove osnovne šole v *St) teku. pa to zanje ni rešitev. Simn *e zaradi graditve večjega stanovanj v Medvodah in ker S> v to šolo hodili tudi otroci iz Glede na upravičenost zahtev Snu pričakujejo graditev šole v *Hianjem srednjeročnem obdobju -fr r Zdaj je čas Razprava o osnutku pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje »solidarnostnih« stanovanj kaže zavzetost tržiških občanov, da bi izoblikovali čim kvalitetnejši dokument Tržič — V javni razpravi je osnutek novega pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj. zgrajenih s sredstvi odbora za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Tržič. V primerjavi z dokaj pomanjkljivim starim dokumentom Vsebuje najnovejša določila o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Sprememb je precej. Ena od pomembnejših je prav gotovo lastna udeležba prosilcev, ki glede na njihov dohodek znaša največ pet odstotkov, zanimiva pa je tudi razporeditev prosilcev v štiri skupine. Po novem naj bi bile prednostne liste posebej za prosilce z nižjimi osebnimi dohodki in samohranilke, za starejše občane, invalide in za mlade družine. Osnutek pravilnika. ki pušča odprta nekatera pomembna vprašanja, sta pred dnevi obravnavala predsedstvo ohčinskega sveta zveze sindikatov in predsedstvo občinske konference SZDL Tržič. Pripomb je bilo veliko, vendar izdvojimo le nekatere. Zelo sporno je na primer merilo o družbenopolitični aktivnosti prosilca. Sodna praksa tega ne pozna, po drugi strani pa bi lahko prihajalo tudi do zlorab. Ce hi merilo že ostalo v pravilniku, naj bi hili pristojni dajati mnenja samo izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov in krajevnih konferenc socialistične zveze. Dvomi se pojavljajo tudi glede zagotovil organizacij združenega dela. da bodo skupaj s prosilcem rešile njegovo stanovanjsko vprašanje v sedmih letih. Bo to v praksi uspelo? In kaj s tistimi delavci, ki bodo pred sedmimi leti odšli na delo drugam? Obveznost bo verjetno morala prevzeti nova delovna organizacija. Dokaj živahna je bila razprava o velikosti stanovanj, ki pripadajo Za vsak spor ijjii potrebno sodišče tlANJ - Komite občinske Unfcrsnee ZKS Kranj je pre-1H teden obravnavni gradiva jutrišnjo a«j o skupščine, nad katerim so tudi poročila kaeijnega sodišča za Gorenj-tt In njegove enote v Kranju, tandjnegn tožilstva in njego-H kranjske enote, sodišča aVnfenefn dela, družbenega kratobranilca samoupravljanja in kranjske postaje milice. Lanakeniu delu teb ustanov in arpnov, ki poročajo skupščini kaše dati po sodbi komiteja nnhrrno oceno, vendar bi bili >d eknpnj manj obremenjeni, (enibilo naše ponašanje bolj saunpiavno, če bi spoštovali ■prejeta določila in obveznome« M bili učinkovitejši pri nVepanju in če bi imeli obli-lerane vse organe, ki jih terja išlm socialističnega samo-aararlJanja. Omenjamo samo del proble-nev, ki so jim člani kranj-tkefa komiteja ZKS namenili pjeekao pozornost. Gre za nvMeniattko nasilnik in ne-»ksnitih vselitev. 53 jih je nI* farni na Gorenjskem. Večini zapetljajev ob tem je bilo telenfn, vendar je postopek iznos dolg. Več bi bilo potreban spravnih odločb, ki orno-peaje takojšnje ukrepanje v pJnmsrih nasilnih vselitev, fifstnkna nezakonitim in napajana vselitvam ni nikakršno kastno dejanje, ampak je . mtveen spodbuda kršite-»m, ki se za tako dejanje ne listajo le zaradi tega, ker akna jo stanovanj, ampak tudi tr primerih kratenja stanovanjskih pravic. Leglo vzro-1"kav m nasilne vselitve tiči v aArntenem delu, prav tako pa taa r družbeni skupnosti, ki *M stanovanjski politiki ni vesao učinkovita, spori pa se teti po nepotrebnem prenašali* m sodišča. ■ Drago področje, kjer ni dno posredovanje tožilstva M sodišča, so spori po kraje v-akupnostih. Poravnalni testi so tisti samoupravni družbeni organi in deli samoupravnega sodstva, kjer lahko občani uredimo medsebojna nesoglasja. Zavedati se je treba, da vsak, še tako nepomemben sporček maje trdnost krajevne skupnosti, zgladi pa se najlažje v tovariškem pogovoru prizadetih in ne le na sodišču. Zato bodo v kranjski občini dosedanje delo poravnalnih svetov, jih oblikovali tam, kjer jih še nimajo, in jim zagotovili možnosti za normalno delo. Delo v poravnalnem svetu ni enostavno in zato pomanjkljivosti na tem področju ne kaže vsepovprek kritizirati, ampak tem telesom pomagati, jim svetovati in jih usposabljati. Pravosodni organi tu lahko veliko pomagajo. V poročilih pravosodnih organov so omenjene tudi prostorske in kadrovske- težave. Kranjski komite je sodil, da bo tu potrebna skupna akcija pravosodja in družbe oziroma Gorenjske, saj gre za ustanove medobčinskega pomena. Kadrovske probleme pa prav tako kaže reševati doma. Preveriti velja, ali imajo vsi pravniki, usposobljeni za delo v pravosodju, zagotovljeno zaposlitev. Pobude seje komiteja ZKS Kranj veljajo tudi občinski konferenci Zveze socialistične mladine Kranj in sodišču združenega dela. Organizacija mladih je pozvana k obravnavi problematike mladoletnikov, med katerimi število povzročiteljev kaznivih dejanj narašča. Sodišče združenega dela, ki je pripravilo v primerjavi s preteklimi leti vsebinsko bogatejše poročilo, pa naj v delo vključi več ljudi s pravno izobrazbo iz združenega dela, ker bo tako izrazitejše Eraktično razreševanje pro-lemov in sporov in ne bo edina odločujoča le večkrat toga in tudi pomanjkljiva črka zakona. J. Košnjek prosilcem glede na število družinskih članov. Sobo hi morali iz pravilnika črtati, saj jih v novih gradnjah sploh ni. po drugi strani pa niso primerne niti za samske občane, kaj šele za mladi) družino Celotno lestvico bi morali premakniti za enoto više. kajti tudi solidarnostno stanovanje naj bi bilo vredno človeka. Eno od meril za dodeljevanje stanovanj So tudi deficitarni poklici. Opredeliti, kateri poklici to so. bo najbrž precej težko. Zato naj hi določilo iz pravilnika izpustili, za takoimenovana »kadrovska« stanovanja pa poiskali drugo rešitev. Nejasne so tudi posehne okoliščine, ki naj bi vplivale na dodelitev stanovanja. Marsikaj bo torej treha še dobro pretehtati. Zaželeno je. da bi v razpravah o pravilniku sodelovalo čim več občanov s svojimi predlogi in mnenji. Zdaj je čas za odpravljanje dvomov. Vsekakor pa bodo določila-pravilnika morale spoštovati tudi vse organizacije združenega dela. sicer bo več ali manj brezpredmeten. H. Jelovčan Tržiški radio glasnejši Tržič — Ze nekaj let so med perečimi vprašanji, ki so zavirali večjo vlogo -radia kot sredstva obveščanja, v uredništvu Radia Tržič opozarjali tudi na dotrajan in razmeroma šibak radijski oddajnik. Zato so se pred kratkim toliko bolj razveselili, ko so v Kovorju delavci temeljne organizacije Oddajniki in zveze RTV Ljubljana priključili nov, močnejši oddajnik. S tem se je znatno povečala slišnost Radia Tržič in izboljšalo sprejemanje drugega ljubljanskega programa, ki ga tržiška postaja prenaša, ko ne oddaja lastnega programa. -mv Pomoč proračunske rezerve Kranj — Kranjski izvršni svet je v sredo ugodil prošnjam za dodelitev enkratnih pomoči iz sredstev proračunske rezerve. Odboru intendan-tov narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije je dodelil 10.000 dinarjev kot pomoč pri zbiranju zgodovinskega gradiva. Odbor ne prejema nobenih dotacij. 20.000 dinarjev je kranjski izvršni svet namenil domicilnemu odboru V. prekomorske brigade in njegovim pododborom za Ljubljano. Domžale in Kranj, ki imajo v načrtu organizacijo srečanja borcev, na katerem se bo zbralo nad 1000 borcev. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki je prejel 926.90 dinarjev. Zveza klubov golobov pismo-noš Slovenije 5000 dinarjev in organizacijski odbor Množičnega teka po poteh Kokrškega odreda iz Dupelj 10.000 dinarjev. Prošnja medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko za sofinanciranje propagandnega gradiva je bila zavrnjena. Izvršni svet je menil, naj denar zagotovijo prizadete delovne organizacije in skupnosti, ne pa izvršni svet. ki ima sredstva za ta namen predvsem za družbene organizacije in društva. -J* Posojila so razpisana Tržič - Odbor za planiranje in graditev Stanovanj pri stanovanjski skupnosti v Tržiču je pripravil razpis za dodelitev posojil delavcem za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Razpis velja do 15. aprila. Denarja za posojila, ki ga združujejo delovne organizacije, je letos okrog pet milijonov dinarjev. Prosilci, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, lahko v poslovni enoti Ljubljanske banke v Tržiču ali v svoji organizaciji združenega dela prosijo za posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini, za dograditev hiše. ki je že zunaj tretje gradbene faze. za obnovo stanovanj, če s tem pridobijo nove stanovanjske površine in za nakup montažne hiše. ki že ima prvo ploščo. Obrestna mera za posojila znaša štiri odstotke, najdaljša odplačilna doba pa je dvajset let. Razpisa se he morejo udeležiti tisti občani, ki so posojilo iz teh sredstev že prejeli ali niso kreditno sposobni H. I. Cena zemljišča se ne bi smela licitirati Točno smo opredelili družbeno pomoč pri stanovanjski gradnji, izdelali natančna merila, kdo lahko dobi stanovanje. Zakon pravi, da morajo biti tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere eno od meril, kdo naj pri javnem natečaju dobi stavbno zemljišče. Upoštevati bi torej morali, da ima občan nizek osebni dohodek, da živi v nemogočih stanovanjskih razmerah, da delo opravlja pod izredno težkimi pogoji, da je delovni ali vojaški invalid .... Toda praksa je drugačna. Zemljišče dobi tisti, ki ponudi več denarja. Cena stavbnega zemljišča in komunalni prispevek se zlicitirata, čeprav bi morala biti določena. Na neskladnost je opozoril občinski javni pravobranilec iz Ljubljane, ki dela za devet občin ljubljanske regije. V svojem poročilu o lanskem delu je zapisal, da ugotovitev velja za vseh devet občin. Vemo pa, da nobena slovenska občina tega nima urejenega. Seveda se takoj zastavi vprašanje, zakaj smo pri stanovanjski gradnji lahko izdelali merila družbene pomoči, pri oddaji stavbnih zemljišč občanom in drugim investitorjem pa tega nismo storili. Nedvomno je posredi denar, ki mu strokovno rečemo ekstra profit. Samoupravnim komunalnim skupnostim, ki so od občin prevzele v upravljanje stavbna zemljišča, licitacija odgovarja. Zemljišče dobi tisti, ki ponudi več denarja, ne pa tisti, ki bi ga moral dobiti. Torej dobijo dodatni denar, prilastijo si ga na škodo posameznikov ali organizacij združenega dela, ki zemljišče kupujejo. Za komunalno opremljanje imajo pač premalo denarja in /licitirani komunalni prispevek je zanje dohodek, ki ga vračajo v komunalno opremljanje. Toda takšno pridobivanje dohodka ni v skladu z ustavnim načelom, da je človekovo delo edino merilo za prilaščanje proizvoda družbenega dela. Neskladnost bi bila odpravljena, če bi občinski odloki o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči vsebovali tudi natančno opredelitev pogojev in postopka oddaje stavbnih zemljišč. M. Volčjak Vsi z enako odgovornostjo Sindikat še vedno ni zaživel v delegatskem sistemu — Slaba povezava občin z regijo, republiko, pa tudi krajevno skupnostjo — Še vedno predolgi dnevni redi skupščin — Preveč splošnih in premalo posebnih delegacij — Tovarniška glasila bi lahko več prispevala k delegatskemu informiranju Na posvetu sredi tega meseca v Skofji Loki, ki ga je sklical medobčinski svet ZSS za Gorenjsko, je bil ocenjen tudi razvoj in uspešnost uveljavljanja delegatskega sistema pri nas. Na tem področju je bilo storjeno veliko delo, se pa še srečujemo s slabostmi: sindikat Še vedno ni povsem del delegatskega sistema v občini. Posebna anketa po občinah je pokazala, da najslabše delajo delegacije v delovnih organizacijah, kjer je zaposlenih do 30 delavcev — ne obravnavajo gradiv oziroma le v konferenci delegacij,, osnovne organizacije sindikata se v delo ne vključujejo in premajhna je pomoč strokovnih služb. Delegacije in delegati so pa na sploh premalo povezani med seboj, z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Ni pa prave povezave v delegatskem sistemu tudi med občinami in regijo in naprej v republiki in federaciji. Slaba pa je tudi povezava delegacij delovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi. Najbolje se pripravijo na seje skupščin delegati iz krajevnih skupnosti, najmanj aktivna pa je mladina. Vsekakor pa imajo naši zbori še vedno predolge dnevne rede. Delegat se zaradi preobsežnosti gradiva ne more pdglobiti v posamezen problem. Ni nujno, da gre vse na skupščino. Le s tiste pomembne strani naj gredo, kjer se zahteva široka razprava. Za reševanje drobnih utvari so postavljeni sveti. Tako so pa materiali za skupščine preobremenjeni s poročili in zahtevnimi analizami. Tudi premalo aktualne so naše skupščine. Ne obravnavajo najhujših problemov, ki teže proizvodnjo, kot na primer težave okrog repro-materialov, uvoza. Ugotavljamo pa tudi, da imamo Še vedno preveč splošnih in premalo posebnih delegacij, ki bi se bolje lahko posvetile posameznim vprašanjem. Nujno je, da je izobraževanje delegatov stalno. Veliko več pa bi v našem delegatskem sistemu lahko naredili tovarniški časopisi in druge oblike informiranja, ki so vsakodnevno dosegljive slehernemu delavcu. In končno, zakaj ne bi zaživeli aktivi delegatov tako, kot smo nekoč imeli aktive odbornikov? D. Dolenc Razprave v sindikalnih skupinah Po ugotovitvah aktivnosti ocenjevanja gospodarstva za lani ugotavljajo, da se morajo v razprave bolj vključiti sindikalne samoupravne skupine I Ocenjevanje postaja stalna naloga Radovljica - Pri občinskem sindikalnem svetu so pripravili ugotovitve o aktivnosti pri ocenjevanju gospodarjenja v delovnih organizacijah za lansko leto. Menijo, da so bila gradiva poslovodnih in strokovnih delavcev dobro pripravljena, z izjemo nekaterih, ki so pripravili preveč obsežna in preveč strokovna gradiva. V delovnih organizacijah so navedli vse pomanjkljivosti in vzroke, ki so vplivali na gospodarjenje, morda nekoliko preveč poudarjali predvsem zunanje vplive kot so cene. uvoz. izvoz, slana povezanost v gospodarski panogi, manj pa lastne napake in pomanjkljivosti. Razprave na sejah izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov in na delavskih svetih so bile vsebinsko boljše jn bogajejše. na samih zborih delavcev pa so š(. vedno čutili precejšnjo pasivnost. Povsod tudi še niso zaživele samoupravne skupine in tudi delovodje, vodje oddelkov se bodo morali v prihodnje bolj aktivno vključevati. Tam. kjer so se neposredni vodje že vključili v samoupravno aktivnost, to ocenjujejo kot dobro. Sindikati pa obenem tudi poudarjajo, da so gradiva pripravljena pozno in da razprava n»- more pote- kati tako. kot bi morala. Tudi strokovne službe in izvršni organi samoupravnih interesnih skupnosti se še niso vključili v vso oceno pridobivanja in razporejanja dohodka, poročila o trošenju sredstev in uresničevanju svojih programov praviloma niso pravočasno predložili temeljnim organizacijam. Družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah so posvetile pozornost slabostim organizacije dela. odnosu dodela in do družbenih sredstev. bolniškim izostankom, premalo zavzeto pa so razpravljale o družbenoekonomskih odnosih. o samoupravni organiziranosti, o svobodni menjavi dela. Na splošno pa so opazni precejšnji koraki, saj aktivnost pri ocenjevanju rezultatov dela za minulo obdobje v večini delovnih organizacijah prerašča v stalno nalogo in ni več enkratna politična kampanja. Čeprav bi se lahko delavci bolj vključevali v razprave, posebno na zborih delavcev, vedno bolj spoznavajo, da je ocena gospodarjenja nujna naloga vseh in da le temeljita razprava s sklepi in zaključki, ki se potem tudi uresničujejo, prispeva k boljšemu gospodarjenju in smotrnemu razporejanju dohodka. D. S. Za posevki še živina Naravne nesreče zadnjih let spodbudile večje za varovanje posevkov - Na Gorenjskem zavarova ne le 30 odstotkov živine, pa še ta je »podzava rovana« — Nujna družbena pomoč ^iv^ktlZ. Varn°8t ***** oo zagotovilo le zavarovanje »Mi nismo pospeševalci kmetijstva in živinoreje na Gorenjskem,« pravijo pri kranjski zavarovalnici Triglav, »toda vseeno smo se spustili v boj za zdravo živino na Gorenjskem. Ko je lani po Gorenjskem klestila toča. je bilo zavarovanih le 3 odstotke posevkov v zasebnem sektorju. Zato so bile tudi odškodnine majhne. Kmete je to izučilo in se danes vse bolj odločajo za to zavarovanje. Premalo pozornosti , pa polagajo na živino, pri kateri jih nesreča prav tako lahko hudo prizadene« Od vse živine na Gorenjskem je zavarovane le 30 odstotkov. Pa še ta je »podzavarovana«; namesto za stari milijon in pol je zavarovana le za okrog 6.000 dinarjev. Lani je zavarovalnica spremenila pogoje za zavarovanje živine tako, da zahteva kot pogoj, da sploh sklene zavanv vanje z zdravljenjem, vsaj 80 odstotkov vrednosti živine. Po dolgih pregovarjanjih so namreč z Živinorejsko veterinarskim zavodom Gorenjske sklenili pogodbo o zdravljenju zavarovane živine. Veterinarji •o predstavniki kranjske Iskri• TOZD^i 2 8m"*ar'°H" »*<>*«* konferenco, hkra tSftiiie^ ^^^P^turezaavtoma^^ ^ulteto za elektroniko **nnje tekmovalcev po rezZltatih Fot ^P rdt °Cen in uvr' dobe pri tem 70 odstotkov tehnične premije. Vendar zaradi nizkega zavarovanja in majhnega zajetja živali v zavarovanje obstoji velika verjetnost, da bodo resnični stroški zdravljenja znašali več, kot tistih 70 odstotkov tehnične premije. Pogodbo so sklenili z zavodom le za leto 1980. vendar pa kaže. da pod takimi pogoji za prihodnje leto te pogodbe ne bodo obnovili. Kajti niti zavarovalnica niti veterinarji niso tisti, ki naj bi bili poklicani, da spodbujajo kmete za zavarovanje oziroma zdravljenje živine. Ob tako majhnem zajetju živine se zberejo vse premajhna sredstva, obenem pa je tako zavarovanje zelo drago za kmeta. Ce bi prešel na skupinsko zavarovanje vse Živine, bi se mu premije znižale in pocenile vse zavarovanje. Danes znaša premija 700 dinarjev za kravo molznico in če je v hlevu 10, 20 glav živine, je to res prevelik znesek. »Prav bi bilo.« pravijo pri zavarovalnici, »da bi v občinah razmislili o tem problemu in skušali kmete pripraviti do skupinskega zavarovanja z majhnimi stimulacijami, tako da bi občine nosile del vrednosti zavarovanja. Potem bi lahko namesto 700 dinarjev veljala premija 450 dinarjev, če pa bi še kmetijska zadruga za kooperanta dodala vsaj 50 dinarjev, bi bilo pa še toliko manj. In če bi dosegli vsaj 70-odstotno zajetje vse živine, bi bilo seveda še ceneje. Tako zavarovanje bi bila tudi spodbuda za širjenje živinoreje na Gorenjskem, pa tudi bolj zdravo živino bi imeli. Ce je namreč živina zavarovana, kmet takoj pokliče veterinarja — pri mastitisu so važne ure — če pa ni, pa z veterinarjem odlaša tako dolgo, da je navadno krava že za zakol. Da ne govorimo o tem, koliko mleka gre prav zaradi tega v kanale ... Dalo bi se to zavarovanje organizirati tudi tako, da bi kmetu ob sklenitvi zavarovanja ne bilo treba nič plačati, ampak bi zadruga odtegovala premije od izkupička za mleko, kmetijske pridelke in podobno. Zunaj, pravijo, se sploh ne ukvarjajo s takšnimi zavarovanji, ker so zelo rizična in od njih ni dohodka. Pri nas pa moramo stvar gledati z družbeno-ekonomskega stališča. Družba kot celota mora skrbeti za to. Pa vendar so gorenjske kmetijske zadruge vse preveč trgovsko usmerjene in premalo v osnovno proizvodnjo. Ze od oktobra vodi zavarovalnica skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami akcijo po vseh petih gorenjskih občinah, da bi dosegli večje zavarovanje živine. Kajti tako ne gre več naprej. Ce bo potrebno toliko zdravljenja živine kot lani, bo veterinarjem od tistih 70 odstotkov tehničnih premij zmanjkalo vsaj dvajset starih milijonov dinarjev. Potem jih v tako pogodbo ne bo nihče več spravil. D. Dolenc SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KMNi Usklajevanje kadrovskih bilanc v goreilj skih občinah (1) Po resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976-1980 za leto 1980 je treba pri planiranju in uresničevanju zaposlovanja upoštevati zaposlitvene bilance, usklajevanje pa poteka v skupnosti za zaposlovanje. Za takšen način smo se odločili zaradi nezadržnega povečanja zaposlovanja v Sloveniji, ki so bila ponekod edini dejavnik rasti družbenega proizvoda, hkrati s tem pa tudi predmet pritiska za njegovo usmerjanje v osebno in skupno porabo. To je ponekod oviralo, drugje pa skoraj onemogočalo dejansko ekonomsko rast in ob ostalih pojavih povzročalo nadaljnji neuravnoteženi družbenoekonomski položaj republike in občin. Predlogi usklajenih kadrovskih bilanc so pripravljeni kot spremljajoči material Resolucij o izvajanju družbenega plana občin za obdobje 1976—1980 v letu 1980. Po usklajevalnih postopkih bodo sprejeti v skupščinah skupnosti za zaposlovanje, obvezni pa bodo za vse organizacije združenega dela v občinah, ki bodo na njihovi osnovi pripravile morebitne spremembe svojih letnih planov zaposlovanja, ponekod pa tudi gospodarjenja. Namen takega usklajevanja je doseči predvideno ravnanje, zato se bo izvajanje reso-lucijskih obveznosti ter s tem povezanih možnosti rasti zaposlovanja po posameznih dejavnostih in organizacijah združenega dela tudi tekoče spremljalo. Za odstopanje od sprejetih obveznosti resolucija predvideva tudi sankcije. V pripravah za usklajevanje kadrovskih bilanc sodeluje strokovna služba skupnosti za zaposlovanje deloma samostojno, deloma pa sodeluje z oddelki za plan pri skupščinah občin, prav tako pa so že sprejeli nekatere odločitve izvršni sveti v občinah in tudi skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje. Ze konec lanskega leta so bile pripravljene ocene globalnih kadrovskih bilanc v občinah s količinskim in strukturnim pregledom domačih kadrovskih virov ter ocene pričakovanih potreb po delavcih v letu 1980 na osnovi njihovega pojavljanja v preteklih letih tega srednjeročnega obdobja. V vseh občinah se je P°ka" zalo, da ob približno enakih potrebah kot v preteklih letih lahko pričakujemo velike kadrovske primanjkljaje, saj so domači viri delavcev razmeroma skromni; le generacijski priliv iz šol in pičle delovne rezerve pa se tudi ne morejo - zaradi določenih značilnosti - do skrajnosti vključiti v delo. S temi ocenami so se seznanili tudi drugi organi v občinah, predvsem oddelki za plan in izvršni sveti, da bi pravočasno lahko pripravili potrebne ukrepe v resolucijah o družbenoekonomskem razvoju v tem letu. Decembra lani in v letošnjem januarju je bil opravljen tudi popis letnih potreb po kadrih za leto 1980. Popis ni le informativna osnova za ugotavljanje dejanskih potreb organizacij združenega dela v tem letu, pač pa tudi osnova za pripravljanje predlogov sprememb po posameznih področjih, dejavnostih in organizacijah. Prvi rezultati popisa so pokazali, da Elanirane potrebe po delavcih v občinah Jesenice, Lranj in Škofja Loka visoko presegajo tako izhodišča osnutkov resolucij za to leto glede možne rasti zaposlenosti kot tudi obseg domačih kadrovskih virov. V občinah Radovljica in Tržič pa so načrti organizacij združenega dela le nekoliko odstopali od resolucijskih predvidevanj skupščine občine. V vseh organizacijah, ki so v okviru letnih napovedi s predvidenim dodatnim zaposlovanjem prestopale odstotek porasta, ki ga je dovoljeval osnutek občinske resolucije, je bila izvedena posebna anketa; instrument LP uporabljen za popis letnih potreb po kadrih je namreč vseboval premalo podatkov o pripravljanju planov kadrovanja v OZD in možnostih njihovega spreminjanja. Prav tako pa so izbrane OZD delavci strokovne službe obiskali in zbirali dodatne informacije. Po sprejemu in objavi republiške resolucije za leto 1980, ki je prinesla tudi zaostrene ukrepe stabilizacijskega ravnanja v tem letu. so bili pripravljeni in na skupščinah občinskih skupnosti za zaposlovanje sprejeti splošni kriteriji za omejevanje rasti zaposlovanja. Rezultat vseh predhodnih postopkov, zbranih informacij in uporabe sprejetih kriterijev, so pripravljeni predlogi uskladitvenih bilanc, ki pa so po posameznih občinah zaradi specifične situacije dokaj različni. Joži Puhar Lani slabše Gospodarstvo petih gorenjskih občin je lani doseglo M.71I milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 27 odstotkov več kot leta 1978. Stopnja rasti je bila po občinah različna, zanimiva pa je ugotovitev, da je bila letna rast v kranjski in triJški občini enaka polletni in devetmesečni, v Skofji Loki se je povečala za 3 odstotke, v radovljiški in jeseniški občini pa je zadnje četrtletje za toliko upadla. Takšna gibanja kaiejo na postopno umirjanje gospodarske rasti, čeprav še vedno na zelo visoki rnr- n*bbseg proizvodnje je bil lani večji za 7 odstotkov v primerjavi s predlani. Večina delovnih organizacij je dosegla boljši rezultat predvsem zaradi sprememb sestave proizvodov v korist dratjik in kvalitetnejših proizvodov pa tudi boljšega izkoriščanja snošljivosti in racionajnejše porabe surovin in materiala. Ponekad so dosegli ugodnejše rezultate tudi zaradi razširitve zmogljivosti ter sodobnejše tehnologije in povečanja števila zaposlenih. V trgovini se je povečal obseg prodajnih prostorov, v gostinstva in turizmu pa je bila sezona ugodna in se je zaradi svetovnega prvenstva v veslanju podaljšala, kar je bistveno vplivalo na finančni rezultat nekaterih organizacij v radovljiški in tudi jeseniški občini. ^ ' Na visoko nominalno rast celotnega prihodka vplivajo tnal cene, ki so lani porasle za okoli 20 odstotkov. V industriji so bik višje za okoli 15 odstotkov. Na povišanje je zlasti vplivalo zvišanje cen v železarstvu, elektroindustriji, industriji bele tehnike, gumarski in čevljarski industriji, znatno pa so se cene dvignik tudi v drugih industrijskih panogah. Se bolj kot v industriji aa cene porasle v trgovini, gradbeništvu, gostinstvu ter obrtnih hi komunalnih storitvah. V zunanjetrgovinski menjavi je gorenjsko gospodarstva lani doseglo slabše rezultate kot leta 1978. Izvozilo je za 2M milijonov dolarjev blaga, kar je za 24 odstotkov več kot leta ltTt, vendar pa se je pokritje uvoza z izvozom zmanjšalo. Predlani)« izvoz kril 81,6 odstotka uvoza, lani pa 79,6 odstotka. Se več kot izvozilo, je namreč gorenjsko gospodarstvo lani uvozilo. Zlasti v zadnjem trimesečju je uvoz krepko presegel izvoz. V Kranj«, ki je sicer največji gorenjski izvoznik, je bil uvoz za 47 odstotkov, na Jesenicah pa kar za 151 odstotkov večji od izvoza. Povečanja gre predvsem na račun uvoza surovin, reprodukcijskega materiala in opreme. . ^ Iz pregleda razporeditve dohodka pa se vidi, da so se lani poslabšala razmerja v delitvi čistega dohodka. Gospodarstvo jc sicer delež čistega dohodka povečalo, vendar pa ga je razporedilo tako, da je povečalo delež za osebne dohodke, skupno hi splošno porabo ter zmanjšalo delež za poslovni sklad, na razširitev materialne osnove dela in rezerve. Celotna sredstva za reprodukcijo znašajo 4.320 milijonov dinarjev in so se v primerjavi z letom prej povečala za 22 odstotkov, kar je razmeroma skromno. Lani so se znižale tudi izgube in sicer so 4 TOZD imele 12.Ml dinarjev zgube. Čeprav so nekateri pokazatelji pozitivni pa analiza finančnih rezultatov, ki jo je pripravila SDK Kranj, kaže, da je lani gorenjsko gospodarstvo slabše poslovalo kot predlani. Osebna in skupna poraba je naraščala hitreje kot čisti dohodek, povečal se je zunanjetrgovinski primanjkljaj in se poslabšala likvidnost gospodarstva. L. Bogataj > - _ Samo olje ne zagotavlja prihodnosti Uspešno delo olj ar je iz Britofa Temeljna organizacija združenega dela Oljoj* iz Britofa dosegla lani vzpodbudne poslovne* zultate - Surovine se dražijo, oljarjem pa ak počasi priznavamo višje stroške — Le olje ne a* gotavlja prihodnosti Britof — Zadnje čase veliko govorimo o neuspeli investiciji v tovarno vegetabilnih maščob, ki naj bi jo zgradili ob sedanji Oljarici v Bri-tofu, temeljni organizaciji združenega dela Kmetijskoživilskega kombinata iz Kranja. Razprava o tej investiciji, katere »slovo« ne bo brez posledic za kombinat, kranjsko občino in slovensko kmetijstvo, nas pogosto zanese tako daleč, da neuspešno investicijo povežemo z Oljarico samo in smo prepričani, da je tudi poslovanje Oljarice tako neuspešno kot je bila investicija. Temu pa ni tako, saj lanski poslovni rezultati oljarjev iz Britofa govorijo drugače, čeprav v Britofu priznavajo, da tudi ob likvidaciji tovarne v ustanavljanju ne morejo biti brezbrižni. Rafinerija olja v Britofu je modernizirana in prilagojena potrebam načrtovane tovarne margarine, sedaj pa se pojavlja vprašanje, kako prodati in vnovčiti večje količine olja. V Oljarici se zavedajo, da samo proizvodnja olja ne zagotavlja prihodnosti in bo treba zato iskati dodatno proizvodnjo.- Prve akcije na tem področju so že začete in oljarji upajo, da bodo tokrat imeli srečnejšo roko kot so jo imeli pri načrtovani margarini. Tovarna margarine mora biti za marsikoga, ki se loteva takšnega vlaganja, velika šola ... Temeljna organizacija združenega dela Oljarica v Britofu je lani poslovala nad pričakovanji. Leta 1978 so v Britofu proizvedli 10.000 ton olja, lani pa 14.400 ton, kar je za 44 odstotkov več. Število zaposlenih je bilo lani večje le za 8,6 odstotka, kar kaže na dobrih 35 odstotkov večjo produktivnost. Proizvodnjo je vzpodbujal tudi izvoz. Oljarica je lani izvozila 3500 ton olja. Večja in neprekinjena proizvodnja je prispevala k zmanjševanju stroškov za energijo. Linija za rafinerijo olja je obratovala tudi 14 dni neprekinjeno, kar je zmanjševalo energetske stroške, ki so izredno veliki pri zagonu ali ustavljanju linije. Oljarica je lani samo pri kurilnem olju prihranila za okrog 200 starih milijonov. V nt večjih konicah so v prourezV pomagali tudi delavci iz vat* vključno z direktorjem. PoaW uspeh Oljarice bi bil še večji, h * družba priznavala dodatne viJjenr iz vodne stroške. Konec fdwani letos so dobili oljarji zaradi vnjf proizvodnih stroškov 22 par, aaf tem pa so bile za olje že pnoan* višje marže, podražilo pa se je ta* surovo olje. Razen tega so se dna? steklenice, kartoni, pločevinke, nv vozi in drugi reprodukcijski mata* ali. Steklenic povrhu vsega le ni. *' je nakupovalna mrzlica posegla tal po olju, čeprav ima olje on***' dobo trajanja in se utegne manr komu, ki je pri zalogah olja pnf raval, maščevati. Oljarica iz Brila* je voljna premagati tudi te teh* obenem pa so njene misli k * prihodnosti, ki bo razen olja pear dila še kaj drugega. j Košnjak IZ GLASIL DELOVN ORGANIZACIJ SAMSKI DOM v trtiAki obetat a« dalj e«M trebo po urejenih življenjskih ._ Minske delavce, pred v— tista, ki m*/ jajo is drugih predelov Slovenije ia Js/ slavije. Trenutno tivi v Trticu ■karaj? sto samskih delavcev. Mnogi asad ajnaV majo urejenih stanovsajskth rasam ' prehrane. Glede na to Je bil delovnim jam ponujen samoupravni nanciranju, izgradnji In upravHaaja «/ skega doma v občini Trti«, r set delovnih organizacij ia stanovanjska skupnost, denar. Največjo udeležbo bosta prisu./ Peko in 8GP Trti*. ' Dom bo predvidoma grajen za Mt**/ postelj, imel pa bo tudi vncaemiasal ✓ stor, kuhinjo in igrišča. Graditi saj W m' spodnji Preski na levi strani Eistric*. Letos bodo izdelali tehnično oosau*«/ cijo, ki bo zajemala idejni projekt sns/ čun, lokacijsko dokumentacijo ia ksaj/ nt roško v bivanja. Po teh izracuaia Up/ Ia dokončna odločitev o gradnji Mag/ jo zaceli prihodnje leto. Dom bi ki vš*T 1982. leta. ladi radi nastopajo hrvih aprilskih dneh bo na Jesenicah potekalo $ srečanje gledaliških skupin Gorenjske, v Bonski Bistrici pa območno srečanje Naše besede ^ Letošnjo gorenjsko bero so pregledati selektorji in odbrali najboljše predstave kajake zveze kulturnih orga-ij in Področno združenje gleda-tkupin so se letos odločili za 2%»jeno obliko dveh pokrajin-Jbltumih prireditev: 23. sreča-'jMaliških skupin Gorenjske in Nfeega srečanja Naše Besede 80. ata bili namreč razdrobljeni h. letos bomo gorenjsko - videli v enem kraju. Novost so J*»lektorji, ki so odbrali predira zaključno srečanje, saj so ***Jej predlagale občinske zveze Sajh organizacij. Jirecanje gledaliških skupin Go-bo tako letos na Jesenicah. Niacijo prireditve je prevzelo ^»Mto gledališče Tone Cufar. *Nt*ljske stroške seveda nosijo %ke kulturne skupnosti sodeči dedaliških skupin. Za za-2% srečanje, ki bo v jeseniškem 2«rifc*u od četrtka. 3. aprila, do 6. aprila, sta selektorja Gerftak in Zdenko Furlan V 23. srečanje gledaliških skupin Gorenjske, ki ga bo letos gostilo Amatersko gledališče Tone Cufar z Jesenic, so se izmed devetih prijavljenih predstav uvrstile štiri: v četrtek, 3. aprila, bo na sporedu predstava Prešernovega gledališča iz Kranja »Čakajoč na Godoja«; v petek. 4. aprila, se bo s komedijo »Georg Dandin« predstavila dramska skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega; v soboto, 5. aprila, bo na vrsti Amatersko gledališče iz Tržiča s predstavo »Vrnitev«; v nedeljo, 6. aprila, bodo z »Razbitim vrčem« srečanje zaključili domačini, člani Amaterskega gledališča Tone Cufar Jesenice. Predstave v gledališču na Jesenicah se bodo začele ob 19,30. - Šolsko kulturno društvo Ivan ^ ki na Osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki vključuje %H 900 učencev, je marec napolnilo s spletom kulturnih pri-NkVp. Najprej so mladi avtorji pripravili literarno popoldne podstrešju«, s katerim so se uvrstili na pokrajinsko sreča-%Me besede 80. Sledila je lutkovna predstava »Zajčkova Sau, nastop plesnih skupin »Zaplešimo, zarajajmo«, drama-Kdia »Škrata K uzme«, igrica »Matjažek«, spevoigra Radova-|ae Gobca »Kresničeh« in uprizoritev Andersenovega besedila deklici, ki je hodila po kruhu«, (na sliki). Avlo osnovne šole v ^dhbniku so šolarji in obiskovalci vselej napolnili in mlade We, lutkarje, plesalce, pevce in igralce navdušeno zdravili. Svojo spevoigro »Kresniček« je prišel poslušat tudi \isvan Gobec, ki je dejal, da so ga mladi pevci in pevke - od heto do Četrtega razreda osnovne šole - pri/etno presenetili f> predlagal, da bi jih posnela televizija. Vse prireditve, v \tn so vložili veliko truda, bodo v naslednjih mesecih Nare* ponovili za Šolarje in za odrasle. - M. V. %__ rs--■- Kulturni koledar SPORED PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA Kranj - Danes ob 17 uri si bodo učenci Osnovne šole France Pre-Sw ogledali »Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna«« M C. Macha-VVaSo. 26. marca, ob 16,30 bo »Moliere za mlade« D Ahačiča na-1»jen učencem Osnovne šole Lucijan Seljak, v četrtek. 27. marca, ob &»riučencem STTft iz Kranja. »MATIČEK« V TR2ICU JlHt - V petek, 2S. marca, bo z Linhartovim »Ta JaftM ae ženi« gostovalo Prešernovo gledališče ^Bob 17 in 20. uri. veseli dan ali z Kranja; predstavi RAZSTAVE "-Kranj - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Barvni kaator poezije, ki sta jo pripravila France Pibernik in Nejč Slapar. V nkriji Mestne hiše so na ogled likovna dela slovenskih restavratorjev; Hfctoje 27 avtorjev. V mali galeriji Mestne hiše pa si lahko ogledate Wna dela Zivka Maruftiča. razstavo, ki jo je posredovala Obalna ga-TBJa Piran. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 razstavlja svoja dela aka-'Stoka slikarka Alenka Gerlovič. ^Vlakrini avli na na Laborah so na ogled likovna dela otroške likovne iipine, ki pri kranjskem Likovnem centru dela pod vodstvom Her-SnaGvardjančiča. tkofja Loka — V galeriji na loškem gradu bo še do konca tedna od-JjU razstava planinskih fotografij, ki jo je pripravil Foto kino klub Itmtuke zveze Slovenije. Predstavljajo se Drago Bole. Aleš Doberlet. Vle Nagode, Vlast ja Simončič in Vida Strašek. V kapeli puštalskega gradu so na ogled izbrana dela akademskega sli-Wia Franca Novinca. Trne - V paviljonu NOB se s ciklusom stekla z bronastim jedrom. -p1edališkim skupinam pa manjka režiserjev, strokovnih napotkov pri delu. Letos sta izpadla Kamnik in Skofja Loka, za slednjo je že nekaj let značilen gledališki kulturni molk, oživeli pa so številni kraji v drugih občinah. Posebej velja omeniti Bohinj, kjer je delo spodbudil novi kulturni dom. Pri mladih, ki sodelujejo v Naši besedi, je opazen količinski in kakovostni premik. Razveseljivo je, da se lotevajo zelo različnih novih oblik; igro, besedo in ples spretno združujejo. Tudi mladim manjka režiserjev, mentorjev. Selektorji so torej opozorili na nekatere pereče probieme gorenjskega kulturnega utripa. Ko bosta mimo/ obe prireditvi, bodo zato pripravili razgovor za okroglo mizo, za katero> bodo oblikovali napotke za nadaljnje delo. "■' „ ' M. Volčjak TRŽIČ — Akademski kipar Stojan Batič, ki živi in dela v Ljubljani, je avtor številnih malih plastik, javnih spomenikov, parkovnih skulptur, fontan in likovnih oprem prostorov. Triičanom se je predstavil le pred enajstimi leti, njegov je spomenik pred paviljonom NOB in relief nad vhodom v galerijo. V petek seje vrnil s ciklusom Eksplozija. Razstava, ki jo je odprl najboljši poznavalec njegovih del, Zoran Kriišnik, bo odprta do 15. aprila. V razstavnem prostoru se je Stojan Batič pojavil takšen kot vedno: radoznal, prefinjen mojster najrazličnejših kiparskih materialov ter delavec-težak, ki uživa pri tem, ko trga skrivnosti iz materije. Da, dobesedno trga iz snovi to, kar čuti in kar mora privreti na dan. Ce ne gre drugače, z eksplozijo. Prav to je tisto, kar se v očeh gledalca poraja ob ciklusu stekla z bronastim jedrom. Bronasta jedra razklepajo spočetka žareče, voljno testo steklene gmote, ki ji nato umetnik iztrga drobovje resnice. Je nasilje, ki ostekleni in obstane pred človekom kot neizpodbitno dejstvo. — (Janez Ster) Pri pouku harmonike — Foto: H. J. Beethoven bi se začudil Ne zato, ker bi učenci glasbene šole v Tržiču tako dobro igrali; začudil bi se, če bi videl, v kakšnih zanikrnih prostorih vadijo Tržič - Pravijo, da je bila glasbena šola v Tržiču po vojni zelo kvalitetna. Imela je veliko dobrih pedagogov za vzgojo mladih glasbenikov pa tudi otrok, ki so se bili pripravljeni učiti, je bilo precej. Kasneje se je začela neslavna pot navzdol. O vzrokih za to bi bilo težko govoriti. Dejstvo je, da je imela pred šestimi, sedmimi leti samo še okrog štirideset učencev. Ah glasbeno šolo ukiniti ah jo priključiti kakšni drugi ustanovi, je bilo tedaj žgoče vprašanje. Zmagala je vendarle boljša inačica; pripojili so jo k osnovni šoli heroja Grajzerja pri kateri kot samostojna enota deluje še danes. Vodja enote, recimo ji še naprej kar glasbena šola, je Andrej Puhar. tudi dirigent tržiškega pihalnega orkestra. O pedagogih, ki so najpomembnejši element pri vzgoji učencev, je takole pripovedoval: »Imamo devet učiteljev, od teh je pet rednih. Strokovno so dobro usposobljeni, tako da smo v zadnjem času spet uspeli dvigniti kvalitetno raven pouka.« »Kaj pa učenci? Koliko jih obiskuje glasbeno šolo?« »V zadnjem šolskem letu smo jih vpisali stodvajnet. Upam, da bodo vsi, razen morda petih, tudi Tematski večeri v tržiški knjižnici Tržič — Tržiška knjižnica svojo paleto kulturnega poslanstva že nekaj mesecev razširja še z eno zanimivo pobudo. S sodelovanjem mladih ljubiteljev kulture bo danes na vrsti že tretji tematski večer. V čem je srž tematskih večerov? Njihova vsebinska opredelitev je široka, zajemati skušajo na vseh področjih kulturnega ustvarjanja ter tako obiskovalcem predstaviti pisanost kulturnega bogastva. Na prvem tematskem večeru je skupina mladih pripravila večer poezije, glasbe in filma, na februarskem sita Marjan Salberger in Nevenka Zupan v besedi in glasbi predstavila špansko poezijo, današnji ho namenjen amaterskemu filmu. Člani Filmskega kluba Tomo Križnar bodo prikazali filme, s katerimi so mladi ljubitelji filmske kamere pobrali kopico na- grad na uglednih mednarodnih festivalih amaterskega filma. Zamisel o stalnih vsakomesečnih tematskih večerih je spodbudna, prva dva sta pokazala, da ideja ni obtičala le v glavah skupine mladih kulturnih navdušencev. Tržiška knjižnica se je s tematskimi večeri še bolj odprla javnosti in obogatila tržiško kulturno ponudbo. Ker so večeri prijetna osvežitev kulturno ne preveč zasičenega Tržiča, upajmo, da mladim ljubiteljem kulture ne bo pošel začetni elan. Kajti, če je na eni strani moč često slišati pikro pripombo Tržičank in Tržičanov. da se na področju kulture v njihovem mestu nič ne dogaja, je na drugi strani vendarle treba pripomniti, dfl na tematskih večerih zadnji torek v mesecu ostaja kar precej stolov praznih! *mv ostali. Uspeh za nas je, da je veliko otrok iz višjih razredov osnovne sole. Prav pri teh je bil včasih osip največji, pa tudi zanimanja za klasično glasbo med njimi ni bilo dovolj.« Pri glasbeni šoli obstajajo oddelki za kitaro, klavir, harmoniko, violino in pihala. »Vsi bi najraje igrali kitaro ali klavir,« pravi Andrej Puhar. »Najmanj se jih navdušuje za pihala. Mislim, da je to posledica zastarele miselnosti stariev, ne toliko otrok. Kljub temu pa si v šoli prizadevamo, da učence čim bolj enakovredno porazdelimo po vseh oddelkih. Tako imamo na primer letos pet pihalcev, kar je po nekajletni praznini uspeh.« »Kaj pa vaši učenci dosegajo na raznih tekmovanjih? Kje pravzaprav nastopajo?« »O posebnih uspehih ne bi mogel govoriti, čeprav sem prepričan, da bodo ob kvalitetnem delu tudi ti prišli. V zadnjem času je en učenec napredoval na srednjo stopnjo in upajmo, da bo takih primerov Se več. Sicer pa učenci sodelujejo na srečanjih glasbenih sol Gorenjske in raznih proslavah.« »Kaj pa potem, ko končajo šolo?« »Veliko se jih vključuje v pihalni orkester, nekateri tudi v folklorno skupino Karavanke. Lahko bi torej rekli, da lola ni sama sebi namen, da vzgaja za potrebe kraja.« Šola je potemtakem najnujše težave prebrodila. Morda bi bilo prav da bi se spet osamosvojila. Za njen nadaljnji razvoj pa so razen dobrih učiteljev zelo pomembni tudi prostori. Oh teh se velja ustaviti. V šoli so namreč le štiri majhne učilnice in »dvorana«. Delovni pogoji so izjemno slabi. »Res je,« pravi Andrej Puhar. »Učilnice so premajhne, tudi premalo jih je. Razen tega se iz sobe v sobo skoraj vse sliši, tako da je pouk zelo moten. Ne vem pa, kako bi prišli do boljših prostorov. Upali smo, da jih bomo dobili v novem športnokultur-nem centru, vendar kaže, da sc upi nični. Odgovor smo že na ve* krajih iskali, vendar nam ge nihče ne da.« H.JelovČan KRANJ - Avstrijsko smučarsko središče Saalhach je bilo zadnje dejanje štirinajstega svetovnega pokala za moške in ženske. Tu so razdelili tudi kristalne globuse za skupno uvrstitev v svetovnem pokalu, ter odličja najboljšim trem v smuku, veleslalomu in slalomu V slalomu pa je na drugo najvišjo stopnico stopil tudi Jugoslovan Bojan Križaj. Naši alpski smučarji so v tej sezoni, ki je trajala več kot tri mesece, dosegli V svetovnem pokalu doslej najboljše uvrstitve. V skupni uvrstitvi je Bojan Križaj četrti. Boris Strel petindvajseti. lože Ku-ralt sedemintrideseti in Juri j Franko oseminštirideseti. Ti štirje so osvojili tudi točke v svetovnem pokalu v veleslalomu in Križaj ter Kurah tudi v slalomu. Svoje najboljše uvrstitve je v svetovnem pokalu veleslaloma dosegel Janez Zihler. Za temi fanti so še mladi Oberstar. Cerkovnik in Benedik. Na vseh tekmah svetovnega pokala v obeh tehničnih disciplinah pa so imeli Jugoslovani vedno med prvimi petnajstimi najmanj enega tekmovalca. To je dokaz, da smo. v moškem delu reprezentance smučarska velesila. Za prihodnjo sezono imamo pravico, da kar osem naših tekmovalcev starta v svetovnem pokalu. To pa je podatek, ki zgovorno kaže. da so naši smučarji v svetovnem alpskem vrhu. V naši vrsti se je delalo tako kot je treba in uspehi so tu. Tudi dekleta so letos dokazala, da so nadarjene smučarke. Tudi one so dosegle svoje najboljše uvrstitve doslej. An ji Zavadlav je uspelo, da je prvič od naših smučark osvojila točke v svetovnem pokalu. Tu imamo še močno drugo garnituro in tudi s pionirji se dobro dela. Za smučarje se pri nas ni treba bati. Pri vseh teh uspehih je še vedno vprašanje financiranja. Za uspehe, ki so jih naši fantje in dekleta dosegli letos v mednarodnem merilu in na olimpijskih igrah, je primanjkovalo denarja. Krčiti so se morale priprave. Niso bile realizirane tako, kot si jih je zamišljal naš strokovni štab. Delno rešitev smo našli, ko je patrona* nad našimi alpskimi smučarji prevzelo Gorenje. Vendar je to le delna rešitev. Denar za novo sezono bo treba najti tudi drugače. Posebno še. ker smo v tej smučarski sezoni želi tako imenitne uspehe. Za uspehe, ki so jih naši smučarji in smučarke dosegli v sezoni je »kriv tudi Elan. saj ima ta najboljše smuči na svetu, zornost zaslužijo trenerji serviserji, ki so tako odlično pripravili vse tekmovalce in tekmovalke. Serviserji smuči so znali prisluhniti vsaki želji naših smučarjev. V ___ Po končani zimski smučarski sezoni Alpinci v svetovnem vrhu, tekači dobri, skakalci razočarali Bojan Križaj — Srebro v slalom skih nastopih. BOJAN KRIŽAJ Bojan je drugi najboljši slalomist sezone. V osmih nastopih v tej disciplini je dosegel kar sedem uvrstitev med prvo deseterico. Zasluženo je drugi. Svoj največji uspeh je dosegel na slalomski tekmi v Wengnu. Na tem težkem in strmem slalomišču je z dvema vožnjama premagal najboljšega v slalomu za to sezono Ingemarja Stenmarka. Svoj drugi največji uspeh je dosegel v Chamonixu. ko je bil drugi. Drugi je bil Bojan tudi v Madonni. četrti v Kitz-biihlu. dve peti mesti je osvojil v VValtervillerju in Saalbachu ter bil osmi v Lenggrisu. To je njegova bera. ki ga je uvrstila na izredno drugo mesto. Lani je bil Križaj v skupni uvrstitvi veleslaloma tretji, letos je šesti. To ni neuspeh, temveč odlična uvrstitev. Križaj je dosegel v tej disciplini štiri uvrstitve med deseterico in le v Oberstaufnu je bil štirinajsti. Na uvodni tekmi je bil v Val d'lseru drugi, v Madonni tretji, v Cortini Sesti in v Saalbachu sedmi. BORIS STREL l.očan Boris Strel je osmi najboljši mož v skupni vele-slomski uvrstitvi. Po točkah ni dosti zaostal za najboljšimi. Boris je tako kot vsi naši v odlično začel to sezono v Val d* Iseru. V tem prvem vele-slalomskem nastopu je bil četrti. Četrto mesto je Boris zasedel tudi v ameriškem VVal-terville Yalley. V zadnjem veleslalomskem nastopu v Saalbachu je bil šesti in sedmi v Madonni. V Adelbodnu je bil deveti v Mount St. Anne pa enajsti. Strel je bil soliden tudi v slalomskih nastopih, čeprav ni osvojil nobene točke. Izboljšal pa je s svojimi dobrimi uvrstitvami svoje FIS točke. čas o-in Boris Strel - Odlične uvrstitve v veleslalomih. Jože Kuralt — Nabiral točke svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu. JOŽE KURALT Jože Kuralt je v skupni uvrstitvi svetovnega pokala v veleslalomu sedemnajsti. Jože je izrazit borec na vseh progah. Ta njegova borbenost ga je večkrat spravila ob dobre uvrstitve. Njegova eksploziv-nost ga je drago stala, saj bi bil lahko višje uvrščen kot je. a je vseeno odličen. Preveč časa pa porabi, da se privadi na novo okolje. V tej sezoni so ga dajali pogosti prehladi in gripa. Jože je izredno startal v Val d'lseru. Takrat je bil z visoko startno številko peti. Prav visoke startne številke so bile za Jožeta usodne. da ni posegal po še boljših uvrstitvah. V veleslalomskem nastopu v Oberstaufnu je bil dvanajsti, tri petnajsta mesta, ki še prinašajo točko, je dosegel v Mount St. Anne. v Cortini in Saalbachu. Vso sezono se je trudil tudi v slalomu, da bi ujel prvo jakostno skupino. Imel pa je veliko športne smole prav v slalomu. V Lenggrisu je bil deseti. Jurij Franko - Presenečenje veleslalomskih nastopov. JURIJ FRANKO Sedemnajstletni Novogori-čan 'hiri'] Franko je bil za vse strokovnjake prijetno presenečenje te sezone. Jurij se je prvič znašel v jugoslovanski prvi alpski postavi in odlično se je odrezal. Svoje nastope v veleslalomu je kronal z največjim uspehom v Mount St. Anne. V tem veleslalomu je bil peti. Tudi na uvodni tekmi je preserfetil. saj je bil v Val d'lseru šestnajsti. In če ne bi imel smole s čevlji, bi že takrat osvojil svoje prve točke v svetovnem pokalu. Če pogledamo še na olimpijske igre v Lake Placidu. potem smo tudi na teh igrah dokazali, da smo najbolje napredovali. Prav veleslalom je našim smučarjem prinesel izreden uspeh. Uspeh, ki ga v moškem delu olimpijskih iger še niso dosegli. Križaj je le za dve stotinki sekunde zgrešil olimpijski bron. v slalomu pa je napravil napako in moral je odnehati. Strel je bil v olimpijskem veleslalomu osmi. Franko pa dvanajsti. To pa je bila bera. ki je nismo pričakovali. Dekleta so se v veleslalomu v Lake Placidu odlično odrezale. Metka Jerman je dosegla drugo najboljšo uvrstitev naših £ensk na olimpijskih igrah. Boljša od Jer-manove je bila le Majda An-kele v Grenoblu. POHVALA TEKAČEM IN, BIATLONCEM Jugoslovanski smučarski tekači so to olimpijsko sezono dobro reprezentirali smučarski tekaški šport. Čeprav začetek sezone pri tekačih ni bil obetajoč, so se v nadaljevanju izredno dobro popravili. Ivo Carman in Tone Djuričič sta solidno tekla na olimpijskih Ivo Carman — Dobro tekti v obeh olimpijskih smučinah. igrah petnajst in trideset kilometrov dolci smučini. Čeprav je bilo pred odhodom na račun tekačev precej negodovanja, sta oba upravičila svot nastop. Svoj nastop na olimpijskih igrah pa je v obeh rt« stopih dobro' opravil tudi biatlonec Marjan Burger. V tekaškem športu imamo nadarjene mladince. Dušan Djuričič. Jani Kršinar. Dušan Podlogar so imena, ki nas bodo s svojimi uvrstitvami še razveseljevala. Marjan Burger — Edini biatlonec v Lake Placidu. SKAKALCI SLABŠE KOT SO NAPOVEDALI Še najbolj so nas to seTon^ razočarali smučarski skakaH Obetajoče so začeli serorto Dosegli so nekaj odličnih uvrstitev v prvem svetovnem skakalnem pokalu in novoletni skakalni turneji. Na olimpijskih igrah pa <*t odpovedali. Niso dosegli t» stega, kar so obetali. Čeprav ■* na pot odšli trije, se nobenem« od treh ni posrečilo, da hi * uvrstil na obeh skakalnicah *-prvo polovico najboljših. To * bilo hkrati tudi opozorilo. «V v našem skakalnem športu »V vse tako. kot hi bilo treba. ^ komisiji za skoke bo potrebni' korenita sprememba, če ha* čemo po nekaj letih spet uje« svetovni vrh. Mladih, taka* tiranih skakalcev imamo nanr, reč dovolj . . . D. Humer Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Ko je ta dogodek opisoval po izrečeni smrtni obsodbi v zaporu, je Bitenc izjavil: »Glede mojega govora prebivalcem Zirov in usmrtitve tistih žrtev vem le toliko, da sem nekaj govoril. Ne izključujem možnosti, da sem izrekel grožnjo, kako se bo z vsakim, ki dela za partizane, tako zgodilo. Po svoji vesti izjavljam: tega govora se ne spominjam. Mnogo sem o tem premišljeval že ?o obsodbi, ko sem krivdo priznal, riznam, da sem odgovoren za vsa dejanja četniških odredov in da sem odgovoren za omenjene usmrtitve. Že zaradi tega. ker jih nisem preprečil. Nisem vedel, da je Sajetov odred zajel dva ranjena partizana. Ce hi to vedel, bi preprečil njuno ustrelitev. Streljanje ujetnikov in še zlasti ranjencev je po vseh človeških in mednarodnih postavah nedopustno in zločinsko. Zaradi teh žrtev, ki so dejansko padle po moji krivdi, me peče vest.« V enem stavku prizna krivdo, v drugem je že zanika. Spominja se in se ne spominja. Bitenc je svoje zavoženo življenje spoznal in obžaloval šele pred ustrelitvijo. Ko človek bere njegovo izjavo, ne ve. ali v izgubi spomina išče olajševalno okolnost ali pa je bil v Zireh popolnoma pijan. Bitenc je v Knter-nikovi gostilni zaslišal vseh pet oseh. Kranjski plavogardisti in črnorokci torej tudi dva ranjena partizana, zato je predzadnji stavek njegove izjave laž. Preživeli četniki vedo povedati, da je šel Bitenc vsako jutro k maši in obhajilu. Čudno svetohlinstvo. Zirovci se spominjajo, da so četniki in domobranci vdrli v okoliške vasi pijani. Ustavili so se pri vsaki hiši in zganjali ljudi skupaj. Moški so morali trgati partizanske letake z oglasnih desk. Streljali so vsevprek: ljudem pod noge. nad glavami in v zrak. Iz Stare vasi. Dohračeve in Nove vasi so gnali ljudi kot trop ovac proti Katrnikovi gostilni, kjer je hil Bitenčev štab. Bitenc je v govoru pred gostilno grozil, da bo naredil v Zireh enkrat za vselej red. Kadar bodo prišli, bodo pobili nekaj ljudi. Se nekaj besed o žrtvah: Dr. Ernest Demšar je bil rojen 30. decembra 1902. leta v Idriji kot sin hišnika. Po opravljeni gimnaziji se ni več vrnil v rodno Idrijo. Medicino je študiral v Beogradu, zdravniško službo pa je opravljal v Zireh. Nemci so ga 1941 leta zaprli v škofjeloške in potem v begunjske zapore. Iz Begunj so ga poslali v zloglasno taborišče Dachau. Ko je bila o tem obveščena Demšarjeva sestra v Idriji, je kot italijanska državljanka vložila prek nemškega konzulata v Ljubljani prošnjo, naj njenega brata kot italijanskega državljana izpustijo iz Dachaua. Nemci so ga res izpustili in izročili Italijanom, le-ti pa so ga v Ljubljani spet zaprli. Zaprt je bil skupaj s pisateljem Jušem Kozakom, ki ga ta tudi omenja v svoji knjigi Lesena žlica. Demšarjeva sestra ni mirovala in je še naprej vlagala pri italijanskih oblasteh prošnje za brata. Dokazovala je. da njen brat ni komunist, temveč le human zdravnik, ki rad pomaga bolnim. Po odpustu iz zapora se je dr. Demšar naselil v Logatcu. Želel se je vrniti v Ziri. a se mu to zaradi nemško-italijanske meje ni posrečilo. Zato se je preselil v Rovte. ki so bile blizu meje. Tam je opravljal zdravniško službo, dokler ni odšel za teden dni v partizane. Vrnil se je domov na teren, ker so partizani tako želeli. 7. septembra se je Demšarjeva družina selila iz Rovt v Ziri. Četniki in domobranci so skušali preprečiti selitev, toda zvečer so bili Demšar jevi že v Zireh. Šest d ni po vrnitvi v Ziri so pridrveli Bitenčevi »junaki« in ga aretirali. Njegova žena Marija, ki je Marjanca Jereb pred nekaj leti umrla v Zireh. je kot priča na sojenju proti podpolkovniku Bitencu izjavila, da so ji takrat četniki pokradli okrog dvajset parov čevljev. Prepovedali so ji zapustiti stanovanje. Kljub hudi grožnji je pohitela za možem in pred Katrnikovo gostilno prosila poročnika Jožeta Sajeta in druge četniške oficirje, naj izpustijo njenega moža. Niti bes*»dice ji niso odgovorili. Dr. Ernest Demšar je naW ženo. triletnega sina Janeza i» kdorkoli za niimi. Spotoma jI streljali v zrak. Ze pred odhodom t bili določeni likvidatorji, črn Dvesto korakov od vasi Goropekam so morilci žrtve. Če bi se slišali samo ti at ljudje takoj ugotovili, kje žrtve. fm Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI MERKUR KRANJ CENJENE KUPCE PREMOGA IN DRV NA RADOVLJIŠKEM PODROČJU OBVEŠČAMO, DA NAROČILA ZA KURJAVO PO 1.APRILU SPREJEMA PRODAJALNA ZELEZNINA RADOVLJICA GORENJSKA C. 5, tel. 75-670 Preoblikovanje KS Medvode Medvode - V prizadevanju za Soatfanje neposrednega tvornega HŽJfVMija vseh delovnih ljudi in Vjnov v samoupravno in druž-Sopoliticno življenje, »o se v Med-\J odločili preoblikovati kra-bj, »kupnost. K temu jih je %dU tudi ugotovitev, da je h»vru ukupnost neustrezno pro-SSo oblikovana, z več kot 7 tisoč k^lri. ki imajo znotraj po-Vnjh naselij večkrat različne temeljiti razpravi se je izo- blikoval predlog, naj bi se sedanja krajevna skupnost preoblikovala v pet krajevnih skupnosti: Medvode. Preska, Vase — Goričane. Senica in Sora. Kljub razdelitvi jih bodo tudi v prihodnje združevali skupni interesi, ki jih bodo uresničevali v skupnosti krajevnih skupnosti, kot prostoru za skupne in usklajene dogovore, kjer bodo usklajevali razvoj Medvod kot družbenega središča. Referendum za oblikovanje novih krajevnih skupnosti ho 20. aprila. -fr MMatriena bolnica Begunje proda na javni prodaji z ustno lici-ttetjo dne 29. 2. ltM ob 10. uri v prostorih ekonomije naslednje Irmft 1. krava 2. krava I krava 4 bikec i bikec \s. telička izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena 18.000 din 18.000 din 18.000 din 8.200 din 6.200 din 14.000 din ledene živali si lahko ogledate v prostorih na dan licitacije od 9. do JI ore. Iffriia te plaća dne 26.3.1980 v upravi bolnice. Sodelujejo kila vaTpravne in flrfčne osebe, ki plačajo!20 % od začetne mdaosti. Najmanj« dvig cene na licitaciji je 100 din. 20 4. V položaju na diagramu 41 (RANDVIIR - KONOVA-| LOV. 1959) je črni kralj zava- * rovan s strnjeno vrsto kmetov. * Beli kmet a se je zagozdil in ne S more naprej. Da bi pripravil j pohod kmetov b in c. pa bi beli g porabil preveč časa. BLOKIRANJE POLJA Svoje figure ne smemo jemati! To pravilo igre omogoča, da z manevrom ali kombinacijo, pri kateri izzovemo premik neke nasprotnikove figure na določeno polje, onemogočimo drugi, pomembnejši figuri, dostop na isto polje. Blokiranje polja je torej v bistvu oblika usmerjanja nasprotnikove figure ali kmeta. V primeru na diagramu 42 mora beli iskati svoje možnosti v kombinatorični igri, sicer hitro izgubi. ~4 • ta ■ Diagram 41 1. Sb5:! Žrtev skakača za nadomestilo dveh kmetov. Toda bistvo je v sprostitvi kmeta a5. V. ... ab5: 2. a6 Kmet že napada, zavzema prostor in prepušča svojemu lovcu polje a5. 2. . . . La8 3. La5 Sb6 4. a7 + !! Kmet je opravil svojo nalogo in sedaj prepušča mesto trdnjavi na odprti liniji. 4. .. . . Da7: . Nujno. Po 4. ... Kb7 5. Db6: je črni pred matom. 5. Db5: Kc7 6. Lc3 Db7 7 Lg7: Th7 8. Lc3 SfB 9. Ta6! Črni se je vdal. Nima ustrezne obrambe niti pred Tfal niti pred La5! Diagram 42 1. Se7 + ! Izsili jemanje skakača s trdnjavo in na ta način onemogoči drugi črni figuri pomik na polje e7. 1. ... Te7: 2. Dc8+ Sf8 Bolje bi se upiral črni, če bi polje e7 deblokiral 2. ... Te8. npr. 3. De8: + SfB 4. Lf7: + Df7: 5. Th8 + ! Kh8: 6. Df7: Tb8 7. Da7: in beli ima dobljen položaj. 3. Df8: + !! Kf8: 4. Th8 mat Sedaj je očiten pomen prve poteze. Kralj nima umika, kajti polje e7 je zasedeno, blokirano. r VAŠA PISMA NI HOTEL USTAVITI Po ukinitvi železniške proge Jesenice—Rateče je Viator Lju bljana TOZD Jesenice na tej relaciji uvedel lokalne avtobuse, ki morajo ustavljati na vseh postajališčih. Tega reda se pa posamezni šoferji avtobusov ne držijo in nekatere postaje samovoljno izpuščaja. Taka se je zgodila v soboto, 15. marca. Na parkirnem prostoru pri Železarni je v avtobus vstopila delavka jeseniške bolnice, ki se že vrsto let vozi ob tem času s te postaje do postaje pri bolnici, in plačala vozno karta. Šofer avtobusa Rudi Lah, ki odpelje avtobus ob 5.15 s parkirnega prostora proti Kranjski gori, tokrat ni hotel ustaviti na postaji pred bolnico, čeprav je tu redna avtobusna postaja. Tudi razburjanje ostalih potnikov ni pomagala. Potnica se je taka marala odpeljati do naslednje postaje na Hrušici. Vreme je bilo slabo; med dežjem je snežila in tudi precej vetrovna je bila v tem sobotnem jutru. Potnici pa ni preostala drugega, kot da se peš napoti do svojega skoraj dva kilometra oddaljenega delovnega mesta. To pa ni ostalo brez posledic. Premočilo jo je, močna se je prehladila in dobila vročino. Morda bi marala cela v bolniški stalež. Da tega sicer ni prišla, vendar, če bi, bi jaz stroške zanj naprtil temu brezvestnemu šoferju. Vsekakor bi ga pa odgovorni v Viatorju morali poklicati na odgovornost. Tako se s potniki vendar ne dela!' Jože Mrovlje, Jesenice Marmor Hota vije Industrija naravnega kamna Gorenja vas oglas, ki je bil objavljen 21. 3. 1980 velja z dnem 25. 3. 1980. Sprememba železniškega voznega reda Jesenice — Šestega aprila bo začel veljati v sosednji Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji letni čas, ki pomakne čas za uro naprej. Zato mora železniško gospodarstvo iz Ljubljane spremeniti in prilagoditi vozni red brzih, potniških in tovornih vlakov med Jesenicami in Rosenbachom (Podrožco) na avstrijski strani. Vlak »Mostar-Dalmacija« bo po novem odhajal z Jesenic ob 0,30, »Jugoslavija ekspres« ob 2,20, Hellas ekspres ob 2,57. »Instanbul ekspres« ob 5,30, vlak »Mostar—Dalmacija« pa bo po novem prihajal na Jesenice ob 4,50. Spremenjen je tudi vozni red potniških vlakov. Potniški vlak na relaciji Jesenice—Beljak bo po novem odhajal z Jesenic ob petih zjutraj in ne več ob šestih. Isti vlak pa se na Jesenice ne bo vračal več ob 8,38, ampak oh 7,40. Potniški vlak, ki vozi ob delavnikih na relaciji Po-drožca —Jesenice, zveza za Beljak bo po novem prihajal na Jesenice ob 18,33 in ne več ob 17,33. Vlak na progi Jesenice —Beljak, ki sedaj odpelje z Jesenic ob 19,14, bo po novem odhajal ob 18,14. Iz obratne smeri pa bo ta vlak prihajal na Jesenice po novem ob 18.57 in ne več oh 19.57. HRASTOV PARKET lamelni, vam nudimo v prostem carinskem skladišču v Celovcu I. vrsta 24 DM na kv. m II. vrsta 20 DNI na kv. m III. vrsta 17 DM na kv. m Pri večjem naročilu (pošiljka nad 200 kv m) vam priznamo 10 % popusta na gornje cene Blago pošiljamo po železnici špediterju Osebno lahko prevzamete količine nad 22 kv m v tem slučaju se morate oglasiti pri nas vsaj do 10 ure LAGERHAUS DIETRICH Zollabteiluog A 9021 Klagenfurt — Franchtenbahnhof (S4. zapis) V prejšnjem zapisu sem poravnaval svoj prvi dolg, zdaj utegnem še dva: prikazati v podobi pomnike NOB v Črni, na Kališču in na Črnivcu, hkrati oa tudi pokazati podobo skromnega a prijetnega gostišča na Črnivcu, prevalu med Gorenjsko in Štajersko (902 m Nm). - Skorajda ne morem potovati naprej, preden ne vpletem še nekaj žalostnih besed o tragičnih dogodkih v teh krajih. Kako živ je še spomin na te najhujše dni naše zgodovine, priča tudi bežen pogovor z domačinko iz Zgornjega Tuhinja, ki zdaj sicer živi v Kranju; po 35. letih se še spominja krikov ljudi, ki so umirali v gorečih hiSah .... Ce bomo že morali kdaj pozabiti, kako nečastno se je vojskovala nemška vojska s komaj za silo oboroženimi partizani, nikakor pa ne bomo in tudi ne smemo pozabiti, kako nečloveško so ravnali nacisti z našimi materami, z ženami in otroci; ko so jih žive ali polžive metali v ogenj gorečih hiš... Spomenik 64 padlim borcem in 51 ustreljenim talcem pred vhodom v rudnik Crno nad Kamnikom. POMNIK V ČRNI Tik pred vhodom v rov rudnika kaolina v Črni nad Kamnikom, je postavljen na manjši vzpetini veličasten pomnik 64 pad-blim borcem in 51 ustreljenim talcem — domačinom. Dne 4. julija 1942 je manjša enota Kamniškega bataljona napadla dva nemška osebna avtomobila, v katerih so se peljali gestapovci Pet nemških zločincev je našlo smrt pod kroglami naših borcev - ostali so pobegnili. Po preiskavi vozil m odvzemu orožja, streliva in dokumentov, so partizani avtomobile zažgali. - Kot maščevalni ukrep pobesnelih Nemcev je bila ustrelitev 51 talcev - domačinov, večinoma rudarjev iz Črne in okolice. Hkrati pa velja ta pomnik NOB tudi spominu in počastitvi 64 borcem, ki so darovali svoja mlada življenja v bojih na pobočjih doline Črne. Vklesano besedilo pove: Poelednji dom 64 borcev, ki so padli v borbah na Č«rniycu v zadnji nemiki ofenzivi 1944 do 1945 - in 51 talcev, uetreljenih od Nemcev 1942. Povedati velja, da je ob P?™mku tudi urejeno partizansko grobišče. -Načrt za spomenik v Crni je napravil arhitekt Marko Zupančič. PODOBA S KALISČA Zesda sem opisal pomnik NOB na Kališču nad dolino Crne pod Črnivcem že v 32. zapisu - slike pa le še nisem mogel priobčiti. Zdaj to lahko storim. : & preval med gorenjsko in Štajersko Skoraj neznan maloprometen, a vendar tako hitra zveza med Savinjsko dolino m gorenjsko deželico. Seveda sta trojanski in tuhinjski preval bolj imenitna — Črnivec pa je le skromen gorski prehod, seveda z makadamsko cesto. V času velike domovinske vojne pa je bil Črnivec, visok 902 m Nm, še kako važen prehod za naše partizanske odrede — tu čez je bilo na Štajersko najbliže, od leta 1942 celo najvarnejše. Napis na spomeniku, postavljenem vrh Črnivca, na severni strani ceste, pove: 16. 6.1942 ao na tem mestu borci Kamniškega bataljona uničili eno izmed prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. V tej borbi je padel partizan Piri Rudi Uničena je bila nemška postojanka 16. junija 1942. Del Kamniškega bataljona, ki je taboril na Plešivcu, je napadel nemško postojanko na tem prelazu. Partizani so Nemce presenetili in po nekaj več kot uri srditega boja uničili postojanko. Padlo je 24 Nemcev, 16 je bilo ujetih, dva pa sta zbežala. Od Partizanov je padel le Rudi Pirš. artizani so zasegli znatne količine orožja, streliva in opreme. Zajete ranjene nemške policiste so obvezali in vsem ujetnikom predno so jih odpustili, ukazali, naj za vselej zapustijo slovensko zemljo. V neposredni bližini pomnika NOB stoji prikupna gostilnica »pri Mejašu« (lastnik Matjaž Klemen) s hišno tablico Podhom 8. Tu je hkrati avtobusna postaja in postaja »za dušo privezati.« Pomnik NOB vrh Črnivca. BOLJ POJASNILO KOT OPRAVIČILO Zgodilo se je, da me je ta ali oni dregnil: mar ne daješ kar preveč povdarka opisom pomnikov NOB? - Tem (in še katerim drugim) velja pojasnilo: Slovenci so pravzaprav narod brez velike zgodovine. Če odštejem zgodbe o kralju Matjažu, turške boje in kmečke Eunte (po Prešernu) nam ostanejo omaj še vseljudski tabori, ki so zahtevali Zedinjeno slovenijo, ljubljanski upor v letu 1908 (ko sta padla Adamič in Lunder) in Maistrovi boji za slovensko severno mejo — nam ostane še časten vseljudski odpor proti okupatorjema v letih 1941-1945. To pa je oni zgodovinski čas, na katerega bomo vselej najbolj ponosni. Zato toliko pišem o njem in zato ga tolikanj povdarjam. Pomnik NOB na Kališču nad dolino črne (tik podpret *m Črnivcem). G LAS 8.STRAN Deseti jubilejni Poldov memorial in svetovni pokal v smučarskih skokih Planica v pravem sijaju TOREK, 25. MARCA 1! PLANICA — Dolina pod Poncami se je spet predstavila v vaej lepoti in a kvalitetnimi boji sedemin petdeseti h skakalcev iz enajstih držav. Novozapadli sneg in sonce, ki se je sem in tja prebilo iz oblakov, sta tej nali znani dolini skakalnic dajali praznični in idilični videz. Planica je bila spet stara Planica, saj so ji posebno obeležje dajali tudi številni gledalci. Pod Ponce se je spet zgrnila množica ljubiteljev skokov. Videli so nove zmagovalce. To sta Avstrijca Hans Millonig in Huber Neuper. Prvi je zmagal na devetdeaet, drugi pa na stodvajaetmetraki skakalnici. Dobfli pa amo tudi novega jugoslovanskega junaka. To je mladi sedemnajstletni Ljubljančan, dijak gimnazije Borisa Ziherla iz Škofje Loke, Primož Ulaga. Primož je na mali skakalnici osvojil imenitno tretje mesto, na stari Bloudkovi velikanki pa je bil četrti. Nasploh so se naši skakalci za konec sezone v tej elitni zasedbi dvodnevnega tekmovanja za deseti jubilejni Poldov memorial in svetovni pokal v smučarskih skokih imenitno odrezali. Hvetovnem pokalu Hubertu Neuperju ni najbolje Ho m V9V33iiUffiJ^^ P™° vrednost je pokazal na lžt-metn* m?ll,?Z?Tuiebil najboljši in si že zagotovil prvo mesto v ar*fc* skakalnici. Tu je bil nem pokalu Predsednik jeseniške skupščine Slavko Osredkar je podelil zmagoviti avstrijski trojici pokal. Bili so najboljši za Poldov memorial. KAR ŠTIRJE NAŠI MED NAJBOLJŠIMI Na devetdesetmetrski skakalnici se je prvi dan tekmovanja za svetovni skakalni pokal bil ogorčen boj za najboljša mesta, ki prinašajo točke za končni zbir v svetovnem pokalu. Za najboljšega se je borilo sedeminpetdeset skakalcev iz enajstih držav Evrope, Amerike, Kanade in Japonske. Mladi gledalci sa lahko videli najboljše mlade pogumne fante, ki so se neustrašeno borili za Vasja Baje je bil na 90-metrski skakalnici peti. drugi odločilni seriji. Potegnil je najdlje in si tako zagotovil lepo mednarodno zmago. Prehitel je svojega rojaka Armija Kogler ja, dru-gouvrščenega v svetovnem pokalu. Za razliko od teh dveh Avstrijcev pa se na tej skakalnici ni znašel vodilni v svetovnem pokalu Avstrijec Hubert Neuper, ki je bil »šele« osemnajsti. Od Jugoslovanov se je najbolj imenitno odrezal Primož Ulaga, ki je bil takoj za' dvema Avstrijcema. Tokrat smo po dolgem času na zmagovitem odru najboljših treh videli tudi jugoslovanskega skakalca. Tudi ostali naši so se imenitno odrezali. Vasja Baje je bil peti, Bogdan Nor-čič enajsti in Rajko Lotrič štirinajsti. Neuper zmagovelec, Ulaga spet odličen Planica — Jubilejni deseti Poldov memorial, ki je štel tudi za točke v svetovnem pokalu, je na stari Bloudkovi velikanki spet potrdil, da so bili avstrijski skakalci odlično pripravljeni na dolgo smučarsko sezono. Na prvih treh mestih so bili reprezentantje iz Avstrije. Najboljša mesta so si razdelili Neuper, Kogler in Millonig. Četrto mesto in spet v Avstrijcih ter našim Vlagom a Bajcem. Oba sta namreč of opravila poskusni skok. V kot ciji za visoko uvrstitev je bil mladi Kanadčan Collins. ki je bat uradnem treningu dokazal, da »t »spoprijateljil« z Bloudkovo «4 kanko. Nasploh pa je bil Collins a našim Ulagom ljubljenec plam&t gledalcev. Najboljši trije na zmagovitem odru na 90-metrski skakalnici. Kogler iz A vstrije (2), Millonig iz Avstrije (l), Ulaga iz Jugoslavije (3). vsak meter. Čeprav je ponoči in še uro pred tekmo zapadlo precej novega snega, je bila skakalnica taka, da je omogočala dolge in kvalitetne skoke. Med vsemi je bil tokrat najboljši nas stari znanec Hans Millonig iz Zahomca na avstrijskem Koroškem, sin slovenske družine. Jugoslovani smo na tej skakalnici dobili presenetljivo najboljše uvrstitve v letošnji sezoni. Primožu Ulagi, Vasji Bajcu, Bogdanu Norčič« in Rajku Lotriču je uspelo, da so med prvo petnajsterico. To je uspeh, ki ga nismo pričakovali! Dobro so skakali tudi tisti naši skakalci, ki niso osvojili točk v svetovnem^pokalu, dokazali pa so, da znajo skakati. Zmagovalec Hans Millonig je že v četrtek na uradnem treningu dokazoval, da se bo boril za visoko uvrstitev. To je dokazal že v poizkusni seriji na petkovi tekmi. Med tistimi, ki so pokazali, da znajo skakati, so bili tudi Jugoslovani z Bogdanom Norčičem na čelu. Bogdan je bil v poizkusni seriji tudi najdaljši. Novozapadli sneg in sonce sta naredila smučino v prvi seriji prepočasno. Mednarodna žirija je po osemajstih skakalcih tekmo prekinila. Začelo se je znova. Najdaljši v tej prvi seriji je bil Norvežan Tom Levorstad, saj je skočil 94 metrov. Skoke čez devetdeset metrov pa so imeli_tudi Millonig, Kogler, Klauser iz ZRN in Avstrijec Walner. Devetdesetmetrski znamki pa sta se pridružila tudi Jugoslovana Primož Ulaga in Vasja Baje. Le meter za njima pa je zaostal Bogdan Norčič. Ze v prvi seriji je našim kazalo odlično, odlično pa je kazalo tudi Millonigu, da se dokoplje do zmage. Avstrijec Hans Millonig je bil dobro razpoložen za skok tudi v »r iu~iut triie na stari Bloudkovi velikanki so bili avstrijski rti tt&.*rrfn Kogler (2), Hubert Neuper (1), Hans Millonig (3). Rajko Lotrič je s W atom osvojil novi dve točki v svetovnem pokalu. imeniten mednarodni uspeh je dosegel Jugoslovan Primož Ulaga, ki je bil četrti. Odličen je bil tudi Miran Tepeš, ki je bil šesti in premagal precej zvenečih imen svetovnega smučarskega skakalnega športa. Zmagovalec Poldovega memoriala si je že dokončno zagotovil zmago v svetovnem pokalu. Ta planiška tekma je bila tudi predzadnja v tem novo ustanovljenem uradnem svetovnem pokalu. Za Planico sta še tekmi v Štrbskem Plesu v ČSSR. Tu so najboljši skakalci Evrope, Amerike, Kanade in Japonske svoje tekmovanje že zaključili. Prva tekma v ČSSR je bila že včeraj, druga pa je na sporedu danes. Za tema dvema tekmama pa so na sporedu še poleti na novi letalnici v Harrachowem. Že dolgo v Planici ni bilo tako kvalitetne skakalne tekme kot je bila sobotna na stari Bloudkovi velikanki. Imenitna mednarodna zasedba je dala svoj pečat deseti jubilejni tekmi v spomin na Janeza Poldo. Bila je taka, da je skoraj nismo pričakovali. Če bi bili tu še odlični skakalci iz NDR, SZ in Poljske, potem bi bila to najkvalitetnejša tekma letošnje sezone. Že v poskusni seriji se je pokazalo, da lahko tokrat zmagovalca iščemo Najboljši v poskusni seriji! v obeh serijah v konkurenci zali, da se bodo napovedi ui Avstrijec Huber Neuper je biJfi seriji s skokom 130 metrov doka* da ne vodi slučajno v svet«*at pokalu in da je bil njegov neaaja na 90-metrski skakalnici le trea** slabost. Tako lepega skoka, kota* pokazal v prvi seriji poznejši m# valeč Neuper, že dolgo nismo viia Bil je tako eleganten v zraku.*!1 gledalcem zastajal dih. Neuper»* le nekoliko prezgodaj »odpri« a**1 rekord skakalnice bi bil v nevan* sti. Neuper je pristal pri 130«**» rekord 133 metrov pa je Se «*I Odlično se je za visoko uvodaM tej prvi seriji boril tudi zmagovalec v Planici Millonig. lonigu je drugo mesto ušlo k slabšega drugega skoka. I je v drugem skoku popravil čan Collins, saj je dosegel s 1' drugo najdaljšo daljavo. Naši so bili spet izvrstni Ulaga je ponovno dokazal.* odličen in nadarjen skakalec, ki f čaka še lepa skakalna prihod*** Izvrsten je bil tudi Miran Tepaft ostali naši. Bogdan Norčič je dali uvrstitev zapravil s ponesrtfoaia drugim skokom. Med gosti sobotne tekme za deseti Poldov memorial je bil tudi član sveta federacije Marijan Brecelj, petkovo tekmo za svetovni pokal v smučarskih skokih a sije ogledal tudi član federacije han Maček-Matija. Hans Millonig Rezultati - 1. Millonig 259,8 (91,5. 91), 2. Kogler (oba Avstrija) 257,2 (92. 87), 3. Ulaga (Jugoslavija) 251.5 (89, 90,5). 4. Levorstad (Norveška) 250,3 (94. 86), 5. Baje (Jugoslavija) 247,8 ( 89. 88,5), 6. Klauser (ZRN) 245.4 (92.5, 83.5). 7. VVallner (Avstrija) 244,8 (91, 84). 8. Yagi 240.6 (85,5. 85), 9. Akimoto (oba Japonska) 240,2 (84. 87,5), 10. Ber-gerud (Norveška) 239,9 (86, 85). 11. Norčič (Jugoslavija) 239,5 ( 88, 84). 12. Ruud (Norveška) 236.1 (84,5, 86). 13. Collins (Kanada) 234,4 (82, 89). 14. Lotrič (Jugoslavija) 232,8 (85,5 82). 15. Saetre (Norveška) 225,1 (82,5. 80,5), 28. Zupan 200.7 (76.5. 77,5). 29. Žagar (oba Jugoslavija) 198.8(79.76). D.Humer Bogdan Norčič je v Planici skakal s spremenljivo desetki« je bil enajsti, na »stodvajsetki« pa je boljšo z drugim skokom srečo. Na nktut, uvrstitev mpnm M MAHCA 1980 9. STRAN O JL A S , Kenltati - 1. Neuper 284,4 (130, Ml Kogler 261.4 (115, 118). 3. (vid Avstrija) 259.6 (121, ^ 4. Ulaga (Jugoslavija) 255,6 112). 5. Collins (Kanada) 253,2 2*1, 129). 6. Tepe* (Jugoslavija) •M #117. 111). 7. VVallner (Avstri-* 247,7 (119. 106), 8. Klauser ^N) 246.1 (113. 113), 9. Levorstad *lj (116,107), 10. Bergerud 241,6 jio). 11. Saetre (vsi Norveška) 74(113. 106). 12. Akimoto (Japon-j»l 01.0 (106. 111). 13. Lipburger *2 (113. 101). 14. Grover .(oba >tj«) 227.7 (110, 103), 15. Yagi *W«| 225,7 (111. 99), 19. Norčič $7(110,90). 25. Baje 192,2 (99, 96), Mdftonja (vsi Jugoslavija) 180,4 Besedilo: D. H u mer Foto: F. Perdan r *SaVa* Steve Collin je bil Htteae« ljubiteljev smučarske-h čakalne ga športa. Sar Ulaga je bil tokrat naj-?m Jugoslovan. Na obeh »ha-\Skm $e je imenitna odrezal. ZU-metnhi je bil tretji, na Smetrtki pa četrti. Primož je ^moatšif in ae znašel na ra-\k navijače v. Vrstni red v svetovnem pokalu lNmmsJ vratari red - 1. Neuper 227, 2. i Avstrija) iaa. S. Bob«k (Polj-featre (Norveek«) 1««, 6. Sumi r (Avstrija) 7. Yagi Puikkonen (Finska) • AvttriJ«) val po 87, as, ia. Norele si, si. Tsp«š(vsi Ju«o«I«vija) 23. - 1. Avstrija 04«, 2. Norveška aska tac, 4. NDR 251, S. Polj-naaka 214, 7. Švica 188. 8. Ju-1M. 9. Kanada 122, 10. 8Z 77. MOtTVENI VRSTNI RED IA POLDOV MEMORIAL J Jknttfja (Nsupsi, Kogler, Millonig) Mrl *Sf reška (Levoreted. Bergerud. CmntM, S. Jasjs Ilirija (Ulaga, Tepe*. Jaoon.k. M9.1. 6. ZRN Ob letošnji Planici Dolina spominov te«-«? %s 1«, I. Isaeeer, M tt. a. ? ^fcteDaer (obe ^Cdfcf (laaada) « Al* Planica — Na vsaki prireditvi v legendami planinki dolini srečujemo ljudi, ki so krojili zgodovino in sedanjost lepotice pod Ponca-mi, le-ta pa je odločilno vplivala tudi na življenje teh ljudi. Tudi letos, ko smo se desetič spomnili planiškega junaka Janeza Polda, ko je v trenutku spomina nanj dolina onemela in junaško spremljala Rudija Finžgarja, ki se je s spominskim vencem spustil po pobočju skakalnice in ko je zado-nela naša himna, je bilo pod Pon-cami veliko planiških junakov. Mnogi od njih, čeprav jim leta več ne prizanašajo, so nepogrešljivi organizatorji in sodelavci prirediteljev ter vedno pripravljeni prijeti tudi za tako popularno lopato, drugi pa prihajajo pod Ponce kot gledalci, vendar tudi tako pomagajo, da ostaja naša Planica Planica brez primerjave. Preletimo besede, ki so jih o Planici v soboto izrekli nekateri njeni junaki in sopotniki. 8EPP BRADL iz Avstrije, človek, ki je v Planici prvi na svetu poletel nad 100 metrov: »Planica je zame veselje. Vsako leto pridem v to lepo dolino, ki je del mene in moje Športne poti. Leta 1935 sem bil prvič v Planici, leta 1936 sem prav tu kot prvi človek na svetu na smučeh poletel nad 100 metrov. Potem sem prihajal vsako leto in sedaj se Se srečujemo. Zato odgovor na vprašanje, kaj mi pomeni Planica, zame ni težak. In Janez Polda? Dober človek je bil, odličen prijatelj, prav tako pa izreden športnik, ki se je skupaj z nami kalil v Planici. Nasvidenje prihodnja leta!« TONE DECMAN, predvojni smučarski skakalec in kombinatore«, doma iz Ljubljane: »Bil sem del tiste generacije smučarjev, ki smo obvladali in tekmovali v vseh disciplinah. Moje veselje je bila kombinacija, kjer sem bil leta 1936 tudi državni prvak. Na Bledu sem leta 1934 skočil 55 metrov in to je bil takratni državni rekord. Presenetila nas je novica, da v Planici gradijo veliko skakalnico. Poskusili smo se na njej. Sprva nas je zelo visoko .nosila', pa smo jo z Bloud-kom popravljali in potlej je bila brezhibna. Marca leta 1934 so bili v Planici že izredno uspeli skoki. Kaj je zame Planica? Dragulj! Teden za tednom prihajam sem in podoživljam vse, kar je v mojem življenju vezano na Planico. Sledim skokom najmlajših. Učiti jih moramo, da bodo dobro skakali tudi ob krajšem naletu.« BINE ROGELJ, nekdanji skakalec in sedanji aoorgani-zator tekmovanj, doma iz Ljubljane: »Bloudkova skakalnica ne zgublja svojega slovesa in ostaja takšna kot je treba. V tekmovalni karieri med letoma 1939 in 1966, ko sem zadnjič tekmoval, sem jo neštetokrat preizkusil in vedno sem se na njej dobro počutil. Sedaj so moje planiško veselje lopata, grabi je in žulji. Z ekipo Mojstrčanov in Jeseničanov skupaj z J ožetom Zidarjem skoraj na vsaki prireditvi skrbimo za nalet. Če bo kdaj kakšen simpozij o uporabnosti lopat, kar nas pokličite ...« PAVEL KRZNARI C, nekdanji skakalec in sedanji smučarski sodnik, doma iz Mojstrane: »Planica je del mojega življenja in vsa leta, razen med vojno, zahajam vanjo kot smučarski delavec in prej kot tekmovalec. Veliko sveta sem že videl, pa Planice ni nikjer drugje. Samo mi jo imamo. Tega si nisem sam izmislil, ampak pravijo tako tudi drugje. Kdor enkrat spozna njen utrip, se vanjo zanesljivo še vrača.« RUDI FINZGAR, znani pla-niiki junak, doma iz Nove vaai pri Begunjah: »Planica mi je vedno pomenila vse, še posebno pa sem vesel, da se ljudje še vedno spominjajo naših skokov. Prav tako mislim, da je bila Planica nam vsem .mama'. Vodila nas je in vzgajala. Dolina Eod Poncami ima takšne čare. akršnih ni nikjer drugje na sve-svetu! « J. Košnjek Jeseniške drsalke na državnem prvenstvu Sa*711,7. 4- _. li I fiaif aM.l, 7. Švica 512.9. 8. *imj, t. Italija 479.4. V Subotici je bilo letošnje državno pionirsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Organizator prvenstva Je bil hokejsko-dr-salni klub Spartak iz Subotice, sodelovali pa so mladi drsalci is sedmih Jugoslovanskih drsalnih klubov. Slovensko zastopstvo na omenjenem prvenstvu so predstavljale mlade tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice in Hokejskodrsalnega kluba Jesenice. Ob tem velja poudariti, da so organizatorji poleg uradnega tekmovanja pripravili tudi pravo manifestacijo drsanja z naslovom »Melodije na ledu«. V dveh skupinskih točkah so na tej prireditvi nastopile tudi mlade jeseniike drsalke in požele največ priznanja pri gledalcih. Na letošnjem prvenstvu je nastopilo 31 pionirk, S pionirjev in 2 para. Pri vseh tekmovalcih je bilo opaziti, da so se pripravili zelo dobro, saj so gledalci na ledu lahko videli resnično veliko lepega umetnostnega drsanja, to pa je seveda zagotovilo, da Imamo pri nas uspešen mladi rod drsalk. To je seveda vzpodbuda tudi za oba slovenska drsalna kluba in sicer Celje in Jesenice, ki imata resnično veliko obetajo- čega mladega kadra. Jeseniike drsalke so se aa prvenstvu uvrstile od 7. do 24. mesta. REZULTATI: 1. Popovi« (Beograd) 42,9«, 2. Aubreht (Celje) 41,89, 3. Smid (Zagreb) 39,79 ____7. K ur bos 39,24, 19. Vauh- nik 38,07, 14. Kučina, 16. SteblaJ. 24. Ile-nie, (vse Jesenice). J.Rabtf Zmaga kovačev TRŽIČ - Na smučišču na Zelenici je bil tradicionalni sesti peteroboj v veleslalomu, na katerem so nastopili zaposleni v petih manjših tržiških organizacijah združenega dela. Skupaj se jih je zbralo 70, pomerili pa so se na 50 metrov dolgi progi z 20 vratci. Ekipno je imela največ uspeha ekipa Tovarne kos in srpov pred Tikom in Obrtnim podjetjem Tržič. V posamični konkurenci pa je bil vrstni red najboljših petih takle: 1. Meglic (TOK08) 25.00, 2. Mežnar (TIKO) 25,08. 3. Klemenčič (OPT) 26,79, 4. Godnov (TOK08) 20.41. 5. Kodo-rovič (Pilarna) 20.58; J. Kikel Dopisniki poročajo PROTI OIJMPI.II RAZOČARALI -I.orani ho v zadnjem kolu medrepubliške lige skupina 4 v dviganju uteži predvsem zaradi slabe taktike zgubili z Olimpijo s 14:4. Zmagala sta le Fojkar in Peter Kalan. Možnosti so imeli tudi drugi, vendar hi morali menjati kategorijo. Najbližje zmagi je bil S+tler. ki pa se je med tekmo poškodoval H Pir* GUMAR VODI - Končal se je prvi del tekmovanja v gorenjski namiznoteniAki ligi. Moštvo Gumarja po zmagi nad Kondorjem prepričljivo vodi. Tekmovanje je bilo kvalitetno, mladi igralci pa tako pridobivajo izkuAnje. Prvi je Gumar, drugi Kondor, tretje Jesenice, četrta Murova. peta Sava, sesti Triglav, sedme Mošnje in osme Križe. •I Starman JESENIČANI PORAZFNI - Začelo se je republiško nogometno prvenstvo. Jeseničani so doma gostili Belo Krajino in bili poraženi z 1:0. Zaradi poraza so se možnosti Jesenčanov za prvo mesto zmanjšalo. V Železnikih sta igrali IV. selekciji Alplesa in Jesenic. Domačini so zmagali z 1:0. V Lescah so igrali domači igralci 4. selekcije s Koprom, ki je bil boljši in zmagal s 4:1. Tudi v drugih krajih se pripravljajo na začetek prvenstva. V Tržiču so zborovali nogometni delavci in se dogovorili za prihodnje delo in tekmovanja. Oblikovati nameravajo čim več selekcij in jih vključiti v tekmovalni sistem. P. Novak TEKMOVALO JIH JE NAD 150 - Na Zatrniku je bil slalom za cicibanke in cicibane gorenjske in primorske tekmovalne skupnosti. Sodelovalo je nad 150 mladih smučarjev. Manjkali so le Kotnikova iz Kranjske gore Rojnik in Potočnik z Jesenic ter Svetina z Blejske Dobrave. Med cicibankami so bile najboljše Nataša Klinar in Tatjana Zemva (Bled) ter Mojca Novak (Kranjska gora), med cicibani pa Drago Primožič (Tržič). Jani Graftič (Alpe-tour) in Janez Bohinc (Triglav). Tekmovanje je kljub novemu snegu dobro pripravil SK Bled. M. Potočnik Šolarji na sankaSkfm tekmo- VANJI' - SSD Storžič z osnovne sole heroja Grajzerja iz Tržiča je pripravilo letoAnje občinsko Aolsko prvenstvo v sankanju na progi v Podljubelju. Nastopilo je kar 90 mladih sankačev. Med starejšimi pionirji je zmagal Gričar, med starejšimi pionirkami Megličeva, med mlajšimi mladinci Neme in med mlajšimi mladinkami Ahačičeva. ■J Kikel ZMAGA TRIGLAVA V KAMNIKU - No-gometaAi kranjskega Triglava so v Kamniku premagali domačine, člane SNL zahod s 4:1. Tekma ni bila kvalitetna, bila pa je borbena. Pobuda je bila na strani Kranjčanov, ki so na koncu zasluženo slavili. Za Triglav so dosegli zadetke Maric, Osred-kar in Mokič, za domače pa je bil uspešen Kranjc. R. Gros Športni tekmovanji na bledu - Osnovna organizacija Zvece socialistične mladine Bled je pripravila dvoje zanimivih športnih mrečnni in koncert pevca in kitarista Zvoneta Zubčiča. Najprej je bil na sporedu šahovski turnir, na katerem je igralo 32 mladih Aahistov, zmagal pa je Peter Donaval z GoriJ. Druga prireditev pa je bil veleslalom za pokal Zatrnika. Kljub slabemu vremenu je tekmovalo 25 članov osnovne organizacije. Med mladinci je zma- gal Roman Pogačar. med mladinkami pa arbaraCrv. Valerija Dolžan , Uspešni kranjski judoisti KRANJ - V letošnji tekmovalni sezoni so judoisti kranjskega Triglava dosegli nekaj razveseljivih uvrstitev. Na slovenskem prvenstvu za judolste v Ljubljani je bil Robert Markič v kategoriji do 80 kilo- Jramov drugi. Slavko Sladic v kategoriji o 65 kilogramov peti. Marjan Remic v kategoriji do 80 kilogramov Aesti in Martin Benedik v kategoriji do 78 kilogramov peti. Članice so sodelovale na republiškem prvenstvu, ki je bilo v Slovenjgradcu. Sestri Jasmina in DuAanka BeAič sta bili izredni. Jasmina je bila v svoji kategoriji prva, DuAanka pa druga. Razveseljivo je. da je v judu klubu Triglav vedno več mladih, kar daje upanje, da bo kranjski judo spet dosegel raven izpred let. Robert Markič je sodeloval tudi na državnem prvenstvu v Sarajevu, kjer je kljub pristranskemu sojenju osvojil peto mesto v kategoriji do 00 kilogramov. To je za mladega in Ae ne dovoj izkušenega tekmovalca lep uspeh. Klub načrtuje tudi tečaj za začetnike, na katerega ste vabljeni vsi, ki vas zanima judo! M R Namizni tenis Kranjčani drugi vSRS KRANJ - Telovadnica Partizana v Stra-žišču Je bila gostitelj osmih najboljših slovenskih moštev, ki so v namiznoteniškem tekmovanju pionirjev imeli finalne naeto- Ee.' Letošnji republiški pionirski prvak Je jubljana, ki je premagala vse svoje nasprotnike. L,ep uspeh so dosegli pionirji selekcije Kranja I. Veber (Jesenice). Jeraša (Sava) in Matijasevič (Triglav) so na tem turnirju igrali odlično in osvojili drugo mesto. Raz. veseljivo je, da Je v finalu nastopila tudi druga vrsta kranja. Izidi Kranjčanov - Kranj I : Kranj II 3:1, Nova Gorica I Kranj II 3:0, LJubljana : Kranj I 3:0, Kranj I : Ravne 3:1, Kranj II : Ljubljana 0:3, Ravne : Kranj II 2:3, Murska Sobota : Kranj I 2:3, Kranj I : Maribor 3:2 Kranj II : Murska Sobota 2:3, Maribor • Kranj II 3:0, Zasavje : Kranj I 0:3, Kranj I : Nova Gorica 3:0, Kranj II: Zasavje 0:3. Vrstni red - l. Ljubljana 7 (21:5), 2 Kranj I 0 (18:9), 3. Nova Gorica 4 (10:13) 4 Maribor 4 (10:14), 5. Zasavje 3 (15:14), 8 Murska Sobota S (16:17), 7. Kranj II t (0:20), 8. Ravne 0(7:21). Prve tri uvrščene vrste imajo pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v aprilu v Splitu. -dh ODBOJKARSKI TURNIR V TR2lCU -Komisija za Sport in prireditve pri občinski konferenci ZSMS Tržič je priredila v počastitev praznika žena ženski odbojkarski turnir. Sodelovalo je 10 moštev, kar je v primerjavi z letom nazaj, ko so sodelovala le Atiri moštva, velik napredek. Zmagala je ekipa TVD Partizan Tržič pred drugo ekipo TVD Partizan, tretje pa je bilo moštvo SSD Polet. Sledijo Trio, Bistrica, Kovor itd. Turnir je bil dobro organiziran, manjkalo pa tudi ni gledalcev. Povedati velja, da za rekreacijo žensk v tržiAki občini Ae ni dobro poskrbljeno. •I. Kikel ZMAGALA TONČKA ZAPLOTNIK -Strelsks družina Anton Stefe-Kostja iz Tržiča je priredila v počastitev praznika žena tekmovanje v streljanju za ženske. V dvorani mladiuskega doma na Ravnah Je tekmovalo nad 40 strelk. Presenetljivo je zmagala upokojenka Tončka Zaplotnik s 145 krogi pred Helenco Ster in Angelco Krevs, obe iz BPT, ki sta zbrali 138 oziroma 133 krogov. Vilma Valjavec je bila četrta. Fina Ležaja pa peta. J. Kikel USPEH DUŠANA DJURICiCA - Mladi mojstranški smučarski tekač Dušan Djuričič je letošnjim uspehom dodal Ae enega. V tekmovanju mladincev v švedskem mestu Falun je med 81 tekmovalci iz osmih držav na 16 kilometrov dolgi progi zasedel odlično 4. mesto. J. Rahič SMUČARSKI TEK ZA PRAZNIK -Smučarsko društvo Rateče-Planica je pripravilo žensko tekmovanje v teku na smučeh v počastitev 8. marca. V kategoriji tekmovalk nad 40 let je zmagala Mirna Petrič, v starostni skupini od 30 do 40 let Tončka Brudar, v najmlajši kategoriji pa Olga Slivnik. Izven konkurenc pa je zmagala Tatjana Mlinar. I Rahtf Uspešni kegljači Vodovodnega stolpa KRANJ - Na kegtjaftkem dvoboju v okviru športnih tekmovanj ob krajevnem prazniku sta moška in ženska ekipa športnega društva krajevne skupnosti Vodovodni stolp na kegljišču Triglava premagali vrsti Bratstva iz Hraatnika. Moški so zmagali z 2662 (najboljši Cerne 449 kegljev) : 2487 (Dimitrič 440), ženske pa z 2220 (Ogris 390) : 2127 (Pot u Se k 389). S tem so se oboji oddolžili za nedavni poraz v Hrastniku. Kegljači in ke-gljavke Vodovodnega stolpa so se pomerili še z ekipama Iskre Tz Nove Gorice, ki so ju v Novi Gorici pred kratkim že premagali. V počastitev 21. marca, krajevnega praznika Vodovodnega stolpa, se odvijajo tekmovanja tudi v drugih športnih panogah. ^ _ Vse je na igriščih Nogometna sezona se pričenja in tako igralci v SNL kot rekrestivci so s polno paro začeli s tekmovanji. Tokrat nekaj besed o rekreativnih tekmovanjih v občini. V zaostalih srečanjih so imeli največ uspeha domačini, še posebno dobro pa so pripravljeni igralci Save, ki sb napolnili mrežo Primskovega. V soboto bodo na sporedu tekme zaostalega kola v A in B ligi, prvenstvo pa bodo začeli tudi mladinci. Za pionirske druge selekcije se bo prvenstvo začelo čez dober teden, še prej pa bodo na igrišča stopili najmlajši nogometaši kranjskih šol. Začenja se izredno množična liga v malem nogometu. Kandidati za prvake v posameznih starostnih skupinah so moštvs Triglava in Pil. marjev pri članih, Nakla in Triglava pri mladincih ter Save in Kokriee pri pionirjih. Prav iz vrst pionirjev in kadetov bo ne. kaj nogometašev predlaganih tudi v slovensko letno šolo nogometa. Ob dobri organizaciji rekreativnega nogometa Je potrebno poudariti potrebo po organiziranem tekmovanju v malem nogometu po vzoru Ljubljane, saj »divja liga« več ne služi svojemu namenu. Mogoče oi bila rešitev množična liga na Igrišču s trdo podlago (asfalt), v nasprotnem pa bi morali poiskati novo igrišče na travi.'To bo naloga ONZ in odbora za rekreativni nogomet, saj je zanimanje za mali nogomet kljub občinskim ligam veliko. M. Subic Sah Vsakemu po ena zmaga TRZlC - Tržiški šahisti in šahisti Šahovskega kluba Litija so se spet srečali na tradicionalnem prijateljskem dvoboju, v prvem delu tekmovanja so odigrali dvoboj na 19 deskah s tempom 16 minut aa partijo. Zmagali so šahisti Litije s 0:4. V drugem dvoboju, v hltropotecnem turnirju po eche-weninskem sistemu, pa so bili boljši Tr9J. čani, ki so zmagali s 67,5:42,6. V ekipi 8K Litija sta bila najboljša Kolar in Copar s po 8 osvojenimi točkami, v tržiški ekipi pa Je Pavel Loc desetkrat zmagal, Andrej Loc pa je osvojil devet točk. J. Kikel PD Kranj VABILO na zimsko planinsko turo na Komno v nedeljo, 30. marca odhod avtobusa ob 6 uri izpred hotela Creina. GLASIO. STRAN TOREK. 25. MARCA \fj GOLICA JESENICE TO ZARJA Akustika — servis VIKTORJA KEJŽARJA 7, JESENICE, tel.81-373 Dostava na dom in montaža! servis: — popravilo izdelkov ISKRE in El Niš v garanciji — popravilo gospodinjskih, akustičnih in TV aparatov ostalih znamk trgovina: — akustika, TV aparati — glasbila Obiščite nas! „ Prizadevali si bomo ugoditi vašim željam Temeljno sodišče v Kranju na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge dveh snažilcev za temeljno sodišče v Kranju, enoto v Kranju. Pogoj: končana osnovna šola Delavca, ki bosta sprejeta na delo na temeljno sodišče, bosta združevala delo za nedoločen čas. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov predsedništva temeljnega sodišča v Kranju, ul. Moše Pij a dej a 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. ALPETOUR Škofj a Loka TOZD servis osebnih vozil Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge vodje DE registracija motornih vozil Pogoji: srednja izobrazba tehnične smeri in S let delovnih izkušenj na tehničnih pregledih ter izpit za tehničnega preglednika motornih vozil. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA GOLICA o. o. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZARJA o. sub. o. JESENICE, TITOVA 1 objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: - POMOĆNIKA POSLOVODJE SKLADIŠČA ENGRO na Jeaenicah, Skladiščna 6 ' - SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladišče DOM OPREME - SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladiščno prodajo gradbenega materiala (PGM) na Javorniku Pogoji: pod 1.: zaključena poslovodska šola 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ustrezne vodstvene in druge sposobnosti, ki se zahtevajo za opravljanje del namestnika poslovodje trimesečno poskusno delo: pod 2.: dokončana osemletka eno leto delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo; pod 3.: dokončana osemletka eno leto delovnih izkušenj opravljen izpit za voznika viličarja dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naalov ABC POMURKA, Trgovska delovna organizacija GOLICA, Kadrovska služba, Jesenice, Titova 1, v 15 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosto delo oziroma nalogo v TOZD Prehrana in oddih: pomoč pri vodenju kuhinje Pogoj: KV kuharica in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju kuhanja Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v 15 dneh po objavi. Tovarna klobukov triglav TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju. Tržiču in Kamniku metalko V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice aj **q§fg*/*»/na kerub iz Beograda. Ploščice so zelo primerne *^ /aisam za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, §€3171 tli /f fasad... Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic 1 78 81 din Prodajalna je odprta vsak a* od 7 do 19 ure. ob sobota* od 7 do 13 ure ZA UAS DIH Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD gozdarstvo Tržič objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. dela materialnega knjigovodstva Pogoj: dokončana ekonomska srednja šola Poizkusno delo traja 1 mesec. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodb Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prošnje pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna delovna razmerja TOZD Gosdarsnal Tržič, Cankarjeva 19. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v o dneh po objavi. Skorja Loka Delavski avet objavlja javno ustno dražbo za prodajo osnovnih sredstev (šivalni stroji, dvigala in drugo), ki bo dne 4. aprila 1980 ob 10. uri v prostorih DO Šešir. Seznam blaga za prodajo je na vpogled na oglasni deski. Predmeti pa so razstavljeni v skladišču. Skupna izklicna cena je 146.090 din, v kateri ni vračunan prometni davek. Dražbo bo vodila posebna komisija. TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič, Koroška 17 Razpisna komisija delavskega sveta DO ranaNp prosta dela in naloge vodje finančno računovodske službe (računovodje) za dobo 4. let s posebnimi pooblastili Pogoji: kandidat za vodja finančno računovodske službe (računovodje) mon poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posel** pogoje: - da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smen M oziroma 8 leti delovnih izkušenj - da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti in pravika odnos do samoupravljanja. Izjemoma se poleg navedenih razpisnih pogojev pri izbiri kandidati* lahko upoštevajo trenutne razmere v DO. Delo se združuje za nedoločen čas s tromesečnim poskusnim delom Piamene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naalov TIKO Tržič, Koroška 17 — za razpisno komiaijo. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. Sporočamo žalostno vest. da je nenadoma umrla OLGA KORITNIK Pogreb drage pokojnice bo v torek, 25. marca 1980 ob 15.30 v Lipici. Do pogreba leži v mrliški vežici na loškem pokopališču. Žalujoči: brata Berti in Franci z družinama, sestra Zofija ter drugo sorodstvo Skofja Loka, Lago De Como. San Francisco MALI telefon OGLASI .___ 23-341 ! PRODAM = prodim črnobel TELEVIZOR. lr Tej njegovi zahvali se pridružujemo in se še posebej zahvaljujemo: duhovščini, pevskemu zboru Železniki. Čebelarski družini Skofja Loka. Lojzetovim »soletnikom 1929«. stanovskim kolegom *>«dom. učencem in tov. III. d razreda Osnovne Sole Petra Kavčiča. Dragu Dolencu - Loizeto-vemu dobremu prijatelju za tako občuten nagrobni govor ter vsem. ki ste nam v teh najtežjih trenutkih pomagali m zasuli s cvetjem njegov prerani grob. Žalujoči: žena Iva. sin Stane z družino, sin Jaka in hčerka Jana Skofja Loka skemu ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in ljubljenega moža. očeta, starega očeta, brata, strica in svaka JAKOBA KOSMAČA po domače Zbatnikovega očeta iskreno zahvaljujemo sosedom. s^mH2m,iar^ vsem organizacijam. TOZD ofilarna. sindikalni organizaciji IMF - 1 OZD TEN Ljubljana za izrečeno sožalje ter poklonif vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Profil jene Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Planina pod Golico, sosednjim gasilskim druStvom in pašni skupnosti za častno spremstvo, pevskemu zboru za žalostinke. vsem govornikom za poslovilne besede ter častiti duhovščini za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Prihodi, 14. marca 1980 V SPOMIN 25. marca 1979 je minilo leto dni. ko je prenehalo biti tvoj«' plemenito srce in ko si nas nepričnkova no in mnogo prezgodaj zapustila. OdSla si za vedno od nas draga žena. tuam;i. si ur rt mama in sestra PEPCA HRIBAR rojena Zaje Ne moremo doutri«*! i, da te ni več Tvoj«' korake Se slišimo, tvoj lik je Še živ, le tvoj grob priča, da si m za vedn«# p*ml«»vibi. Naš dom je prazen, imeli smo !«• radi. a usoda j«' tako kruta. Nikoli te ne bomo pozabili. H val« vs*-m, ki obisku jele njen prerani gr«»b, prižigat«' sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: mož Martin. hč««rki J«»ži«a in Martina / družinama, sestre, brat je in ostalo .Horodstv<». Podkoren, marca 1980 Prodam semenski KROMPIR igor. Žabnica 7 2212 Prodam zgodnji semenski KROMPIR. Rodine 18, Žirovnica 2213 Prodam kvalitetni semenski KROMPIR dessire. Jezerska c. 92, Kranj 2233 Prodam 75 kosov SIPOREKSA. 60 x 25x10 cm. Šenčur. Sušni-k o vali 2241 VOZILA Prodam R-16 TL. letnik 1971. Be-nedik, C. St. Žagarja 42. Kranj, telefon 22-586 2242 Zaradi odhoda v JLA prodam JAW0, tip TWIN, letnik 1979, prevoženih 4.000 km. Jagodic Metod, Nasovče 29, Komenda 2067 Prodam FIAT 750 lux, letnik november 1976. Zadnik Majda. C. Ko-krškega odreda 19, Kranj 2159 ZASTAVO 125-P, letnik 1979 in FORD 17 M, letnik 1970, prodam. Telefon 064-22-221 int. 29-62 dopoldan - Žarko, Kranj, Planina 3 2194 Prodam PRINZA 1000L po delih. Novak Gregor, Nova vas. Žiri 2214 Prodam FIAT 750, letnik 1971, v voznem stanju, registriran do konca leta. Dvorje 31. Cerklje 2215 Prodam nove BLATNIKE (5D in 1L) za Z-101, po ugodni ceni. Sr. Bela 25, Preddvor 2216 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1977. Britof 59, Kranj , 2217 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Britof 7, Kranj 2218 Prodam MOPED APN 4. Naslov v oglasnem oddelku. 2219 Prodam nov. še neregistriran 126-P Naslov v oglasnem oddelku 2220 Poceni prodam karambolirano ŠKODO 1000 MB, registrirano do aprila. Masežev. Vrečkova 7/V.. Kranj , 2221 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. cena 42.000 din. Ferjan Franc, Ribno 102, Bled 2222 Prodam NSU 1200 C. letnik 1970 Velikan je Peter. Zg. Bitnje 109 UL\ ZASTAVO 750. letnik 1971. prevoženih 67.000 km. poceni prodam Pod)jubelj 38 2224 Prodam CITROEN GS. letnik december 1973. Ogled vsak dan po 15. uri. Ribnikar Dare. Breg ob Kokri 9. Preddvor , .x-llh Prodam ZASTAVO 750. letnik november 1977. z neparno številko, ali zamenjam za ZASTAVO 101. novejši letnik, razliko doplačam. Ho-skovič Blažo. C. l.maja n7. Planina — K ran i 2226 Prodam avto BMW 2500. letnik 1972. Predoslje 123. Kranj 2227 Prodam BMVV 1800. letn.k 1967. po ugodni ceni. Bobnar Breg ob Ko-kri 21. Preddvor, tel.: 45-387 2228 Prodam osebni avto ZASIAVA 101. letnik 1974. Kožuh Janej IT|. Tončka Dežmana 6. Kranj 2229 Prodam PASSATA. letnik 1974. registriran v mesecu marcu. Informacije od 7. do 14. ure po telefonu 064-25-561. int: 36 2230 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1973. Sp. Brnik 43. Cerklje na Gorenjskem, tel. 42-048. popoldan STANOVANJA V Kranju ali okolici, vzamem v najem dvo in pol sobno STANOVANJE za dobo 6 let. Šifra: Lahko v bloku ali hiši i POSESTI V najem vzamem HlSO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ali vsaj PROSTOR za kovinsko delavnico (velikost 7X10X3 m). Šifra: Oelavnica 2231 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HlSO v gradnji, v okolici Kranja. Kokaš Drago. M.PiJadeja 44. Kranj ali tel.: 24-223 2232 ZAPOSLITVE GOSTILNA »ANKELK« - Pod-Ijubelj 51 pri Tržiču, zaposli starejšo žensko za vsa dela v gostinstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Osebni dohodek po dogovoru 2236 Takoj zaposlim PKV ali KV ELEKTRIKARJA. OD po dogovoru . Telefon 064-47-278 2237 Takoj zaposlim KV ali NKV delavca v KOVINSKI STROKI. OD po dogovoru. Bobnar, Breg ob Kokri 21, Preddvor, tel.: 45-387 2238 OBVESTILA; Zadnja PLESNA TEČAJA v sezoni 79/80 Hotela Creina Kranj, s? pri čneta danes, torek, 25. 3. — 18. uri — izpopolnjevalni - 19.30 - začetni 2102 SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapisoma in itisona. za privat in družbeni sektor! Telefon 22-043 od 14. do 20. ure 2009 POPRAVLJAM in ZAMENJAM vam zavore na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6. Kranj 2087 OKRASNO DREVJE za vrtove prodajamo: Srebrne smreke (Picea pungens Engelm), cedre (Ce-drus atlantic) in črne smereke (Picea Marjana) dobite pri M. Kancilija, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/a (V bližini vodovodnega stolpa) 2196 FOTOKOPIRAM in razmnožujem! Kakovostne kopije formata A-4 in A-3. vam izdelam v najkrajšem času. Cena fotokopij je 2 din. Za dijake in Studente 25 odstotkov popusta. Oglasite se pri Rihar. Skofja Loka. Podlubnik 235. tel.: 62-318 vsak dan po 15. uri in v soboto od 8. do 15. ure 2235 Televizija Ljubljana potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV STATISTE vseh starosti Iz vse Slovenije Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. aprila na naslov TV Ljubljana. Moše Pijade 10 — Dokumentarno-feljtonska redakcija TV — Zgodovina Slovencev; pri tem navedite naslov, rojstne p«>-datke. ter priložite fotografijo. Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti. OSTALO INSTRUIRAM matematiko v Kranju. Telefon 27-329 - popoldan 20% V varstvo sprejmem dva otroka. K ran je. Tavčarjeva 16. K ranj 2239 Markič Jože. Zg. Duplje 16. Duplje, obžalujem očitke, ki sem jih izrekel Janku Sparovcu. Zg. Duplje 26 2240 I.daja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Note Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-003-31»tO - Telefoni: n.c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-S35, redakcija 21 «64», komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. NaroCnina trn prvo polletje 1000 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob smrti našega očeta FRANCA POGAČNIKA izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom, ki so pokojniku z navzočnostjo izrazili svoje spoštovanje, nam pa razkrili svoje sočutje. Družina Pogačnik! Kovor.20. mana 1!W0 V prometnih zagatah Večinoma s samoprispevkom in z združevanjem sredstev delovnih ljudi in občanov so v Lescah rešili pereče komunalne probleme — Nujni družbeni prostori Lesce — V krajevni skupnosti Lesce so s samoprispevkom in z združevanjem sredstev vseh delovnih ljudi in občanov večinrfma sledili interesom in potrebam krajanov. Zadnja leta beležijo v kraju precejšen napredek, oh živahni društveni in družbenopolitični dejavnosti. Vendar pa njihovi programi za naprej vsebujejo še nove in nove naložbe tja in tam. kjer zaostajajo in ki iih narekuje čas, Za družbenim centrom načrtujejo usmerjeno družbeno gradnjo za delavce, ki so zaposleni v industriji, prav tako so zanje namenjene tudi nekatere površine, kjer bi postavili zasebne hiše. Lesce so komunalno dobro opremljene, a nova naselja bodo terjala dodatne komunalne naprave in spremljajoče objekte. Vrzeli so tudi v trgovski preskrbi Lesc. vendar naj bi v središču naselja dali možnost razvoja le tistim NESREČE trgovinam, ki oskrbujejo krajane z najbolj nujnim blagom in proizvodi. Lesce so poznane kot turistični kraj. predvsem zaradi kampa Šohec. čeprav naselje zaradi svojega industrijskega značaja nima najboljših možnosti za razvoj turizma. Ponudba zasebnih sob je razmeroma majhna, v Lescah je opazen predvsem mednarodni turistični pretok, saj je naselje na križišču poti. Turistična miseinost. ki jo je spodbujala precejšnja dejavnost Turističnega društva pa je opazna na vsakem koraku, kot posledica pa se izkazuje v tem. da krajani skrbno urejujejo svoje okolje. Leščani potrebujejo nekatere nove gostinske objekte ustreznejših kategorij kot tudi športno-rekreacijski center. Za pestrejšo dejavnost pa so jim nujno potrebni tudi prostori kulturnega centra, ki naj bi ga zgradili na meji med Lescami in Radovljico za po- AVTO ZAPELJAL S CESTE Skofja Loka - V sredo. 19. marca, okoli 16. ure se je pripetila prometna nezgoda na regionalni cesti med Skofjo Loko in Zirmi v Podgori. Voznik osebnega avtomobila Milan Trček (roj. 1954) iz Žirov je vozil proti Trebiji, zaradi neprimerne hitrosti v levem ovinku pa ga je zaneslo v desno s ceste v vzpetino, od tu pa ga je odbilo nazaj čez cesto in po bregu, kjer se je po 15 metrih prevračanja ustavil. V nesreči sta bila sopotnika Peter Jereb in Vojko Jurjevič iz Nove vasi lažje ranjena škode na avtomobilu pa je 15.000 din. NEZGODA NA PREHODU Žiri — V Stari vasi pri Zireh se je v torek, 18. marca, okoli 10. ure pripetila prometna nezgoda. Katarina Peternelj troj. 1926) iz Zirov je po prehodu prečkala cesto, prav tedaj pa je z desne strani pripeljal voznik kolesa z motorjem Janez Demšar iz Žirovnice pri Idriji in trčil v pešaki-njo. Oba sta padla, vendar pa se je voznik takoj pobral in odpeljal naprej, ne da bi nudil Peterneljevi pomoč, saj je bila lažje ranjena. PREHITRO V OVINEK Skofja Loka - V soboto, 22. marca, ob 3.30 se je na regionalni cesti med Selcami in Železniki pripetila prometna nezgoda; voznik osebnega avtomobila Anton Lavtar (roj. 1927) iz Sp. Luše je vozil proti Škofji Loki, ko ga je v ovinku zaneslo s ceste, da se je prevrnil. Na srečo je bil voznik le lažje ranjenca avtu pa je škode za 5000din. NI VIDEL PEŠCA Lahovče — V nedeljo, 23. marca, ob 21.25 se je na regionalni cesti Moste—Kranj pripetila prometna nezgoda. Vencelj Cerar (roj. 1935) z Zg. Brnika je v močnem dežju hodil po desni strani od Lahovč proti Brniku. Za njim je pripeljal nek osebni avtomobil, ki se je pešcu še lahko izognil, drugi avtomobil, ki ga je vozil Darko Skoda (roj. 1962) iz Preddvora, pa se mu ni mogel izogniti, tako da je trčil vanj. Pešca je vrglo na avtomobil, od tam pa na travnik ob cesti. Huje ranjenega so prepeljali v Klinični center. NEZGODA V OVINKU Zg. Jezersko — V petek, 21. marca, ob 15.45 se je na regionalni cesti na Zg. Jezerskem pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po sredini ceste. Voznik osebnega avtomobila, Jurij Gorjup (roj. 1960) je v nepreglednem ovinku vozil po sredini ceste. {>rav ko je iz nasprotne smeri pripe-jal tovornjak, ki ga je vozil Matej Plaznik (roj. 1948). Avtomobila sta Bik ni hotel v klavnico Radovljica - V četrtek, 20. marca, ob 14.40 je pri raztovarjanju živine na klavnici na Cesti svobode bik podrl ograjo in pobegnil. Med begom je Siva! podrla pešakinjo, da je padla in se laže ranila, bik pa je nato tekel proti Savi. Mesarji so skupaj z občani skušali ujeti pobesnelo žival, vendar pa jim ni uspelo, tako da so poklicali na pomoč komandirja postaje milice, ki je bika ustrelil. trčila, tako da je nastalo za 25.000 din škode. Voznik Gorjup, ki ni bil privezan z varnostnim pasom, si je zlomil levo roko in izpahnil levo ramo. TRČIL V AVTOMOBIL Kranj — Na vaški cesti v Zg. Bit-njah se je v petek, 21. marca, ob 16.50 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Cof (roj. 1928) iz Sr. Bitenj je vozil od regionalne ceste po stranski cesti proti domu; da bi lažje zapeljal v garažo je nekoliko zavil v levo, prav za - tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal na kolesu z motorjem Milan Pivk (roj. 1962) iz Virmaš s sopotnikom Branetom Seličem iz Sv. Duha. Ker je vozik Cof pri zavijanju zaprl del ceste, je voznik Pivk trčil v njegov avtomobil; s sopotnikom sta padla in se ranila, tako da so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. trebe občine in obeh krajevnih skupnosti Tako bi s«' lahko odločili za sofinanciranje, če pa predloga v Radovljici ne bodo sprejeli, bodo morali povečati sedanji družbeni ••enter Komunalna dela. ki čakajo, so v Rožni dolini, na Kavčeni plani, za Merkurjem, na Sumijevi plani, na Trati, ob Alpski cesti, v povezavi zgrajene kanalizacije ali v izgradnji čistilne naprave. V krajevni skupnosti so v minulem obdobju večino del uresničili s samofinanciranjem. zato bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zahtevali, da se realizirajo vse tiste naloge, ki so za območje Lesc predvidene v programu samoupravne komunalne skupnosti. Lesce so prometno križišče, zato krajani hudo občutijo neurejenost prometnih križišč. Ko so prepovedali zavijanje v levo v Lesce na magistralni cesti, je postala prometna problematika še bolj pereča. Podvoz na križišču Ljubi jana — Lesce —Bled je dober, vendar je ovinek z blejske ceste v Lesce popolnoma neustrezen zaradi ostrega kota. Avtobusi in tovornjaki zelo težko zavijejo, zato so zastoji na tem odseku precejšnji. Prav tako neustrezen je tudi dostop v Lesce skozi Radovljico, na križišču Alpske ceste iz Lesc in ceste proti Bledu pa naj bi uredili v trikotniku dvopasovno povezavo. Prometni zastoji skozi Lesce, še posebno zaradi križišča železnice pri Verigi, so ob prometnih konicah že skoraj nevzdržni, ustrezne rešitve pa terjajo tudi ostali cestni odseki in ceste. Prometa je vedno več. zato naj hi se vsi. ki namenjajo sredstva za prometno • ureditev, zamislili in končno že vendarle rešili Lesce iz velikih prometnih zagat. D. Sede j PRAZNIK VODOVODNEGA STOLPA - Ena največjih knj£ nih skupnosti v kranjski občini Vodovodni stolp s 7551 p£» valcije v petek, 21. marca praznovala krajevni P™nlk^*™ TlAie bila osrednja proslava, na kateri je govoril predsedmA iiuJčinekr%^ Mirko Galičič. Obudil je spomm na^gični Zgodek v ^rlljevemmUnu II.more. b*** nato pa orisal zunanjepolitični položaj in naloge not ran > razvoja. Glavne naloge krajevne samouprave pa so pridobit* ustreznih družbenih prostorov in rešitev drugih problemov, kjer so krajani sami voljni prispevati ob pomoči družbene skupnosti Na slovesnosti so podelili 33 državnih odlikovanj in 17 priznanj in plaket krajevne skupnosti najzaslužnejšim krajanom, r* kulturnem programu so sodelovali pevci zbora Tugo Vidmar in učenci osnovne šole Simona Jenka, udeleženci proslave pa m poslali brzojavko z željami po zdravju predsedniku Titu tik) -Foto: F. Perdan Na Poreznu v mete Poklon spominu padlim in ustreljenim ter r opomin na čase, ko je okupator že čutil poraz, * krčevito otepal in stopnjeval grozovita dejanji ter se pripravljal na umik iz naše lepe dežele -Na pragu svobode V boju na Poreznu je padlo 32 lahko našteli še precej, kljub teaa.t partizanov NOV. Okrog 140 lačnih, je v organizaciji planinskega drufc* utrujenih in prezeblih borcev pa so sovražniki ujeli, jih odpeljali v doli-v vas Jesenica in jih naslednje AVTO V PEŠCA Kranj — Na cesti 1. maja se je v petek, 21. marca, ob 5.25 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jovan Colak iz Kranja je trčil v pešca Martina Zorka (roj. 1930) iz Kranja, ki je hodil po svoji levi strani ceste iz nasprotne smeri; voznik je pešca opazil na zelo kratki razdalji kakih 4 metrov in nesreče ni mogel preprečiti. Zorko si je v nesreči zlomil nogo. Kranj — Predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, telesnokulturne skupnosti in Zveze telesnokulturnih - "^ino bo v torek priredili sprejem za uaeit^ciice v Lake Placidu, ki so člani kranjskega Smučarskega kluba udeležili naš najboljši CESTA NI BILA PROSTA Kranj — Na Gorenjesavski cesti se je v petek, 21. marca, ob 5.45 pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Drago Kondič (roj. 1959) iz Kranja je pripeljal iz smeri Bes-nica in je pri Tekstilindusu zavijal v levo. ne da bi se dovolj prepričal, če je prosto; prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal pravilno po desni voznik osebnega avtomobila Jože Novak (roj. 1947) z Visokega, tako da sta avtomobila trčila. Voznik Kondič in sopotnica v Novakovem avtomobilu sta bila lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 35.000 din. NENADOMA V LEVO Radovljica — V petek, 21. marca, ob 22.05 se je na, regionalni cesti Lesce —Radovljica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Potrč (roj. 1955) iz Lesc je nenadoma pri tabli, ki ozna- ■ čuje začetek naselja Radovljica, zapeljal na levi prometni pas ter čelno trčil v osebni avtomobil, ki ga je imel Rudi Avčin (roj. 1932) iz Ljubljane. V nesreči je bila Avčinova sopotnica lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 100.000 din. PREHITRA VOŽNJA Kranj — Na Jezerski cesti v Kranju se je v soboto, 22. marca, kakih 20 minut po polnoči pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je umrl Zdravko Kert iz Cirč. Kert je vozil z avtomobilom opel kadet z neprimerno hitrostjo od Britofa proti Kranju; v levem ovinku pri odcepu za Kurirsko pot ga je začelo zanašati, zavozil je na levi vozni pas in pri tem oplazil osebni avtomobil, last Alpetoura, ki ga je vozil Jože Hvasti z Golnika. Po oplaženju je Kertov avtomobil vrglo v desno v vogal hiše. Trčenje je bilo tako hudo. da je Kert umrl na kraju nesreče, njegov sopotnik Jernej Bizjak iz Cirč pa je bil lažje ranjen. L. M. Sprejem kranjskih olimpijce v kranjske lopolitič-telesnokulturne telesnokulturn" organizacij kranjske občine so v t -:—a:m orvrpjpm za udeležen ;ranjsk Triglav Sprejema so se udeležili naš najboljš skakalec Bogdan Norčič, skakalec Branko Benedik in smučarski tekač Ivo Carman. Olimpijci so prejeli na sprejemu knjižna darila. V pogovoru so povedali športniki marsikaj zanimivega o udeležbi na tekmovanju, ki je cilj vsakega športnika. Skakalca,« ki se na olimpijskih igrah nista najbolje odrezala, sta povedala, da bo še obilo priložnosti za dobre uvrstitve in za uspehe v tekmovanju za svetovni skakalni pokal, kjer je Bogdan še vedno na solidnem 20. mestu. Prav tako ima Ivo Carman v smučarskem tekaškem športu možnosti, da doseže največje uspehe našega tekaškega športa nasploh. Kranj je lahko ponosen, so dejali na sprejemu, da je imel kar tri športnike na olimpijskih igrah. no, » jutro, 25. marca 1945. leta ustrelili na bližnjem travniku. Letošnjemu spominu na tragične dogodke pred 35. leti na pobočjih Porezna, se je v nedeljo 23. marca 1980 poklonila številna množica po-hodnikov. Prišli so iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz drugih republik. Tudi letos jih je spremljal sneg. Kljub temu je število na novo vpisanih precej naraslo. Ze lani jih je bilo preko 6 tisoč, udeležencev pa 4 tisoč. Tako so povedali organizatorji v koči Andreja Zvana-Borisa. Ob 11. uri je bila na vrhu Porezna, ob spomeniku, kratka komemorativ-na slovesnost — častne salve in govor predsednika planinskega društva Cerkno. Od tu so pohodniki poslali brzojavko predsedniku Titu z željo, da čimpreje okreva in se spomnili 35. štafete mladosti, ki jo je prav ob tem času mladina Jugoslavije pripravljala na odhod iz Novega Sada. Proslava je bila popoldne oh obeležju v Jesenici. In kdo so bili planinci? Zamislili smo se, prav na tem pohodu, na Poreznu in povprašali nekatere kranjske udeležence. Spoznali smo, da so to delavci iz tovarn, vodilni iz DO. vidni družbenopolitični delavci..., ki gredo morda le enkrat na leto v hribe in so zato planinci. Jože Bajt, delavec v Savi, nam je na primer povedal, da na Stol ne -» -4.---J 1 Kranj in v spremstvu vodnikov d- ■ šlo iz Kranja na ta spominski pobd |IQ 119 planincev. In ko smo jih a povratku v avtobusu povprsštli s pripombe iz pohoda in predlofjf. sa* iz žarečih pogledov in obrazov dobi odgovor: »Kaj nas vendar sprtkj,* te, pohod na Porezen, v Dralgofr je naša dolžnost do padlih, do«' vine, do stalne pripravljenosti.« Marsikomu se je na prsih s***A bronasta ali srebrna značka, nabil ki ga je organizator pripravil **!<■> ležence drugega, četrtega in *» I*«! pohod, ki bo prihodnje leto del značka. Pripomba je bila k*. bila boljša organizacija pri vpisiV* vrhu, sicer pa so vsi bili enot*** mnenja, da se tudi drugo leto poj nijo spominu boja in padlih tr .reznu. Lt4# Sejem mednarodne^ sodelovanja Ljubljana — Včeraj so na G«*> darskem razstavišču v Ljubljtt»»* prli 19. mednarodni sejem Afce Adria, ki bo trajal do 30. morta«* je zaradi svoje široke usmerit*^ pridobil ime eden mednarodnegr delovanja. Na sejmu sodelujejo < razstavljalci iz dvajsetih drlar.l bra polovica razstavljalcev je it Jo goslavije. Od tujih razstavlj«ke»|l r DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Vojvodina - Štafeta mladosti, ki sojo v nXl£ "nesli i/Novega Sada ,e prv dan prešla Donavo m so JO nosiliml«ji / Srema. Prenočila je V Sremsk MttrpViri. Po Vojvodini ho potovalaJest dn. in » obiskala 2.10 krajev Povsod, kjer '^»postanek, se vrstilo Pnred.tve. s katerih mladi sporočajo predsedniku Titu najboljše zelje za ozdravitev Kairo - Bi vsi iranski Sah Reza Pah-vaali je včeraj dopotoval v Egipt. Nenaden odhod iz Paname je povzročil precej presenečenja v svetovni javnosti in ni Se lasno, kako ho vplival na usodo ameriških talcev v Iranu. rad - V našem glavnem mestu se bodo danes zaključili pogovori o kul turnem sodelovanju med -Ju Beogr da.... rt .Jugoslavijo in Indijo. Z dokumentom, ki ga bodo podpisali ob zaključku pogovorov, ho narejen program sodelovanja Ho leta 1985 Vreme — Za danes vremenoslovci napovedujejo pretežno oblačno vreme padavine pa naj hi prenehale. V Primorju bo pretežno sončno in novs»xl razmeroma toplo Javo srebro naj hi se v notranjosti clvignilodo 12 stopinj Celzija. na F*....~- r upa, ker je preveč strmo, da pa gre že četrtič na Porezen. Letos in tudi lani je že bil z nahrbtnikom, prvi dve leti pa je malico nosil kar v žepu. Šofer Alpetourovega avtobusa Vilko Prašnikar je bil letos na pohodu prvič. Nagovorila ga je žena Jožica, ki je redna udeleženka kranjskih planinskih pohodov, torej »ta prava planinka«. Povedati je treba, da je bil Vilko tudi v službi, saj je vozil avtobus z udeleženci. Povedal nam je, da bo na Porezen še šel in hodil tudi sicer v gore. Naj omenimo le še Petra Kobala in Emila Sekneta, direktorja TOZD Stikala in Orodjarna iz Iskre, ki sta bila na pohodu samostojno. Takih »samotarjev« bi so najbolje zastopane Italija, A^aJi ja in Zvezna republika Nemčijajh je razumljivo, saj Italija in hrnmk razen Jugoslavije sodelujeta ni'll prireditvi že od začetka. GUiai^j sejma je krepitev mednarodnega* delovanja, predvsem pa sodtltKaaf med sosednjimi državami. M«d *e mom bodo pripravili posebno tovanje o pomenu karavti predora za področje Alp in skega morja, nekatera mesta i območja pa se predstavljajo stojno. Del sejma bo tudi raz Človek in prosti čas z izdelki u*» in gospodinjstvo. Precej prostori t namenjenega tudi izrabi časa. Devize združuje} Kranj — Zagotavljanje deviz za uvoz reprodukcijskega materiala in surovin zadnje čase združuje gorenjsko gospodarstvo, predvsem pa tiste organizacije združenega dela, ki jih tare izrazito pomanjkanje deviz in organizacije, ki imajo deviz več kot jih potrebujejo. Na medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko ser se v četrtek sestali predstavniki kranjske Save in jeseniške Železarne, kjer pomankanje deviz za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ovira nemoteno proizvodnjo in nekaterih gorenjskih organizacij združenega dela. ki imajo deviz dovolj. Dogovorili so se za sodelovanje v okviru možnosti in poslovnih povezav. . ki že obstajajo. Devizni-»aktivci« so pripravljeni pomagati deviznim »pasivcem«. predvsem Savi in Železarni, ki sta trenutno i radi pomanjkanja deviz v najte položaju. Na Gospodarski d so v četrtek razpravljali tudi o; lovanju med gorenjskim turisti gospodarstvom in združenim Samo Bled na primer letno okrog 8 milijard starih dinarjev viz, ki bi jih devizno deficitno ženo delo lahko odkupilo in s turizmu zagotovilo dinarje za potrebna vlaganja in moderniu V primeru sodelovanja tuninvi \ združenim delom v gospodarstvu * gre za kratkoročne rešitve. teimV so se na gospodarski zbornici It o> govarjali za dolgoročne oblike takt nega sodelovanja.