celjski tednik Celje, 13. decembra 1963 • Leto XV. • Številka 50 *| fl^lif- <>'-AVNI UREDNIK TONE MASLO ODGOVORNI UREDNIK i U R E K R A S O V E C LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA: CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 152. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE USPEŠNO DELO IN ZAKLJUČKI OBCNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA: Kvalitetnejše delo - kvalitetnejši kadri IZDELAVA STATUTOV - POMEMBNA NALOGA OBCNI zbor OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA JE BIL ZELO USPEŠEN. POROČILA IN OBILICA PRISPEVKOV V RAZPRAVI PREDSTAVLJAJO BOGATO SNOV ZA ZAKLJUČKE IN PROGRAM DE- LA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ. NA OBCNEM ZBORU SO IZVOLILI NOV 39-CLA>ISKI PLENUM, 5-CLANSKI NADZORNI ODBOR. NA PR- VI SEJI NOVEGA PLENUMA, NEPOSREDNO PO ZBORU, JE BILO IZBRANO NOVO PREDSEDSTVO OSS. ZA PREDSEDNIKA OSS JE BIL IZVOLJEN VLADO CRESNIK, ZA TAJNIKA PA PRAVTAKO PONOVNO TOVARIŠ IGOR BELLE. ZA REPUBLIŠKI OBCNI ZBOR ZVEZE SINDIKATOV SO IZBRALI 37, ZA PRIHODNJI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE PA 24 DELEGATOV. Kot smo že v prejšnji številki po- ročali, je bil letošnji občni zbor Ok- rajnega sindikalnega sveta zelo dob- ro pripravljen in je tudi njegovo delo bilo zelo bogato in uspešno. Na osno- vi priporočila OSS, ki so ga delegati predhodno dobili v pregled in na os- novi referata predsednika tovariša Vlada CRESNIKA se je razvila zelo živahna in vsebinsko poglobljena raz- prava. Delegati so prvenstveno raz- pravljali o gospodarskih vprašanjih in proizvodnih problemih, o notra- njih odnosih v kolektivih in s tem v zvezi tudi o statutih delovnih organi- zacij. Bolj kot kdaj koli doslej so na občnem zboru obravnavali pereče vprašanja s področja družbenih služb, predvsem pa vprašanja šolstva, na- daljnje duhovne in strokovne rasti delovnega človeka. Jasno je, da je razprava temeljito prerešetala tudi vlogo in metode dela sindikalnih or- ganizacij v sedanjih in bodočih po- gojih družbenega razvoja. Tako sta obe poročili občnemu zboru in bogata razprava dovolj tehten in obsežen material, na osnovi katerega ne bo težko sestaviti sklepe, predvsem pa dober program dela sindikalnih orga- nizacij v našem okraju, \ Na sliki: Tov. Franc Popit, pred- sednik republiškega odbora Zveze sindikatov med govorom. • V svoji razpravi je tovariš Franc Popit najprej govoril o nekaterih naj- važnejših nalogah sindikata v pri- hodnjem 'razdobju. Poudaril je, da bi morali posvetiti vso pozornost obli- kovanju in sprejemanju statutov de- lovnih organizacij, nadaljnjemu iz- popolnjevanju delitve dohodka v de- lovnih organizacijah, problemom eko- nomike in prehoda na 42-umi delov- ni teden itd. Se posebej pa je pouda- ril važne naloge sindikata pri raz- voju delavskega samoupravljanja. »•Ugotavljamo lahko,« je dejal tovariš Popit, >^da postaja delavsko samo- upravljanje, povezano s sistemom de- litve in nagrajevanja po delu, iz dne- va v dan vse močnejši družbeni in ekonomski faktor. V celjskem okraju je ekonomičnost gospodarjenja na- rasla za 30 odstotkov, izvoz je bil v osmih mesecih letos izpolnjen z 62 odstotki, medtem ko je celotni doho- dek v primerjavi z letom 1962 višji za 40 odstotkov, či«ti dohodek pa za 47 odstotkov. Ti podatki kažejo, kak- šna je zasluga samoupravljanja in na- grajevanja po delu in kako se vloga delavskega samoupravljanja zrcali v rezultatih gospodarjenja. Ko je tovariš Popit govoril o izde- lavi statutov delovnih organizacij, je pozitivno ocenil to delo. Hkrati pa je opozoril na doka.,šnje zaostajanje v nekaterih manjših delovnih organiza- cijah, predvsem na področju obrti, stanovanjske in komunalne dejavno- sti, nk področju kulture in socialne dejavnosti itd. Tovariš Popit je nato govoril o či- nitelji h, ki zavirajo razvoj samo- upravljanja. Pri tem gre predvsem za materialno osnovo delavskega sa- moupravljanja. Tega vprašanja ne bi smeli zan«narjati, če hočemo delav- sko samoupravljanje utrditi. KONJIŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA SPREJELA OSNUTEK DRUŽBENEGA ' IN PERSPEKTIVNEGA PLAN^ Za bogat razvoj . Na seji obeh zborov konjiške občinske skupščine so odborniki sprejeli osnutek družbenega plana za prihodnje leto in perspektivni sedemletni plan. Na osnovi analiz in predlogov gospodarskih orga- nizacij o njihovem planskem razvoju, je razvidno, da se bo gospodar- ska dejavnost še naprej razvijala s stalnim porastom. Porast občin- skega bruto proizvoda je predviden za 10,3 %, med tem, ko bi se na- rodni dohodek povečal za 10,6 %. Torej se bo v prihodnjem letu po- večal od letošnjih 11,9 milijard dinarjev na 13,2 milijardi dinarjev. Večina delovnih organizacij posve- ča iz leta v leto vse večji poudarek izvozu. V prihodnjem letu gospodar- ske organizacije v konjiški občini si- cer ne bodo presegle republiškega pla- niranja, zaradi rekonstrukcijskih del v nekaterih večjih podjetjih, opaziti pa je občutno povečanje izvoza manjših podjetij, oziroma podjetij, ki do letos niso izvažala. Celoten izvoz v letu 1954 bi naj znašal okrog 2,4 milijona dolarjev. Velik porast proizvodnje je predvi- den v industriji na podlagi nadaljnjih obsežnejših rekonstrukcijskih del v prihodnjih letih in na razširitvi proiz- vodnih kapacitet. Družbeni dohodek bi se po načrtu naj povečal od 9,1 mi- lijarde dinarjev v letošnjem letu na 16 milijard v letu 1970 — ali porast za 82 %. Za ilustracijo bi navedli pla- nirani družbeni bruto proizvod v Ko- nusu, ki bo leta 1970 ustvaril skoraj toliko, kolikor znaša ves letošnji do- hodek v občini, to je gkrog 11 milijard dinarjev! Velike uspehe bodo dosegla manjša industrijska podjetja, ki bodo z razširitvijo in osvojitvijo novih pro- izvodnih kapacitet, presegla letošnje proizvodnjo za več sto odstotkov. Poseben poudarek daje plan kmetij- ski, organizirani proizvodnji. V druž- benem sektorju je predvideno, da se bo obseg proizvodnje povečal za sko- raj trikratno vrednost. To bo doseže- no z novo urejenimi plantažnimi na- sadi sadja, ribeza in vinogradov. V ce- loti bi te plantaže zajemale nad 400 hektarov v letu 1970. Do letošnjega leta je že urejenih okrog 106 ha sa- dovnjakov, 10 ha ribezovih nasadov in 31 ha vinogradov. Predvidena je tudi hidromelioracija površine 400 ha zemljišč v 2ičah, Draži vasi in Konji- cah. Tudi živinorejsk;a proizvodnja se bo povečala. V zadružnih pitališčih bo letno presegla proizvodnjo 350 ton mesa, med tem ko bi v kooperacij- skem in pogodbenem sodelovanju za- sebnega sektorja dosegli letno proiz- vodnjo 600 ton mesa. Vzporedno s porastom gospodarske dejavnosti, se bo povečalo tudi števi- lo zaposlenib. Predvideno Je, da bo v gospodarskih organizacijah in ustano- vah v konjiški občini do leta 1970 za- poslenih preko 5200 delavcev. S pove- čanjem števila zaposlenih se predvi- deva tudi aktivnejša izgradnja novih stanovanj. Perspektivni plan predvi- deva za izgradnjo novih stanovanj eno in pol milijarde dinarjev, ali okrog petsto stanovanj. Stanovanja bodo gradili po vseh večjih industrij- skih krajih občine. Na ta način bodo navezovali delovno silo, da ne bi bil priliv na večja industrijska mesta pre- velik in da ne bi bilo v manjših po- manjkanje strokovnega kadra. Sedem- letni perspektivni načrt predvideva iz- gradnjo 140 stanovanj v Zrečah, 26 v Ločah, 25 v Vitanju in okrog 300 sta- novanj v Slovenskih Konjicah. J. S. PRVI SNEG Zima je ^►koledarsko« res le pred vra- ti. Dejansko pa je že skozi — to je dokazal prvi sneg, še bolje od njega pa hud mraz, ki je presenetil marsi- katerega šoferja. Vsekakor pa je zima postala zelo nevarna za avto- mobiliste, kajti poledica je vsako leto pogost vzrok nesrečam, med njimi tudi s budimi posledicami. OBČINSKA KONFERENCA MLADINE V VIDEM-KRŠKEM Mladina v Krškem je imela v ne- deljo redno letno konferenco, na ka- teri je podala obračun svojega odjetjem se od srca zahvaljujemo, srečni smo, ven- dar ne vemo, kako je z drugimi šo- lami. Ce morda tudi oni potrebujejo pomoč, a je ne dobijo. Zato si želimo, da bi primer razumevanja teh štirih ix>djetij služil kot vzor ostalim, ki bi še lahko pomagala kaki šoli, da si to in ono uredi. Tovariši v podjetjih, res hvala! Za- enlčinstvu tri prominentne slovenske in jugoslovanske soliste- harfistko PAVLO URSIC-PETRICE- VO. flavtista BORISA CAMPO in hornista JOZETA F/U.OUTA, ki na- stopajo s sodelovanjem našega odlič- nega komornega pianista MARIJAN.\ LIPOVSKA. Program tega večera ni novost le za Celje, temveč je vzbudil pred krat- kim tudi v Zagrebu in v nekaterih drugih mestih nedeljeno zanimanje občinstva in priznanje strokovne kri- tike, tako zaradi svojske sestave kot tudi zaradi kvalitet solistov. Dodati je treba tudi, da sta Campa in Fa^ lout diplomanta pariškega konserva-'j| torija in da sta letos s svojima kon-J certoma v Parizu požela velik uspeh. Spored razpade v dva povsem sa- mostojna dela: prvi obsega dela bar roka in klasike, drugi pa je posvečeiv skladateljem našega stoletja. Navedeni umetniki bodo izvajali skrajšan koncertni spored 18. t. m. za srednješolsko mladino ob 17. uri v Narodnem domu in za šLršo jav- nost ob 19.30 (II. abonmajski koncert). Opozarjamo na točen začetek, ki bo odslej ob 19.30, da omogočimo števil- nim poslušalcem iz Savinjske doline, da ujamejo svoj večerni vlak brez nervoze. Otvoritev' muzeja revolucije Novi Muzej revolucije, cigar otvo- ritev je biila zaradi teljničnih ovir preložena, bodo odprli 21. tega me- seca ob 10. uri dopoldne. Otvoritev, ki bo v avli Muzeja v bivšem magi- stratu, sovpada z 20. obletnico II. za- sedanja AVNOJ, hkrati pa tudi z dnevom Jugoslovanske ljudske ar- made. Po svečani otvoritvi Ibo skupni sprejem za udeležence, ki ga bodo priredili predsednik okrajne skup- ščine Peter Šprajc, komandant celj- ske garnizije general major Franc Rojšek in predsednik Zveze zdru- ženj borcev NOV okraja Celje Jože Jošt. Ureditev šempeterskih izkopanin Da bi šempetrske izkopanine ustrezno uredili, je žalslca občinska skupščina imenovala poseben režij- ski odbor, ki ga vodi Dane Debič in iLaterega naloga bo, da bo skupaj s komisijo za ureditev izkopanin pri- pravil potrebne načrte. Oba organa sta o tem že razpravljala. Tako bi naj prihodnje leto zagotovili 20 mi- lijonov dinarjev iz občinskih, okraj- nih, republiških in zveznih virov. S tem naj bi vsaj v osnovnih potezah uredili izkopajune. Treba bi b^o* odkupiti nekaj stavb, zgraditi sani- tarije ter razpisati natečaj za ure- ditvene načrte. V ta okvir sodi da- lje izgradnja lapidarija, ki bi bil v skladu z urbanističnim načrtom Šempetra (ta je že izgotovljen), po- leg tega pa še nadaljnja izkopava- nja niže od cerkve, kjer so še rim- ski grobovi z žarami. Sklenjeno je bilo tudi, naj bi pri delu komisije sodelovali zastopniki okrajnega in republiškega zavoda za spomeniško varstvo, sekretaria- ta za kulturo in prosveto kakor predstavniki občinske skupščine Ža- lec in krajevnih organizacij Semh petra, medtem ko bi v režijski od- bor pritegnili še arheologa in ur- banista. Naloga odbora bi bila tudi, da bi razširil svojo dejavnost še na izkopavanja v Ločici. Komisija je naposled odločila, naj bi šempetrske izkopanine ostale na sedanjem mestu, s tem v zvezi bi bilo le odstranliti staro stavbo ob glavni cesti, ki zapira dostop, na njeno mesto pa postaviti kopijo rim- ske edikule, ki bi bolj životvorno upodabljala lepoto izkopanin, kakor neokusna tabela. Tako bi pred se- danjim kinodomom nastal velik od- prt plato za parkiranje, ki bi nudil pogled na izkopanine. Z izgradnjo lapidarija pa bi turistom nudili šir- ši pogled v dejavost antičnih pre- bivalcev na ozemlju nekdanje no- riške province. oh Prireditev v Sevnici Prihodnjo soboto, dne 14. decembra bo.avto-moto društvo iz Sevnice pri- rec|ilo javno mladinsko prireditev >>Si)oznavajmo varnost promeita-«, ki bol ob 19. uri v kinođvorani Sevnica.' Tei^movanja se ix)do udeležil^ dru- štVa iz Ajdovščine, Brežic, Celja, Kr- škega in Ljubljane. Novo arheološko najdišče) v Breznem pri Laškem I !y letošnji jeseni je dr. Amold Per- naji, varuh muzejske zbirke v Laš- kejijTi, obvestil Mestni muzej v Celju, datj so kmetje v Breznem pri Laškem odkrili glinasto posodo iz rimske do- bej Dve posodi so prinesli v muzejsko Glinast |»nec — pridatek v enem iz- med grobov, odkritih v Breznem pri Laškem zJbirko v Laškem in sicer vrč iz svet- lorjave gline z enim ročajem in rdeč- kast glinast lonec. Najdišče smo si ogledali in ugoto- vili, da so našli posode, ko so ob cesti začeli kopati gramoz. Oglasili smo se pri kmetu Grašaku Rudolfu, ki je so- deloval pri dobivanju gramoza. Hra- nil je še eno posodo in povedal, da so pri kopanju našli še mnogo manjših posodic, s katerimi so se igrali otroci in jih seveda razbili. Pri ogledu te- rena smo našli še nekaj črepinj in lepo bronasto zaponko, ki spada po svoji obliki v I. stoletje našega štet- ja. Tudi posoda je iz tistega časa. Ugotovili smo, da gre za rimsko žar- no grobišče. Najdba je zanimava, ker je tako odmaknjena od komunikacije, znane iz tistih časov. Zanimiva je tu- di zaradi svoje starosti, kajti le malo imamo znanih grobišč v našem oltra- ju, ki bi izhajala iz I. stoletja. Mestni miuzej v Celju se je odločil, da v bližnji prihodnosti prične z raz- iskovalnimi deli. Pričakujemo, da se grobišče razprostira n^ travniku ob cesti in gozdu, kjer je še danes vidna trasa stare poti. Zanimivo bi bilo od- kriti tudi rimsko naselbino, ki ji je grobišče pripadalo in se skriva nekje v bližini odkritih najdb. Noriškb panonska fibula — tip zaponke, ki je značilen le za naše pokrajine v L stolciiu n. it. TRIJE POMEMBNI JUBILEJI OB 200. OBLETNICI ŠOLE Pred dnevi so v Vitanju sveča- no proslavili 200. obletnico pouka v tem malem krajiu. Ta pomem- ben ju'bilej so povezali s prosla- vo 2o. Obletnice AVNOJ in .s skromno prireditvijo ob odhodu dolgoletnega vitanjskega šolske- ga upravitelja Franja Rejca v poikoj. Največ priprav za te dogodke je bilo vsekakor z organizacijo in zbiranjem sredstev za obnovo vitanj^ke šole. Trojni jubilej so Vitanjčani namreč hoteli dostoj- no proslaviti, in sicer — tako so menili — najbolje s tem, da ob slkupni proslavi izroče šolarjem sodobno obnovljeno šolsko po- slopje. To so z veliko truda in prizadevanja tudi dosegli. Ka!ko so začeli. Dobro voljo so najprej pokazali kolektivi iz Vi- tanja, ki so prispevali za obnovo šole eno ali celo dvpcinevni izaslu- žek. S sredstvi pa' so pomagale tudi ustanove in manjše gospo- darske organizacije, kar je bilo odločilno, saj je znano, da v Vi- tanju ni veli'kih podjetij, ki bi lahko iz skladov odločilno podrla težno vsega kraja. V tej akciji pa je bila tu'di ikrajevna organi- zacija SZDL ves čas pobudnik in organizator, in sicer predvsem pri organizaciji in zbiranju pri- spevkov prebivalcev. Naj pove- mo, da so Vitanjčani za svojo šo- lo prispevali skupaj preko 115 kubičnih metrov lesa. Nekaj so ga porabili za stavbno jiohištvo pri obnovi šole, del lesa pa so zamenjali za ostale gradbene ele- mente. Ko smo se oglasili v Vitanju^ nas je seveda zanimalo, kaj je bil poglaviten vzrok, da so vsi irebivalci tatko enotno sodelova- i v akciji za obnovo šrtle. Od- govorili so nam — nevzdržni po- goji, v katerih so bili v zadnjem času njihovi otroci. Tako so nam za primer povedali, da so lani šolarji prvega razreda kijub kur- jenju imeli v razredu komaj ne- kaj okoli I stopinje temperature. Kako je bilo to zu malčke hudo, si lahko samo mislimo. Prosvetni delavci pa so si ob tej priložnosti omislili tudi oglas- ni lepak, kjer so bile reklame nekaterih podjetij. Tako so jim lahko pomagali tudi nekateri drugi kolektivi, iz konjiške ob- čine, 'ki so razumeli hudo potre- bo po obnovi šole v Vitanju. Osrednja slavnost je imela ta- ko trojni značaj. To pa je bT^lo možno čutiti tudi na proslavi. Dosedanji upravitelj šole tov. Rejc je najprej govoril o začet- kih in nadaljnji zgodovini po- uka in šole v Vitanju. O prvem pouikii je talkole dejal: Bilo je pred dvesto leti — ITO"^ — tako narn pove 'kronika, ko je Vitanje dobilo prvega učitelja, ki je opravljal tudi službo organi- sta in mežnarja. To je bil Anton Brannseis. njegov pomočnik pa je bil Franc Bronek. Šolo je te- daj obiskovalo 40 otrok. Zanimi- va pa je notica o plačah obeh šolnikov. Letno sta dobila 88 ška- fov pšenice, ravno toliko ovsa in nekaj lanu. v denarju pa 20 goldinarjev. Tedaj je bilo obi- sikovanje prostovoljno. Šolnina pa je znašala 5 krajcarjev. Imeli so tudi svoj šolski odbor (prvi 1854). v katerem so bili ugledni meščani, pozneje pa tudi boga- tejši kmetje iz okolice Vitanja. Po osmih letih je bila šola raz- širjena v dvorazredno, tedaj je bilo namreč že 180 otrok, začeli pa so tudi zidati novo šolsko po- slopje. Toliko o osnovnih podatkih, 'ki nam jih posreduje ikroniika. Pri tem je vsekakor pomembno dej- /stvo, da je ta mali kraj vzpore- dno s kulturnimi središči in v velikih prinuirih precej prej kot večji kraji dobil šolo. Tovarišica Vera Kravarič-Ma- rovškova je na proslavi govorila tudi o pomenu zasedanja AVN'OJ v Jajcu nato pa se je nadaljeval program, ki so ga pripravili šo-.j larji vitanjskih šol. Prav gotovo je bila najuspešnejša točka zbo- rovska recitacija z bogato vsebi- no, pozornost pa so vzbudili tudi mladi pevci, nastopilo jih je v . zboru kar preko 100. Ves pro- gram je trajal dobri dve šols^ki uri. v njem pa so sodelovali vsi razredi. Zares nepozaben je bil ta dan za Vitanje. Še dolgo se ga bodo spominjali in še dolgt) bodo o njem govorili. Simbol trajnosti, simbol vrednosti prizadevanja in naporov vsega kraja za isto stvar ' pa \m ostala obnovljena šola. MI Pred ohcetjo v Sevnici — Bo to zimo kaj veliko ohceti v Sevnici? — Slabo kaže. — Kako to? — Ja, čim se je izvedelo, da je Jugotaninka godna za mo- žitev, je prišel tovariš KONUS iz Konjic. Bržkone bi pri.šlo do poroke, da ni prišel še drugi snubec iz Šmartnega pri Litiji. Tako nevesta sedaj ne ve, katerega bi izbrala. Eden pravi, da je bolj bogat, drugi pa, da jo ima rajši. ^ — To je pa res nerodno. — .še huje bo, če se na- zadnje oba mladeniča pre- mislita. Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo eventualno zaostalo naročnino do 25. 12. 1963 Uprava Celjskega tednika stran 5 CELJSKI TEDNIK gt. 50 — 13. decembra 1963 štirje portreti predstavljamo vam štiri od nastopajočih n* akademiji v počastitev 100 „bletnice RK, ki je bila v soboto v dvorani Narodnega doma. Vsi štirje so L mladi in na začetku svoje življenjske poti. Nobenemu izmed njih tudi rti žal časa, ki ga žrtvuje za priprave na razne proslave. Takih kot so oni, e na celjskih šolah in v prosvetnih društvih v Celju še precej. Toda po iončani proslavi sem naletel nanje in vam jih predstavljam. KARLOVŠEK MILICA — 18 letna dija- kinja IV. razreda Učiteljišča, doma iz Ra- deč pri Zidanem mostu je na klavirju za- igrala stavek iz Haydnove sonate. — Je to tvoj prvi javni nastop? »Ne. Nastopala sem ze večkrat. Med drugim tudi v produkciji Glasbene šole v Narodnem domu in na raznih prosla- vah. — Koliko let ze vadiš klavir? »Devet let. Najprej pri prof. Poiar'jevi, sedaj pa pri prof. Grumu na učiteljišču. —■ In tvoje zelje za bodočnost? »Po končanem učiteljišču bi želela štu- dirati muzikologijo na VPŠ v Ljubljani. Toda imam štipendijo občine in bom mo- rala verjetno v službo«. ^ —Kateri pa so tvoji najljubši skla- || da tel ji? i »Najraje igram Chopina, Bacha, Betv- hovna...« FUKS MAJDA — 17 letna dijakinja III. razreda učiteljišča, doma iz Šoštanja je recitirala dve pesmi iz Kitafske lirike. — Je to tvoj prvi javni nastop? »Ne. Že večkrat sem nastopala«. -i- Sodeluješ še kje razen v recitator- ski skupini? »Igram tudi klavir in sem član godbe na pihala »Zarja« iz Šoštanja, kjer igram pozavno. Razen tega pa tudi rada ple- šem«. — In tvoje želje za bodočnost? »Po končanem učiteljišču bi rada štu- dirala na Akademiji za igralsko umetnost. Toda ne vem če bom imela možnosti za to«. — Kateri pa so tvoji najljubši pesniki? »Najraje imam. Bora, Gradnika, Prešer- na...« - ; * PUSAR ANICA — n-letna dijakinja III. razreda Učiteljišča, doma iz Kalobja pri Šentjurju je zapela Chupeno:o »Hrepe- nenj« in Šturnovo »Materi padlega par- tizana«. — Je to tvoj prvi javni nastop? »Da. Kot solist sem danes nastopila prvič. Pač pa sem že večkrat nastopila v ženskem zboru učiteljišča«. — Kako pa si začela s petjem? »Prof. Kovačičeva me je slišala, ko sem pela solo v našem zboru in mi je sveto- vala naj začnem študirati solo petje. In tako sem se vpisala na glasbeno šolo«. — Koliko časa pa že študiraš solo pet- je? »Pričela sem letošnje leto«. — In tvoje želje za bodočnost? »Po končanem učiteljišču bi želela štu- dirati solo petje naprej. Sicer pa mti ne vem, kako bom napredovala na gmsbeni šole, ker sem komaj pričela«. PUSTINEK RUDI — 20-letni slepi tele- fonist na Zavodu za socialno zavarovanje v Celju je član pevskega zbora »France Prešeren. Na akademiji je pel solistični del črnske duhovne pesmi »Deep riever«. — Je to tvoj prvi javni nastop? »Ne. Pel sem že v zboru osemletke Za- voda za slepo mladino v Ljubljani. Med drugim smo sodelovali tudi na mladin- ■skem. pevskem festivalu v Celju«. — Sodeluješ še kje drugje, razen v pev- skfim zboru? »Obiskujem politično šolo ter sem tudi predsednik okrajnega Društva slepih v C d j ti«, V,T- In tvoje želje za bodočnost? »Rad bi nadaljeval s študijem harmo- nike, katero sem se učil že štiri leta. Rad bi pa tudi obiskoval večereo gimnazijo, ^e bi bilo mogoče«. — Pa na študij solo petja nič ne misliš? • »Nimam poguma, da bi začel. Toda saj •Sem še mlad. Bomo še videli«. L. S. LITERARNI VEČER ČRNOGORSKIH KNJIŽEVNIKOV v ponedeljek ob pol osmi url zvečer bo v Narodnem do- mu literarni večer, na kate- rem bo nastopilo pet črnogor- skih književnikov, med njimi tudi Mihajlo Lalič. Večer pri- reja/ občinski odbor SZDL v sodelovanju s svetom za kul- turo in znanost občinske skup- ščine. Za goljufijo IZDAJAL JE LAŽNE DOBAVNE BLOKE V ponedeljek je bila pred se- natom okrožnega sodišča v Celju obravnava proti bivšemu uprav- niku KZ Zibika, kasneje po zdru- žitvi s KZ Šmarje pri Jelšah, pa obratovodju poslovne enote Zi- bika, Ignacu Smoletu. Obdolžen .je bil poneverbe, goljufije in je- manja podkupnine. Senat pod predsedstvom sodnika Vekoslava Tanka, ga je spoznal za krivega in mu izrekel enotno kazen dveh let zapora, prepovedi opravljanja odgovornih služb za dobo dveh let ter odvzem premoženjskih koristi v znesku 'i?6.(tH6 din. Leta 1957 je bil obtoženi Ignac Smole postavljen za upravnika KZ Zibika. Spoznal se je v Avgu- «+OTn Kovačičeni. ki ie bil uprav- "'k odkupne posta ie podjetja Slovenija vino v Celju. Ta mu if» fle'al. da ima v skladišču vi- ške vina in da bi jih rad vnov- čil, (ti viški so nastali zato, ker 'e Kovačič vino oonarejeval, o čemer smo že poročali). Nj' nie/rovo želio mu je Smole izdajal odkunne bloke, za koli- čine mošta, ki iih v resnici ni iiiVoli oHknnil. Za to svojo uslu- .To »e nre'o' od Kovačiča večjo vsoto Hennria. ki ga je porabil z« naVnn mopeda. Smole se je i/ef'no bol! zninletal V mrežo Ko- vačiča. doV'f'r trB to ni pripelja- lo pred sodišče. Razen tega pa si je nrilastil tudi večjo vsoto de- narja, ki ga ie prejel kot akon- tacijo za odkup jabolk ter na- pravil še več manjših prekrškov. Ignac Smole je dejanja priznal in jih obžaloval. Zastopnica ob- tožbe, namestnik ja>Tiega tožilca Vida Kosi, je v svojem govoru poudarila, da so nosili posledice takega ravnanja potrošniki, ki so pili slabo vind. Senat je Smoleta obsodil na zaporno kazen dveh let, odvzem premoženjskih koristi v znesku ■576.686 din ter na prepoved opravljanja odgovornih nalog za dobo dveh let. L. Komisija za sklepamje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »AVTOBUSNI PROMET^< Celje, razpisuje prosto delovno mesto: 1. Vodja turistične pisarne IZLETNIK Pogoj: znanje strojepisja in enega tujega jezika, praksa v turistični dejavnosti 2. Stenodaktilograf Pogoj: znanje stenografije in strojepisja Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Pod- jetje ne razpolaga s stanovanji Dne 22. 12. 1&63 bo v Zavodu »Ivank^ Uranjekove« (Mladin- ski dom »Mihe Pintarja«) Do- brna javna prodaja otroških oblek perila, pohištva in posteljnine. Komisija za sprejem in odpovedo- vanje delovnega razmerja Obrtne- ga podjetja »Steklar« Celje razpi- suje delovno mesto — za pripravo dela pogoji: Ekonomska srednja šola — lahko absolvent, kandidat po mož- nosti mošloi. Komisija za delovna razmerja KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ING. ARHITEKTA, z ustrezno strokovno izobrazbo 2. PLANERJA, srednja strokovna izobrazba 3. PRAVNIKA z ustrezno strokovno izobrazbo « 4. VODJO SLIKARNE, srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso na vodilnih delovnih mestih in smislom za organizacijo 5. LABORANTA z ustrezno izobrazbo Svet delovnega kolektiva uprave OBČINSKE SKUPŠČINE 2ALEC »uaaapisuje spcuiajma»>«daita> prosta «ieloyri^ e vpogled v (Irnžbene plane. ur])a- nistične načrte, s|)or()eila o tekočih vprašanjih in da lahko pri tem sami sodelujejo s svojiini mnenji in pri- pombami. Takšen način informiranja je naj- bolj praktičen in najceuj'J.ši. zato ga je treba še nadalje razvijati. Vendar ne kaže [)ri tem iti v tako širino, da hi v občinah, ustanavljali svoje redne liste v širšenn smiislu. saj za to ni potrebe in tudi ni po- gojev. Ce bi šli v občinah v tK) skraj- nost, bi pomenilo, poleg že naštetili negativnih pojavov, drobitev sil v škodo nie(lk()mun.s.kega glasila Celj- skega tednika, ki si je v dolgih letih izhajanja pridobil v občinah dokaj širok krog braveev. Zato bo bolj koristno in smotrno, da sile v okra- ju združimo. To je zlasti potrebno, ker je razvoj sredstev informacij neločljivo vezan is i)rec('jšn jimi izdatki, občine pa v sedanjih po- jrojih nimajo na pretek denarja. Torej tiidj na tem področju velja pravilo, da mora biti razvoj uskla- jen z materialnimi možnostmi, če- [)rav ustava nakazuje razvoj za flaljšo perspektivo, kar je povsem razumljivo. Potrebe, 'ki rastejo z našo i)ers[)eklivo. morajo biti torej nujno ve/itne na realne možnosti, sicer bi zidali gradove v oblake. To poudiiriamo zaradi tega. da bi prilagodili obveščanje duhu bodo- čih občinskih statutov in dejanskim materialnim možnostim okrajne skupnosti komun, (ire torej za to. da bi tU' drobili sil ih razmetavali denarja z izdajanjem občinskih g'iisil. temv(H' da bi s potnoejo občin Celjski tedtiik vsebitisko popestrili s komunalno probletnaliko. mu nu- dili vsestransko fM)moč in se hkrati v občinah zavzeli za njegovo raz- širitev. Vse to 'narekuje potrebo, da bi organizirali komunsko informativno službo koordinirano in v korist vseh občin celjskega okraja. Z in- tegracijo s Celjskim tednikom bi zadostili fK)trebam obveščanja v vseh komunah na naji>olj ekonomi- čen in v sedanjih možnostih na luij- bolj kvaliteten način. V ta namen bi Celjski tednik imel še posebne izdaje za štiri re- gionaliui področja v okraju, in si- cer: celjsko, savinjsko, spodnje po- savsko in šmarsko. Celjsko področje bi zajemalo celjsko in laško občino: savinjisko — Žulsko. velenjsko in mozirsko občino: spodnje; posavsko — sevniško, videm-ikrško in bre;- žiško občino; šmarsko področje pa bi zajemalo šmarsko. konjiško in šentjursko občino. Tu gre pravzaprav za več variant, ki bi jih bilo trfba proučiti in se odločiti za najbolj ustr(!zno rešitev. Tako bi najbolj ekonomično in učinkovito zadostili rastočim po- trebam po informiranosti občanov, hkrati s tem pa bi tudi širili m^d- komunsko glasilo Celjski tednik. kar je l)rez dvoma interes družbe, saj bi na ta način bili občani infor- mirani ne le o problemih v njihovih občinah, temveč tudi o vseh važnej- ših dogajanjih v okrajni skupnosti komun. ,Naj še omenimo, da je JO OO SZDL v Ljubljani 5. novembra raz- pravljal prav o teh problemih in sprejel priporočilo, da je skrb za razvoj pokrajinskih listov odvisen predvsem od odgovortiih družbeno |)olitienih činiteljev v komunah, kjer ti listi opravljajo svoje infor- mativno |X)litiono poslanstvo. Oo podobniii zaključkov je prišlo tudi v razpravah na (X) SZDL v Celju, katerim i«;o v zadnjem času .posvetili precejšnjo pozornost. Naj «e enkrat poudarimo, da ne- načrtnost in stihijsko reševanje tega vprašanja vodi le k nepotrebni delitvi sil in razmetavanju denarja. Zato menimo, da bi za uspešno realizacijo obveščanja v komunah morali združiti vse sile v okraju. KONEC OTROK POVZROČIL POŽAR V ponedeljek okrog poldneva je na- stal požar na gospodarskem poslopju Cesnovar Ane iz Malega Trna. Na- vzlic intervenciji okoliških ljudi in gasilcev je poslopje pogorelo do tal. Škode je za okrog milijon in ix>l di- narjev. Prve ugotovitve kažejo, da je pož^r povzročil otrok, ki se je igral z vžigalicami. Poizvedbe so v teku. STRAN 6 CELJSKI TEDNIK St. 50 — 13. decembra Iflfi^i MALA KRONIKA • MALA KRONIKA CELJE Rojenih je bilo 55 dečkov in 72 deklic. POHOCILI SO SE: Jožef Jan. uslužbenec iii Marija-Terezija Hnberšek, trg. pom. obo iz Žalca. Henrik Boja. ključavničar in Pavla Kovač, usluž- benka, oba iz Ljubljane. Anton Kajba, me- talograf in Friderika Josenek, uslužbenka, oba iz Sfdr. Karol Bremec, ključavničarski mojster in^^^Helena Bremec, uslužbenka, oba iz Celja. Dušan, Bostič absolvent stomato- logije in Marjeta Koschier medicinska se- stra, *oba IZ Petrovč. Alojzij Martiniek, že- lezninar iz Radeč in Marija Sojč, krojačica iz Laškega. Milan Kolar, uslužbenec in Ve- koslava Rudolf, uslužbenka, oba iz Celja. Martin Orač, monter cent. kurjave iz Šmar- ja in Julljana Zelič, perica iz Celja. Ivan Drolc, radiotoRnik iz Zadobrove in Danijela Kač, šivilja iz Ruš. Ljudevit Jeram, vodo- vodni instalater in Irena Zupane, delavka, oba iz Celja. Alojz Zupiin, delavec iz Ja- vornika in Amalija Novak, poljedelka iz Svetine. MiTiael Kresnik, delavec iz Kompol in Martina Cokl, poljedelka iz Zg. Tinske- ga. Friderik Ilgoutz, delavec iz Avstrije in Ana Dobrotinšek, delavka iz Celja. Janez Dobrotinsek, mizar iz Slatine v R. d. in Marija Romiji, gospodinja iz Slivnice pri Celju. Ivan Jambriško, študent in Hermjna Orožen, uslužbenka, oba iz Celja. Martin Maček, trg. pom. in Dragica-Karolina Ter- čič, uslužbenka, oba iz Laškega. Janez Fer- me, uslužbenec iz Mestinja in Ivanka Ko- ren, uslužbenka, oba iz Celja. Martin Bevc, mizar in Silva Gobec, bolničarka, oba iz Celja. Dr. Zlatko Kurelac, zdravnik iz Za- greija in Erika-.Marija Brečko, medicinska sestra iz Vojnika. Štefan, Novak, delavec in Ana .Kristan, poljedelka, oba iz Štor. Aloj- zij Perušek, upokojenec iz Sevnice in Neža Flis, gospodinja iz Celja. Jožef Mlakar, kle- par in Stanislava Trdan, gospodinjska po- močnica, oba iz Frankolovega. Ivan Cerov- sici, steklar iz Priština in Frančiška Jelen, bolničarka iz Petrovč. Miroslav Meke, klju- čavničar iz Celja in Martina Doler, kulia- rica jz bojnika. Matevž Kolar, podoficir JNA IZ Zagreba in Marija Potočnik, vzgo- jiteljica iz Laškega.' Peter Dukič, delavec in Rozina Trojok, delavka, oba iz Celja. Jožef Catpoldne na osnovni šoli »-Franja Vrunča« na Hu- dinji. V rojstnem listu piše, da so hudinjski pionirji — 22 jih je bilo -— za njegovo izdelavo porabili več kot 800 ur in da so vse njegove dele iz- delali v šolski delavnici. Tehnični krožek na šoli vodi učitelj tehnične- ga pouka Vinko Pevcin, k^ ga je sam skonstruiral in vodil vsa dela pri iz- delavi robota. Sam Mišo — tako je robotu ime — najbrž ne ve, da je sestavljen iz odpadnega materiala, ki so ga pionirji zbirali po tovarnah in da ves odpadni material ne presega vrednosti 10.000 dinarjev. Material je bil brez vrednosti do prve polovice oktobra, kajti takrat so pionirji pri- čeli z delom, končali pa so ga v pr- vih dneh decembra. Sedaj stoji robot Mišo ponosno v šoli in zvedavo opazuje vrveč okrog sebe s svojimi rdečimi očmi in ko- maj čaka, da pride do »besede<<. Ve pa marsikaj. Seveda ne razaime člo- veške goVorice, zato ga je treba vpra- šati s pomočjo električnih stikal. Ce je odgovor pravilen se prično števci na' njegovem trebuhu živahno vrteti, otoenem pa se prižigajo in ugašajo ^■deče lučke. Ce pa je odgovor nepra- vilen, Mišo odkima z glavo. Pionirji so se pri izdelavi robota mnogo na- učili. Seznanili so se z obdelavo ko- vin, spoznali so vso zapletenost elek- trične instalacije, ki je v robotovi notranjosti, naučili so se izdelovati vijake in matice, razen tega pa še varjenja, obdelave lesa in še mar- sikaj. Delali so tudi ob nedeljah, trije fantje pa so se odločili za poklic ko- vinarja. Pionirji so zelo ponosni na svoj izdelek in radi ga pokažejo. Da bi ga spoznali tudi starši, so pripravili v sredo, 4. decemibra pri- reditev »Pokaži kaj znaš«, na kateri je nastopil tudi Mišo. Prireditev je bila vsebinsko prilagojena Jugoslo- vanskim pionirskim igram »Tehniko mladim«, nastopili pa so pionirji in mladinci iz vseh razredov, razdeljeni v skupini A in B. Odgovarjali so na vprašanja o pionirskih igrah, o Celjiu med NOB, o celjskem turističnem ob- močju, o likovni umetnosti, pa o foto- grafiji in biologiji. Nastope skupin je lepo povezoval šolski orkester, naj- mlajši pa so tekmovali v izdelavi pa- pirnatih ladjic in oblikovanju figuric iz krompirja. Prireditev je lepo uspe- la in pokazala solidno znanje pionir- jev, mnogo zanimanja pa je vzbujal tudi roibot Mišo, ki je na svoj način komentiral pravilnost odgovorov. P. B. Prometna kronika OTROK POD AVTO Pretekli torek se je pripetila tež- ja prometna nesreča na Ostrožnem. Voznik, Zupančič Karel iz Celja je vozil pravilno po desni strani oseb- ni avtomobil v smeri Celja, ko mu ■je na Ostrožnem skočil pred avto- mobil dvanajstletni otrok Vinko Vengfust. Avtomobil je oitroika s prednjim levim delom podrl po ce- sitišču. Voanik nesreče ni mogel ipre- prečiti zaradi premajhne razdalje. Otrok je ob trčenju dobil težke te- lesne poškodbe in je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. PREHITEVAL NA NEPREGLEDNEM DELU ČESTISCA Temarje, sreda. Danes poopldne ob štirih se je na kolesu peljal v smeri Laškega Pavčnik Edvard i ž Rečice pri Laškem. Izza kolesarja je pripeljal tovorni avtomobil CE 23-99, ki ga je upravljal Jože Klevže iz Zbelova. Na nepreglednem odseku ceste je zape- ljal na sredino cestišča želeč prehiteti kolesarja. V času prehitevanja mu je nasproti pripeljal avtobus Ce 11-47, ki ga je upravljal voznik Rudi Križanec. Zaradi ozke in spolske ceste je tovor- njak trčil v zadnji levi del avtobusa. K sreči ni bil nihče telesno poškodo- van. Ob trčenju je nastala material- na škoda 300 tisoč dinarjev. TOVORNJAK S SPECIM VOZNIKOM V BENCINSKO ČRPALKO Čatež, -sobofa 7. decembra. Danes zjutraj Ob šesti uri je na parkirnem prostoru oib bencinski črpalki, na od- seku avtoceste blizu Čateža ustavil madžarski državljan Bela Tomaši težko tovorno vozilo, da bi zaradi preutrujenosti malo zaspal. Vozilo je pravilno parkiral na parkirnem pro- storu ter se vlegel in zaspal. Cez ne- kaj časa je ročna zavora s katero je zavaroval, vozilo popustila. Vozilo se je zaradi ipoložnega terena začelo premikati in trčilo v bencinsko črpal- ko na kateri je nastalo za okrog mi- lijon dinarjev škode. Z MOPEDOM V OBCESTNI KAMEN Istega dne se je pripetila težka pro- metna nesreča na cesti drugega reda v vasi Podplat. Voznik mopeda Anton Ogrinc in Čeče vasi pri Rogašld Sla- tini je z neprimerno hitrostjo zape- ljal v ovinek, kjer ga je začelo zana- šati na levo stran cestišča. Zaletel se je v betonski smernik in padel. Ob padcu je utrpel težji pretres možga- nov in bil prepeljan v celjsko bol- nišnico. DEKLICA PADLA IZ VOZEČEGA VLAKA Torek, 10. decembra. BHizu želez- niške postaje Imeno na progi Mi- slinje—iKumrovec je iz vozečega motornega vlaka padla dvanajst- letna učenka Biserka Bistrič iz vasi Ratkovoi. Pri padcu si je zlomila roko in so težko poškodovala glavo. Bila je takoj prepeljana v celjsko bolnišnico. Predvideva se, da je de- klica verjetno hotela prestopaiti. Raziskava je v t^eku. BRISAL STEKLO IN ZAPELJAL V JAREK Bevče 9. decembra. Danes ponoči okrog triindvajsete ure je voznik to- vornega avtomobila CE 56-94 Franc Tumšek med vožnjo čistil zaledenele šipe avtomobila. Pri tem je zavil, s ceste, podrl ob cesti .rastočo jablano in prevrnil prikolico. Telesno ni bil nihče 'poškodovan, materialne škode pa je za 1,500.000 tisoč dinarjev. PRI KOZLOVI DRCI PREVRNIIi TRAKTOR S PRIKOLICO Istega idne, skoraj ob istem času je delavec Janez Štajnaher iz vasi Tera piri Ljubnem, vozil negistri- ran Šteyr traktor s polno prikolico hlodovine. Zaradi ipreobremenitve tri tonske prikolice, na kateri je imel naloženo pet kubičnih metrov hlo- dovine in zaradi slabih zavor na traktorju in prikolici, ga je začelo zanašati. Prikolica ga je porinila s cestišča, kjer se je traktor in priko- lica prevrnila. Niti traktor ndtd pri- kolica nista bila strokovna pregle- dana niti za letošnje leto regisitrira- na. Traktor je last Jemel Franca. Tudi Janez Štajnaher je delavec pni istem. Pri nesreči je bil voznik tež- je telesno poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico. Preiskava je v teku. POŽARA Preteklo nedelj<^je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Volavšek Veroniiie v Lisičnem. Gospodarsko poslopje je navzlic hitri intervenciji gasulcev pogorelo do tal. Skupno s .po- slopjem oe zgorelo tudi troje glav go- veje živine. Požar je izbruhnil v noč- nih urah. Nastale materialne škode je za dva milijona dinarjev. Vzrok po- žara je neznan. V ponedeljek ob šestih zjutraj je Stanko Fliršt iz Raduhe pretakal ben- cin iz posode v posodo. Pri delu si je svetil s petrolejko tako nerodno, da se je vnel bencin in on sam. Sosedje so z hitro intervencijo požar omejili, njega pa prepeljali v celjsko bolniš- nico. -:zLoCiN v NEPRIŠTEVNOSTI V sredo je senat okrožnega so- dišča v Celju obravnaval primer Kočnik Danijela iz Obrežja pri Laškem, ki ga obtožnica breme- ni, da je skušal ubiti 36 letnega Funkl Mihaela ravno tako iz Obrežja in mu pri tem prizadel hude telesne poškodbe. Obtoženi Kočnik DanijeL ki je star 32 let je bil lansko leto predčasno odpuščen domov iz vojske zaradi duševne bolezni. Zdravil se je na nevropsihiatrič- nem oddelku celjske bolnišnice v Vojniku. Ker se mu je stanje poSoijšalo, je bil puščen domov. Toda 16. 9. t. I. je hotel z vžigal- nikom zažgati vso vas Obrežje. Vaščani so ga prijeli in zvezali. Ker je bil med tem, ko so ga prejeli, proti Funklu nasilen, ga je ta udaril. To si je Kočnik za- pomnil in sklenil že tedaj, da se bo maščeval. Vaščani so takrat poklicali re. silni avto, ki je Kočnika odpe- ljal v Vojnik. Od tam se je 21. novembra vrnil in iskal priliko, da bi se maščeval Funklu. To je našel naslednji dan, ko je Funkl nesel iz kleti proti hiši jabolka.^ Z nožem ga je napadel od zadaj ter ga dvakrat zabodel v ramo in enkrat v trebuh. Posebno ra- na v trebuh je bila nevarna in Funkl je ostal živ le zaradi ta- kojšnjega zdravniškega posega v bolnišnici. Psihiater dr. Miloš Ščelovič je podal mnenje, da je Kočnik du- ševno bolan. Boluje za paranoit- no shizofrenijo in je nevaren za svojo okolico. Sodišče je sklenilo, da se Koč- nik odda. v zavod za varstvo in zdravljenje. L. ZA 30 DIN VELIK KOS SMEHA CELJSKI — Ali lahko otroci v Migno- nu kadijo? — Seveda lahko! Še profe- sorju bi ponudili kako ciga- reto, če bi slučajno prisedel k njim! XXX — Dora, kaj najraje piješ? vpraša Jana svojo sošolko. — Šeri, konjak in turško. To je zaradi patine. Cez deset let bom prešaltala na mleko — zaradi lepote. RADIO CELJE Radio Celje, na valovni dolžini 202 metra, ima svoje oddaje ob delavnikih od 17. do 18. ure, ob nedeljah pa od 12. do 15. ure. V oddajah ob delavnikih imajo svoje stal- no mesto: celjska kronika (ob 17. uri), ob- vestila (ob ft.lO), naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (ob 17.35) ter zabavna glas- ba in reklame (ob 17.45). Razen tega je vsak ponedeljek ob 17.25 še tedenski šport- ni pregled. Glasbene*'oddaje pa se bodo zvrstile ta- kole: ponedeljek: tri itlalijanske popevke, torek: slovenske narodne v instrumentalni izvedbi, sreda: iz del Chopina in Liszta, četrtek: i>ovepke od vsepovsod, petek: komorni moški zbor, sobota: za prijeten konec tedna. Vse te oddaje se začenjajo vsak delavnik ob 17.13. V celjski kroniki pa lahko vsak ponede- ljek poslušate tedenski filmski pregled, vsako sredo — pozor, nimaš prednosti in vsak četrtek — iz dnevnika slovenskega ljudskega gledalLšča v Celju. Nedeljsko oddajo bo začel pogovor s po- slušalci. Po oddaji za vsakogar nekaj pa bo tokrat na vrsti še mladinska oddaja. Tak je okvirni program celjskega radia v tednu od 16. do vključno 22. decembra. gO — 13. decembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGlASl... IZLETNIK vas vabi na ogled edinstvene prire- ditve — Dunajske drsalne revije na ledu, ki bo v Celovcu od 5. do 17. febru*'"-'^ 1964. Nastopala bo »A« skupi"* svetovno znanih drsalcev iz vse Evrope. Ne zamudite užitka, ki vaiu ga nudi drsalna prireditev. Iz- jet v Celovec z ozvočenimi in ogre- vanimi avtobusi vam nudi izletnik 3800 din in vstopnico za revijo po 1 500 din. — Potujte z Izletnikom in zadovoljni boste! jPrijave sprejemamo za individu- alce in kolektive do 10. januarja 1964 — nasproti avtobusne postaje _ tel. 28-41. Prirejamo izlete v tujino: — enodnevni izlet v Trst v janu- arju 1964 — enodnevni izlet na Koroško — dvodnevni izlet v BENETKE IN TRST — tridnevni izlet v italijanske DOLOMITE z ogledom COR- TINE DAMPEZZO, BENETK in TRSTA. KOLEKTIVNE prijave za vse vr- ste izletov po domovini s posebnim popustom. NUDIMO prevoze z moderninoi turističimi avtobusi. POSREDUJEMO nabavo potnih li- stov in tujih vizumov v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. REZERVIRAMO vam postelje v spalnih vagonih in avionske vozov- nice na vseh progah JAT. PRODAJAMO avtokarte in vozne rede. MENJAMO vse vrste tujih valut, rezerviramo privatne in hotelske sobe. PRESKRBIMO vam avtotaksi. Brezplačno vam nudimo vse turi- stične in prometne informacije. V poslovalnici IZLETNIK CELJE, Titov trgS, nasproti avtobusne po- staje, boste vedno solidno in pri- jazno sprejeti. Izletnik Celje . Telefon 28-41 # KINO KIbo LiVlO.N U. .do l-\ 12. 6-5 PROII JAMAJKI, fraiic. šprtnski barvni film U. do 16. 12. 65 NA DIVJI ZAHOD, ameriški 17. |k) 20. 12. 6> CRNI OREL, meliiški barvni 21. *)23. 12. 1965 SAMOR.\:ST.MKI, jugoslo- vaiiski film KiB« METROPOL n. ^0 n. 12. 65 NOVELA O SAHLf, nimški 16. 1<>. 12. 65 OBLEGANJE .SIRAKUZE itiujanski barvni Cs 20. &> 21. 12. 65 ALI JE TO LJUBEZEN, ruski 22. |b 24. t2. 65 OTOKI, jugoslovanski Ll^lON 1>. !l2. 1%5 JOKALA BOM JU IRI, ameriški •VBTROPOL 22. p. 1965 VELIKO SOJENJE, jug. barvni SBlPETER V SAV. DOLINI »fin 15. 12.'65 lVf.\ŠCEVALEC DRAKl T, »t^ijanski barvni Cs l2. 65 UBIlALEC. itulijiiiiskL 1'». 12. 65 TlCiiOV ZALIV, anf,'lcški 21. in 22. 12. 65 PO.SLL.ŠAJ MOJO PESEM MAMA španski barvni Kino odsek SEVNICA in 15. 12. 65 TILL L l.l.l E(.EL, frau- cdsko-nemški 18. 12. 65 ME(,RE POSTAVJA ZANKO, fraii- cosko-iialijtjnski \|n 22. 12. 65 DEVI CROCKET -MED PI- KATI, ameriški e PRODAM UGODNO PRODAM skoraj novo kuhinjsko pohištvo. Naslov v upravi lista, LOKAL v stroRcm središfu Celja prodam. Ponudbe pod >DOGOVOR<; mirna obrti KUHINJSKO kredenco in sesalec za prah ugodno prodam. Markovič, Malgajeva 4/II, Celje. Ca. 2.000 kg živinske krme prodam. Skale Slavko, Zagrad 32. Celje. NOVO SPALNICO ugodno prodnm. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM sobno in kuhinjsko opremo. Prodam tudi za ček. Les Božo, . Vegova 1, Celje. PRODAM skoraj novo samsko siialnicc^ omara je trodelna, postelja z dvojnimi vlo"'ki. Vpraš«ti v trafiki na Mariborski C. Celje. PRODAM GRADBENI les, seno in škop. Naslov v upravi lista. . DOBRO OHRANJEN divan ugodno prodam. Naslov v upravi lista. D^ A DOBRO ohranjena moška kolesa pro- dam. Naslov v upravi lista. PRODAM DOBRO ohranjen televizor . >GRUNDING . Naslov ^ upravi Usta. ZELO POCENI prodam moped Colibri, cena 150.000 din. NOV KRZNEN plašč »panafiks« in krzneno ' jopico ugodno prodam. Ogled in dogovor > |iri krojaču Pauiiovič. Stanetova 5/III. PRODAM TRODELNG omaro, mehki les. Naslov v upravi lisia, NAPRODAJ je vseljiva hiša z manjšim po- sestvom, ponudbe pošljite na upravo lista pod Grftovinac. LJUDSKA RESTAVRACIJA. Celje proda naslednja osnova sredstva: sod od kisa 220 1, staro sobno železno peč in pisalni stroj ^.Optima«^. • STANOVANJA O'MiEMLJENO sobo oddam dijakin-ji ali uslužbenki." Naslov v upravi lista. ?vA SFANOVANJE sprejmem mirno in po- šteno dekle. Kerle Anton, Zagrad 110, Celje. SOBO za dijaka iščem. Naslov v upravi . lista. MLADA ZAKONCA iščeta prazno sobo, na- • jemnino plačata za dalj 4asa vnaprej po dogovr)rn. Naslov v ui)ravi lista. • KUPIM KAMENJE za mlin 18 do 19 col. Paholc _ Stanko, Ljubečna p. Skofja vas. KUPIM VOZNO kruAo z mlekom, težko 500 (b) 550 kg ali menjam za hnieljavke 2 do let stare. Paulič, Žalec 206. O SLUŽBE MIZARSKEGA j^močnika sprejmem takoj. Cftpin Anton, Dobrova R. Celje ZEN'^KO za varstvo dveh otrok 8 ur dnev- no Kicin. Rosenstein, DrapSinova 7. GOSPODINJSKO pomočnico z nekaj znanja kuhe. pošteno in prijazno, spreje v do- bro službo dvočldnska družina. Delovni in drugi pogoji zelo ugodni. Pismen«^ ponud- be s priporočilom pošljite na slov. Chri- tof Ljubljana, Roška c. 19. SAMSKI MOŠKI z 12-letnira sinom snrejmc gos|)odinjsko pomočnico, ki bi lahko nu- dila tudi i)omoč pri učenju. Plača po -do- frovoru. Zglasiti; se RistoC Stojan, Srnećc- «va 1 (pri sklad. MERX v Gaberju. • OBVESTILA NVGRADNA KRIŽANKA MODA CELJE 1. Pečičnik Cirila. Celje, Stanetova 15/iV 2. Kotnik Bogradna in Zorko, Šmartno ob Eaki ' 5. Irmančnik Vera, Celje, Trtibarjeva 55a. 4. Slapnik Juroslav, Celje NušiCeva 5. '>. Ariišck Pavla, Šempeter v Sav. dol. 49. (>. lU'luic Jožefa, Kozje, zdravstveni dom. 7. Horvat Alojz ( <'lj(;. Ljubljanska 64. Izžrebani dobitniki lahko dvignejo nagra- de pri upravi trg. podji'tja MODA Celje do 25. 12. 196". Pravilna rešitev Volna, ideal, vesna, orkan, duo, don, tm, Hvar, oda, epigram, Ira, pav .bolonga, cid, ann, vliu, sou, castro, tir, vf, ara, ej, aon- sa, top dckke, epiku r, tolo, zloraba, opus, zola, iz, oh, por, Kim, Dalidu paka, cr. rj, oreh,'ems, es e[>, poanta, aru, Indiju, etoaf ti, vera, kantina, ekcom, sultan, varnost, alga, dar, del, ani*litik, d, Švicar, g, as, aka, uar, lepra, žaba, Celje, labod. OBVESTILO Zaradi nastopajočega mraza opozar* jamo potrošnike vode celjskega vodo- vodnega omrežja, da zadostno zava- rujejo vodovodno instalacijo, pred- vsem pa Vodovodne števce. Vsake okvaro na vodnih števcih je treba ta- koj prijaviti v upravi našega podjetja Stroški popravila bremenijo potrošni- ka. Pllnarna-vodovod, Celje OBVESTILO Pisarna oddelka za narodno obrambo ob- činske skupščine Celje naproša vse gospo- darske organizacije in ustanove, da do 20. 12. 1965 zahtevajo vse refundacije izplačanih plač osebam, ki so bile odsotne z dela za- radi poziva organa za narodno obramb* ali so bile vpoklicane na odsluženje vojaškega roka. na vojaške vaje ter na izvajanje pred- vojaške vzgoje. Ker so finančna sredstva za navedene re- fundacije določena z letnim proračunom za vsako tekoče leto, bomo v letu 1964 primora- ni zavračati zahtevke za refundacijo plač iz- plačanih v letu 1965. • KONCERTIff I sreda, 18. decembra: Pavla Uršič — Petričeva, harfa Boris Campa, flavta , Jože Falout, rog Marijan Lipovšek, klavir ob 17. uri koncert za srednješolsko mladino po enotni ceni 100 din, ob 19.30 II. abonmajski koncert v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. KONCERTNA POSLOVALNICA pri Glasbeni šoli v Celju CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA Silvestrovanja: Celjska turistična zveza Celje priporoča naslednja silvestrovanja: Hotel »Celeia«. Celje: zabavni ansambel Piti Rac, nagradno žrebanja, darila, meni obvezen. Rezervacije v hotelu. Hotel »Evropa«, Celje: dva orkestra, na- gradno žrebanje, spored, konsumacija 1.20« rezervacija 400. Prijave pri plačilnih na- takarjih. Stara grad: domače silvestrovanje, goda T)lSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 14. decembra 1%5 oh M. nri: SMEH .M (iREH. Večer poljske satire. Gostova- nje v Velenju. Nedelja. 15. decembra 1965 ob 15.50: Juro Kislinger: ftLET. Premiera mladinske igre Izven abonmaja. Vstopnice bodo v pro- daji dan pred predstavo od 18. do 19. ure, na dan predstave dve uri pred pričetkom. Četrtek. 19. decembra 1965 ob 14. uri: Hep van Delfl: HIRA SONCU IN DEŽJU. Za- ključena predstva za osnovno šolo Žalec. Četrtek. 19. decembra 1965 ob 19. uri: SMEH NI (jREH -- večer pcdjske satire. Gosto- vanje v .Mestnem gledališču ljubljanskem. Petek. 20. decembra 1963 ob 10.50: Hep van Deirt: IIURA SONCU IN DEŽJU. Zaklju- čena predstava za osnovo šolo Prebold. POSEBNA UGODNOST — cena prevože- nega kilometra 170 din! Za skupinske izlete delovnih kolekti- vov, organizacij in šolske mladine, nudi Kompa^B pri avtobusnih prevozih poseben popust. Cen« prevoženega kilometra le 170 din. Kompasov! avtobusi so poznani po udobju, ki ga nudijo potnikom in zato je vožnja z njimi v vsakem letnem času enako prijetna in privlačna! Kompasov! avtobusi so ogrevan! in ozvočen!! TRST BENETKE! Stalni dvodnevni av- tobusni izleti za kolektive! S KOMPASOM V CELOVEC! DRSALNA REVIJA CELOVEC! (od 5. dO 17. 2. 19«4) j Kot vsako leto je tudi letos prevzel or- | ganizacljo prevoza na ogled znane du- \ najske drsalne revije Kompas. Obvešča- « mo kolektive in indivldualce, da že od danes naprej sprejemamo prijave. Za- kMuček prijav 10. I. 1964. Vse informa- oije v poslovalnici Kompas — Celje, tel. 23-50. INNSBRICK večdnevni izlet na ZIM- SKE' OLIMPIJSKE IGRE; prijave do M. de- cembra. PARIZ — šestdnevni ialet na mednarodno razstavo elektronike; odhod 6. februarja: prijave do 20. decembra. DtJSSELDORF — V času od 21. 2. do 28. 2. 1964 mednarodna gostinska razstava »Gost in gostinstvo«. Zaključek prijav 10. januarja 1964. GOSTINCI! LONDON ^ v času od 21.—30. Januarja 1964 velika mednarodna hotelska in go- stinska razstava. Prijave sprejemamo do 20. 12. 1963. Programe prejmete v poslo- valnici Kompas — Celje. Pred vsakim Izletom obiščite turistično podjetje Kompas - Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugo- slaviji in v inozemstvo z modernimi tu- rističnimi avtobusi, z rednimi In poseb-, nimi vlaki, ladjami obalne in rečne plov- be in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času na- bavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva In sprejema depo- zite. Kompas Celje daje bi'ezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, fila- tellstlčne znamke itd. Pred vsakim poto- vanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg l — tel. 23-50 živinozdravniSka dežurna služba TISELJ MARJAN veterinar Celje, Savinjska 5/11 (Savinjsko nabrežje) telefon 28-71 od 14. do 21. 12. 196? .GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 52 »d sobote 14. 12. do petka 20. 12. 1965 Sobota, dne 14. 12. 1955 .^.Mia v divj.ičiiiski omaki s cmokom 250 -401) '•^.'cčji z-,itki v smetanovi omaki 550 j^^injska zarebernica na tržaški način 581) fuski pusulj s prckajenini meloni l'O -200 ^remove rezino «') Nedelja, dne 15. 12. 1965 rekajt.,,,, s kislim zeljem ali repo 250 -550 "f«('la na žaru 550 ;"lo'iska pij Učka s cniokoi.i I "O 250 'Joboš rezine HO 1^ Ponedeljek, dne 16. 12. 1965 'ct s prekajenim svinjskim . '"'•som 150 250 ^Ki'-rska kisla juha s prilogo 150 200 s slanino in s slanim Krompirjem 2(K) '■>m p';«^! perkelt z Siiokimi rezanci 150--2-.() '^'^^nj'^ni krofi 45 , ■j>.'«'k, dne 17, 12. 1965 | ] ,,. »J'i .liilia z ajdoviini žganci 150 250« Telt.''."'*"^" ^ parmezanom 1 HO -280 ^'^^ia. za reber.ma v s.netanovi '"'"'i vampi s krompirjem 90-150 Jabolčni zavitek 8U Sreda, dne 18. 12. 1965 Krxavice z ustfc-zno prilogo . 250 -550 Pečenice z zeljem ali repo 250—550 Srbska pUeča čorba 150 Kmečka pojedina 400 Orehova ()olica 80 Četrtek, dne 19. 12. 1965 Štajerski, lonec 180—280 Tržaški vampi s parmezanom 120—180 Piščančeva obara s prilogo 200—300 Matevž s prekajenim svinjskim mesom 180-280 .Sirov /avitek 80 Pctelč, dne 20. 12. l'>65 Biikiilar na daliiiatiBski načii' ' 200- 500 So'"tli goveji golaž s poiere)«' i50-2()0 Pl'l^ljaa 1,'oveji jezik s pr l'i-o 2'0 - ""»O Srbski p.isulj s |)icku jcnini m'" "1 I''O 200 Piiiasti zdvaki s sladko smelan« 80 ( enjene goste obveščamo, da nudimo vsa- ko soboto razen navedenega še ostale lov- ske specialilete in vsako sredo razne spe- ciaiitete domačih kolin. ''^ V* točilnici uMiemo jedila In pijače bjez postrežnftie. Prepričajte se in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje Železniško transportno podjetje Maribor razpisuje 12 štipendij v šolskem letu 1963 64 za četrti letnik gimnazije aH ekonomske sred- nje šole. Stipendist bomo po končani šoli zaposlili na železniških postajah kot pripravnike za pix)metno transportne tehnike ter jim omogočili v čim krajšem času priddbiti po novih učnih metodah potrebno strokovno izobra'zbo. Delavci na jugoslovanskih želecanicah imajo ix>leg ostalih pra- vic iz zakona o delovnem razmerju še t€fle posebne ugodnosti: 1. režijske vozne ugodnosti; 2. službeno obleko; 3. vsako leto eno brezplačno potovanje po železnici in v ino- zemstvo. Kandidati morajo biti zdravstveno sposobni za železniško službo, kar ugotovi železniška zdravstvena Ikomiisija. Prošnje sprejema in daje ustrezne informacije splošni sektor uprave 2TP Maribor, Kopitarjeva 2. i Železniško transportno podjetje — MARIBOR stran 8 CELJSKI TEDNIK St. 50 — 13. decemibra 1983 Prišita roka Zadnje čase slišimo vse bolj pogosto o nenavadnih dosežkih medicine, ko uspevajo zdravnikom presadi posamežiiih organov in raznotere operacije, ki bi si jih pred de- setletji ne mogli niti zamišljati. Toda ve- čidel vsi ti poskusi so vezani na čas, kajti le ob takojšnjem posredovanju zdravnikov uspevajo posegi, ki so še kljub temu izredni in posamični. .Na 49. znanstvenem kongres]* v San Fran- cisco pa je svet ostrmel nad izredno uspelo operacijo, ki so jo opravili kitajski zdrav- niki: odsekano roko so spet organsko pri- ključili k telesu. Sedemindvajsetletni dela- vec je pri delovni nesreči izgubil roko in po štiridesetih minutah so ga privedli v bolnišnico. Četudi je bila roka odrezana ze- lo gradko, so si zdravniki vendarle morali pripraviti še bolj gladek rez in so zato ob- rezali kosti na obeh konceh. Zatem so zveza- li debelejšo kost s tanko kovinsko ploščico, ki so jo privili v kost z vijaki. Tanjšo kost so pustili, da se zaraste sama. Glavne žile so potem spojili s posebnim sistemom, da so v en konec žile vtaknili obroček, potlej pa čezenj potegnili drugi del žile. 2e štiri ure po nesreči je začela kri spet krožiti in odsekani del roke se je jel spreminjati iz blede mrtvaške roke spet v rožnato top- lino. Potem pa so se lotili takoj treh glav- nih in osemnajstih manjših živcev. Prav v tem pa so pokosili vse druge po- skuse, kajti doslej so~ se zdravniki zadovo- ljili s prvimi vezami, medtem ko so živčev- je vezali šele ka^ieje, kar pa jim potlej v večini primerov ni več uspelo. Zato pa je trajala vsa operacija tudi skupaj sedem ur. Edina pripomba, ki so jo mogli dati ame- riški strokovnjaki, je bila. da bi bili mogli skrajšati čas operacije za kakšne tri ure, če bi bili uporabili posebne specialne na- prave. Četudi je naslednji dan roka tako otekla, da je grozilo, da se bo razpočila, je opera- cija uspela. Zdravniki so roko med prsti in po hrbtni strani narezali in jo namakali v posebni raztopini, da so iz roke potegnili vso oteklino, ki je zginila po tednu dni. Cez dva meseca so potem odstranili še ko- vinsko ploščico in po sedmih mesecih je bil bolnik sposoben, da je s prstnimi vršički razločeval toplotne razlike do dveh stopinj, lahko'je, pisal, igral ping-pong, dvigal težo do sedmih kilogramov in, povsem obvladat rokovanje s kladivom. Potek združevanja odsekane roke: 1 odsekana roka takoj zatem, ko so po- nesrečenca pripeljali v bolnišnico, 2 otekla roka z zarezami, da bi otekli- na uplahnila, 3 združena roka med zdravljenjem žPORT - gpoRT - Sport - šport POMEMBNA RAZPRAVA Te dni sta svet za telesno kulturo ir občinska zveza za telesno kulturo v Celju poslala vsem osnovnim telesno- vzgojnim organizacijam ter vsem čla- nom sveta in upravnega odbora občin- ske zveze za telesno kulturo prepis ti- stih členov iz osnutka občinskega sta- tuta, ki govorijo o telesni vzgoji ir rekreaciji. Kot je znano je poseben odbor pri občinski skupščini v Celju pred krat- kim izdelal nov osnutelc občin^kegc statuta in ga dal v javno razpravO' Obravnava osnutka tega dokumenta bo pomembna tU^di za telesnovzgojnc organizacije in delavce, saj bo trebe prav v statutu natanko določiti vse pogoje, pod katerimi bodo delale or- ganizacije. Bolj določno bo treba uve- ljaviti odnos med občinsko skupščino ter organizacijami, zlasti v pogledu fi- nančnega in materialnega poslovanja. Gre namreč za to, da bo občinska skupščina morala zagotoviti ustrezna sredstva ne samo za delo organizacij marveč tudi za vzdrževanje objektov za gradnjo novih naprav in podobno. Seveda pa pri vsem tem ne gre same za dolžnosti obcinske skupnosti do teh organizacij, marveč tudi za dolž- nosti telesnovzgojnih organizacij do skupnosti, do dela z mladino in do ra- cionalnega trošenja družbenih sred- stev. Svoje mesto v statutu bo moral do- biti tudi kvalitetni šport, saj ima spri- čo svoje vloge čisto drugačne zalite- ve od ostalih dejavnosti. V razpravi je torej dokument, ki naj v celoti določi mesto telesne vzgoje v komunalnem sistemu. Zaradi tega bi ne bilo prav, če bi telesnovzgojni de- lavci prezrli to razpravo ali jo celo podcenjevali. Od vseh organizacij in« delavcev v njih je namreč odvisno kakšni bodo tisti členi v statutu, ki bodo govorili o telesni kulturi in re- kreaciji. - ZOPET JE ZAŽIVELO O delu Partizana v Preboldu že dlje časa ni bilo ničesar slišati. Se pred le- ti so bila igrišča polna mladine, ki je tu preživljala prosti čas. Zaradi slabe- ga vodstva, je delo začelo propadati. Konec je bilo živžava in konec pre- boldskega Partizana. Toda, ne za dol- go. Ob delu nekaterih mladih in po- moči starejših, je telovadno društvo znova zaživelo. Novoizvoljeno vod- stvo je začetne težave dobro premo stilo. Na pomoč so priskočili tudi ne- kateri dijaki celjskih srednjih šol, k' so prevzeli vodstvo nad najmlajšimi Prišel je čas, ko se je bilo treba pre- seliti v telovadnico. Zdaj so moral' vskalditi urnik, kajti telovadnico upo- rablja tudi šolska mladina. Nova pri- zadevanja naj bi rešila tudi finančne materialno plat, kajti društvo morr dobiti za svojo dejavnost ustrezne sredstva. V okviru društva so lepe uspehe do- segli košarkarji. Plod njihovega dela je tudi solidna^ uvrstitev v okrajnem merilu. ' ' -"^ Preboldski Partizan pa ne bo poči- val niti v zimskem času. Letos bodo smučarsko skakalnico, ki je že lani dopuščala skoke do 35 m daleč, pove- čali. Računajo, da bodo imeli na novi 40-metrski skakalnici tudi pomemb- nejše prireditve. Skratka, želje so velike,- velike pa so tudi težave. 2elimo jim, da bi na- črte in želje v celoti uresničili. Torej,' veliko uspeha! J. K RAZGOVOR NA CESTI VAŽIC POJDE V SAO PAOlO Srečal sem ga na cesti. — Kam, Sim6, je bilo prvo vprašanje namesto pozdrava. — Grem vprašat, proti čemu se moram vse cepiti. — Neprijetna reč. — Te se najbolj bojim. — Bolj kot teka po ulicah Sao Paola v Silvestrov! noči? — Skoraj bi rekel, da bolj. — Kdaj odpotujete? — Se ne vem. — In kako? — Se tudi ne vem. Bržkone pa 55 vlakom do Rima, od tam pa z letalom. — Greste sam? — Sam kot tekmovalec in brez spremljevalca. ' — Na kakšeri uspeh računa- te? — Težko je reči Vsekakor pa se bom zavzel'. . . — Ali vam proga ustreza? — Ne najbolj. Dolga je 7300 metrov. Rajši bi videl, da bi bi- la za kak kilometer krajša. — Srečno in veliko uspehov — Hvala.' Tak je bil razgovor mimogre- de na ulici s članom celjskega Kladivarja, Simom Važičem, ki bo letos zastopal jugoslovanske tekače na tradicionalnem silve- strovem teku v Sao Paolu. «PLAVI» BOLJŠI . . . v nedeljo je prišlo na Glaziji do zanimi- vega nogometnega srečanja, v katerem je okrepljena enajstorica Kladivarja, oziroma moštvo plavih, premagalo ostale domače nasprotnike s 9:3. Kot smo zvedeli, smo v moštvu plavih vi- deli predvsem tiste igralce, ki bodo sestav- ljali enajstorico, ki naj uspešno zaključi prvenstveni boj v slovenski ligi in .se zatem uvrsti v drugo zvezno ligo. Več o teh načrtih, delu skupnega odbora vseh treh celjskih nogometnih moštev in podobna, bomo pisali v eni prihodnjih šte- vilk, ko se bodo stvari povsem razčistile in ko bo tudi nehala debata, kakšno ime naj nosi najboljša celjska enajstorica. PRIDNO DELAJO .\vto-moto društvo Šoštanj je letcs aktiv- no sodelovalo pri vzgoji državljanov. Naj- večjo pozornost je posvetilo prometni vzgoji najmlajših, zato je vodilo redno pouk na osnoviij šoli ter vzgajalo prometne milični- ke—pionirje. Pri tem delu se je najbolje izkazal tovariš FRANC PETEK. Razen tega ^e društvo zaključilo tri tečaje za voznike amaterje, katerega je obiskovalo 112 kandidatov. Tudi za prihodnje leto imajo lepe načrte; zlasti pa povečati delo med pionirji na šolah. V načrtu imajo še ureditev posebne- ga kabineta za mladino in ga opremiti z vs«^ potrebnim, kot tudi z brošurami, ča- sopisi itd. Zgraditi nameravajo še poligon, na katerem bi se pionirji učili pravilno vo- ziti. Pri naročilu naslovljeno na KZ Mu- ta lahko dobite po povzetju ELEKTROMOTORJE, BREZHIBNE, 5.7 KS SKOPJA LOKA ZA 50.000 DINARJEV. Izkoristite priliko. Vesolje na krožniku Približno 350 let je minilo od časa ko so skoraj hkrati izumili teleskop C^^alileo Galilei (1609), Nizozemec Lip- pershey (1608) in Johannes Kepler (1611). Toda ti prvi teleskopi so bili še razmeroma nepopolni in zategadelj so si prizadevali iz leta v leto, da bi izpopolnili napravo, ki bi z njo lahko kar najbolj nemoteno in dosledno opa- zovali nebesna telesa v vesolju. Vse do nedavnega je bil znameniti teleskop na Mount Palomaru pri San Diegu v Kaliforniji eden izmed naj- boljših in večino slik, ki kažejo veso- lje v naših učnih knjigah, so posneli s tem teleskopom. Toda tudi to zna- nosti ni zadoščalo. Začeli so graditi radio teleskope,- med prvimi je bil ze- lo pomemben radio teleskop, ki so ga ■ zgradili v Green Banku. Imel je pre- mer 600 čevljev (približno 192 m) Pred dnevi pa so dokončali dela na najnovejšem ameriškem radio telesko- pu v hribih južno od Areciba pri Pu- ertu Rico. Ta ima premer antene pri- bližno 320 m. Seveda pri radio tele- skopih, ki imajo krožno anteno s toli- kim premerom ne moremo misliti, da bi bila ta v zraku in gibljiva, kakor pr' manjših premerih. Zato so anteno pri Arecibu zgradili pri tleh in je videti kakor velik krožnik. Zaradi takšne gradnje antene pa bi bil teleskop zelo negiben, če bi iie bil na prostoru, k" je za opazovanje vesolja primerno. Telesikop pri Arecibu je samo 18" se- verno od ekvatorja in tako zaseže vse planete pri gibanju vzhod—zahod. Elektronsko pa lahko njegov obsec premaknejo za 20° na sever ali jug. Telesikop, ki je stal osem milijonov dolarjev, je namenjen predvsem voja- škim opazovanjem, ker računajo, da bodo z njim mogli zapažati gibanje medcelinskih in podobnih izstrelkov Toda hkrati ga bodo uporabljali tud: v astronomske namene 7,a opazovanje planetov in vsemirja sploh. Najbolje bo deloval ob sprejemanju radio va- lov dolžine kakšnih 64 cm, a menijo da bo lovil tudi 21 centimetrske valo- ve, ki prihajajo iz najbolj oddaljenih prostranstev galaksije. Njegovo moč si lahko zamislimo najbolje ob podat- ku, da so doslej z raznimi teleskopi lahko opazovali samo površino dolo- čenih planetov, medtem ko bo novi teleskop zmogel proučevati mesečeve površino celo do kakšnega metra pod površino. Kakor -'elika skleda med gričevjem je videti najnovejši radio teleskop ^ Aricebo s premerom 320 metrov Gina se ne bo ločila Pred tedni je vse svetovno časo- pisje (tudi slovensko) objavilo vznemirljivo vest, da se bosta Mil- ko Škofič in Gina Lollobrigida lo- čila. Slovenci (vsaj del) smo pri- čakovali, da bo končno le padel tu- di del sodobne kulturne kronike v naše zapi se, a smo se ušteli. Gina jc prišla namreč v London, kjer snema film »Slamnata žena« (pri nas bi lahko tak naslov kar precej pomenil) sama s sinom Mil- kettom. Zategadelj je svet začel sklepati, da se bosta z možem Mil- kom ločila. Toda, kakor je Gina zdaj pojasnila, je ostal mož v Rimu zato, ker ga je zadržalo delo. Sicer pa zares ni pokazala niti najmanj- šega nag ljenja k ločitvi. V razgo- voru je dejala, da ji je med vloga- mi še vedno najljubša vloga rftate- re. To je tudi dokazala, kajti v pro- stem času prebira otroško čtivo in izpopoi)ijuje knjižnico malega Mil- ka, v Milko, ki še sam ne zna brati, ima kar precejšnjo lastno knjižni- co, a žal med knjigami ni nobene slovenske. Mati Gina mu namreč prebira knjige in te so italijanske, francoske in angleške. Te jezike namreč Milketto govori. Vsakdanje modrosti # Vsako pravo spoznanje \pla> čamo z izgubljenimi iluzijami. ^Ljubimkanje je podobno igri s samokresom, pri čemer ne vemo, če je nabit ali prazen. # Vsi moški si želijo, da bi jih šteli resno, toda to željo upošteva- jo samo resne ženske. % Ce ženska ve, da je dosti lep- ša kakor njena prijateljica, potem ho celo za njenim hrbtom govorila o njej samo lepo. # Srčne izkušnje spametujejo Žensko, a le redkokdaj jo osrečijo. % Najboljši zdravnik za žensko živčnost je 'moški, ki žensko ne- skončno občuduje. 9 Ženska, ki prizna, da ima tudi slabe lastnosti, je že zelo blizu po- polnosti. # Kdor vsakemu doživljaju do- da še ščepec humorja, se bo prav lahko pretolkel skozi življenje. % Lepa ženska bi ne smela po- zabiti, dd vzbuja hkrati z občudo- vanjem tudi zavist.. # Vsak zakon je nabit z elektri- ko, toda to spoznamo šele tedaj, ko nastdne medsebojno trenje. # Vsaka ženska si želi, da bi z njo ravnali v zakonu prav tako ka- kor pred poroko. 0 Varujmo se obljub, ker se v trenutku ne zavedamo, kako težko jih je uresničiti. 9 Kuharska knjiga je za žensko isto kakor za moškega državljanske pravice: nihče se ne ravna po pred- pisih, toda v primeru potrebe se vsakdo nanje ne sklicuje. LED - NAVZLIC VSEMU Na športnem prostoru v celjskem mest- nem parku so v teku dela pri gradnji umet- nega drsališča. In prav to dejstvo nam je dalo povod, da smo se pri funkcionarjih HDK Celje pozanimali, kako bo letos z dr- sanjem. Takole so povedali: Četudi so dela v teku, bomo skušali pri- praviti led in tako omogočiti mladini in ostalim, da bodo tudi letos prišli do svo- jega užitka in razvedrila. Razumljivo je, da bo ledena ploskev nianjSa, kol je bila prejšnja leta, toda navzlic temu bo dovolj velika .za drsanje. Prostora za hokejske tekme lelos ne bo. Zaradi tega bodo v tej sezoni odpadle vse hokejske tekme doma. kur pa ne pomeni, da bi celjski hokejisti povsem prenehali z delom. Trenutno je pač važnejša gradnja umetnega drsališča, kot pa prireditve in tekme doma. IZKORISTITE VELIKI NOVOLETNI POPUST PRI MOTORJIH IN KOLESIH Itaterega vam nudi Trgovsko podjetje AVTO CELJE - CELJE, v svojih poslovalnicah V CELJU, ŠEMPETRU, VELENJU IN BRESTANICI