:V. 1 aloliiki j UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Polletna naročnina . L 1.250 I 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177 Lema naročnina L 2.500 i PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo L 3.500 I 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 L Wk J eto XX. - Štev. 12 Gorica - četrtek, 21. marca 1968 - Trst Posamezna številka L 50 Mm mil vse! Politični potres na Češkoslovaškem lSgi b. oktobra 1962 zvečer je vlak z Dunaja Mpeljal na trbiško postajo odličnega do-“ojanstvenika: v vagonu Moskva-Rim je Jotoval v spremstvu 14 škofov poljski kartal Štefan Wyszynski, ki je bil namenu na drugi vatikanski cerkveni zbor. Polurni postanek vlaka je uporabil ra-■Hiški župnik g. Peter Tomasino, bene-11 ®ki Slovenec, da je kardinalu izrekel do-'fodošlico ter mu obenem voščil uspešen koncila, ki naj bi se začel pet dni 'tto, 11. oktobra. Vidno vzhičen nad nepričakovano pokritostjo je primas Poljske odgovoril: ‘Sinko! Koncil bo uspel le, če bomo Iju-N 5Ui revščino in se odpovedali svojim in- ooo ra® Drugi dan je bila nedelja, 17. po binko-^ ®l*h. Kot po navadi sem prisluhnil du-N ^Viiemu nagovoru po celovškem radiu. 0® sem bil pod vtisom kardinalovih be-V|*M, ki jih je izrekel našemu župniku, pa flejte, tudi evangeljska misel je bila po-zij3 **v k ljubezni in odpovedi samemu sebi. )toi danes mi lebdi v spominu zgodba, ki ije radijski govornik v zvezi z evange-Wn o ljubezni povedal: Sil je kmet, ki je bil na smrt sprt s "ojim sosedom. Vzrok prepira je bila kblana, ki je rastla na meji obeh pose-■fev. Dozorelo jabolko je padlo čez plot sosedov travnik, kjer so ga našli sose-^°vi otroci in pobrali. Kmet, ki je bil !a8tiiik drevesa, je terjal sad nazaj, sosed ^ ga ni hotel vrniti, češ kar pade na "iegovo zemljo, je njegovo; padle so ostre ?ksede, sledile so pretnje, nastalo je so-Me kmeta ne člani njunih družin * niso več pozdravljali med seboj. I’a je naneslo, da je župnik na cesti ,r®čal kmeta, ki je bil lastnik jablane. ‘Dobro jutro, očka,« ga je prijazno ogolil v<>rii dušni pastir, »odkod pa prihajate?« “Z zborovanja. Govorniki so tako premočljivo pokazali, kako nekaj grdega je rasna nestrpnost, ki jo je danes prepoln 'es svet. Samo v Sev. Ameriko je treba Ogledati, kako so tam črnci zapostavim. pa smo dejansko vsi bratje med se-in bi se morali vsi ljubiti in si med-Sebojno pomagati. Ali ni tako, g. župnik?« »Seveda je, saj isto Kristus uči. Zato sem Prepričan, da se boste po današnjem zbo-f°vanju zbogali tudi s svojim sosedom. ^ moramo ljubiti že črnce, kot pravite ^ kot drži, moramo tem bolj imeti radi *'ste, ki so iste krvi kot mi in v naši Nižini. No, kaj se vam zdi?« "Kaj?« je vzrojil za čmce navdušeni ^let. »Z onim nepridipravom naj se poštam, ki me sovraži in mi nagaja ob 'i!« in je razjarjen odvihral po cesti. t>a, kolikokrat tudi mi ponavljamo be-»nikoli«. Ljubiti z jezikom nekoga, 1(1 je daleč, je lahko. Dostikrat pa to Ostane težko, ko je človek v stiski v ",0ji bližini in bi mu moral priskočiti na *>Qt>ioč ter se zanj žrtvovati. Ne soču-slvujmo najprej s tistimi, ki jih od nas !°*ijo oceani; ozrimo se rajši okrog sebe in Povsod bomo našli ljudi v pomanjka- lu. Tedaj bomo laže razumeli akcijo *k°žjih cunjarjev«, ki jo je spočel abbe ^'erre v Parizu in globlje bomo umeii ^ttien akcije »Ljudje kakor mi«, ki ji “»Jejo smisel besede: »Revščina obsoja 8Vet. Gospod, daj kruha lačnim in vzbudi koto, katerim kruha preostaja!« T.C. ^ranje in petje pri sv. maši duhovniški list »La settimana del clero« kavlja zanimiv članek o branju in petju ®r* maši. Gre predvsem zato, ali je paketno in primerno, da se pri maši pojejo be; lrilo, evangelij, oracije in celo predglasje. ‘ankar zagovarja misel, naj bi se ti od-stavki pri maši brali in ne peli. Ta članek )e *opet nov dokaz, pred kakšne nove ne-^čakovane in nepredvidene probleme in Ce, ,&ve je postavila liturgijo uvedba doma- ga jezika. Počasi, a gotovo se pri vsa- narodu ustvarja res nova, a domača ltUrgija, ki bo izraz posebnosti vsakega tlaroda in ne samo še tako dober prevod ** latinščine. Dogodki na Češkoslovaškem se prehitevajo s tako naglico, da jih je komaj mogoče sproti beležiti. Široka in vsa področja obsegajoča razprava o demokratizaciji, razmišljanje o novi vlogi partije, jasne in ostre kritike nosilcev stalinističnih pogledov, katere niti predsedniku republike Antoninu Novotnyju ne prizanašajo, odstavitve zelo vplivnih funkcionarjev, med njimi tudi glavnega partijskega ideologa Jirija Hendricha, zahteva po vrnitvi dobrega imena in rehabilitaciji več kot 40.000 ljudi, ki so na ta ali oni krivični način zgubile službo, bile obsojene in celo usmrčene v zadnjih dvajsetih letih, vse to priča, da doživlja Češkoslovaška pravi politični potres in da je nastopila ura odločilnega spopada med nosilci stare stalinistične diktature ter med pristaši bolj liberalnih idej. PADAJO GLAVE Bil je januarski plenum centralnega komiteja komunistične stranke Češkoslovaške tisti, ki je odprl zapornice splošni kritiki obstoječega stanja, spravil na oblast Dub-čeka kot novega tajnika partije, Novotnyja kot dolgoletnega tajnika porinil na nepomembno pred-sedništvo države. Novotny je hotel ta razvoj preprečiti z vojaškim udarom, ki naj bi ga izvršil general Šejna, toda v tem ni uspel. Ker se je namera ponesrečila in se je o njej začelo javno govoriti, je smatral Novotny za najbolj pametno, če Šejna odide v inozemstvo, kar se je slednjemu 25. februarja tudi posrečilo. Jan Šejna je star komaj nekaj nad 40 let. Še leta 1950 je bil dninar, brez vsake večje izobrazbe ali zaslug za narodno osvoboditev. Po dveh letih je že postal nadporočnik, predlanskim pa kar brigadni general. Njegov pobeg v Združene države je vzbudil pravo verižno reakcijo. Iti je moral notranji minister Kudma, odstavljen je bil javni tožilec Jan Bartuška, ki bi moral izdati zaporno povelje zoper generala Šejna in tako preprečiti njegov beg, namestnik obrambnega ministra Lomskega general Vladimir Janko, star petdeset let, je napravil samomor, ker je bil vpleten v mobilizacijo čet, ki naj bi podprle Novotnyja v njegovih naporih za ohranitev oblasti, v Bratislavi je slovaški parlament odstavil predsednika slovaške vlade Mihaela Chudika, češ da je izgubil zaupanje ljudstva. Omenjeni Chudik je do zadnjega zagovarjal Novotnyja in trdil, da je njegova prisotnost najboljše jamstvo za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. PRAVICA ZA ŽRTVE BREZPRAVNOSTI Veliko se govori tudi o potrebi rehabilitacije žrtev stalinističnega nasilja in metod zlasti v razdobju 1949-1953. Dasi je bila rehabilitacija že pred časom sklenjena, se zaradi bojkota birokratsko in dogmatsko navdahnjenih funkcionarjev vse doslej ni izvedla. Značilna za novo vzdušje je bila spominska proslava smrti nekdanjega češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka, sina ustanovitelja države Tomaža Ma-saryka, ki je ob komunističnem državnem udaru 10. marca 1948 po komunistični verziji skočil skozi okno, po pričevanju drugih pa bil vržen od rdečih biričev na cestni tlak. Prvič po dvajsetih letih se je moglo zopet omenjati ime tega zavednega Čeha, časopisje pa je objavilo številne članke o Masa-ryku kot politiku in demokratu evropskega formata, kot človeku, ki je vse svoje delo in življenje posvetil domovini. Oglasil se je tudi list »Lidova (ljudska) Demokracie«, ki se je zavzel za rehabilitacijo duhovnikov, redovnikov in redovnic, kateri so bili krivično obsojeni v teku raznih političnih procesov. »Duhovniki imajo iste pravice kot ostali državljani,« zaključuje list svoj poziv. Še danes osem od 12 škofov ne sme vršiti svoje pastirske službe, od 1400 duhovnikov pa še vedno tisoč od njih ne more dušnopastirsko delovati. Starejši hirajo po domovih za onemogle, mlajši pa so obvezno zaposleni po tovarnah. Tudi vse redovniške hiše so zaplenjene, redovniške skupnosti pa razpuščene. ODLOČNA KRITIKA PREŽIVELIH RAZMER Novi tok dogodkov na Češkoslovaškem je seveda vznemiril premnoge režimovce, ki se bojijo, da bodo zgubili svoje položaje. V javnost so vrgli govorice, da so v nevarnosti delavske pravice, da je preveč demokracije, da je treba utišati javno kritiko, da je Češkoslovaška zapustila socialistično pot in da je v nevarnosti prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in ostalimi socialističnimi državami. Na vse te govorice je odločno odgovoril s člankom v listu »Rude pravo« univerzitetni docent Zde-nek Mlinar, tajnik pravne komisije komunistične partije. V tem članku Mlinar trdi, da je večina izrečenih kritik zdrava, saj gre za demokratizacijo življenja in da javno mnenje upravičeno zahteva preoblikovanje, ne pa menjavanja sedanjega političnega sistema. Toda do tega preoblikovanja bo prišlo le v primeru, če bodo dosedanji funkcionarji, ki so preveč navezani na »stolčke«, znali tem dati slovo in če bodo izginile iz uprave dosedanje birokratske, okostenele in centralistično prežete navade. Še bolj konkreten je bil časnikar Milan Vajner, ki je na praškem radiu med drugim dejal sledeče: Mnogi zatrjujejo, da poizkus uresničiti bolj demokratičen socializem ni nič drugega kakor obnoviti kapitalizem med nami. Ne vem, čemu tako nasprotovanje kapitalizmu s strani tistih, ki so si že ustvarili tak način življenja, ki se ga ne bi sramoval noben pravi kapitalist. Ne želim biti neokusno podroben, a bi le rad vprašal te glasne »nasprotnike« kapitalizma, zakaj imajo njihovi naj bližji sorodniki po dva zahodnonemška avtomobila, zakaj sede na položajih, za katere niso sposobni in za katere jim manjka znanja, na položajih, kjer se odloča o milijonih deviznih kron. Kdo bo plačeval za napake teh ljudi? Ali jih ne plačujejo vsi delavci, katerih zaupanje so razni voditelji zlorabili z vedenjem in življenjem, ki se v ničemer ne razlikuje od nekdanjih kapitalistov, le da našim delavskim voditeljem manjka sposobnost bivših lastnikov tovarn, ki so znali dovolj zaslužiti zase, pa še delavce zraven plačati. Prav ti delavski voditelji so glasovali za izključitev književnikov iz partije, ker so napadali zmedo v našem gospodarstvu, danes pa spet žugajo s prstom. Koga branijo? Gotovo ne delavskega razreda, temveč sebe. In kaj se je zgodilo s »prijateljem delavcev«, generalom Šejno? Pravijo, da je bil v obrambo interesov delavcev pripravljen uporabiti celo armado. Toda od kod njemu velika vsota, ki jo je poneveril? Mar ni prišla iz delavskih žepov? In kako to, da se je prav on, »zvesti zastopnik delavcev«, z vojaškimi tajnami zatekel pod okrilje ameriških imperialistov? Za mene ostane slej ko prej najbolj mračna tale izkušnja: Za Češkoslovaško je nastopila noč tisti trenutek, ko je bila zadušena svoboda kritike in besede! Tajništvo poljskega episkopata je 29. decembra 1967 razširilo uradno obvestilo, ki svari katoliške vernike »pred Cerkvi in družbenemu miru kvarnemu delovanju poslanca Boleslava Piaseckega«, predsednika vladi uslužbene združbe katoličanov Pax. Tajništvo obtožuje Piaseckega, da »se vdaja spletkam zoper zakonito cerkveno oblast.« Episkopat, ki je že več let molčal o predsedniku Pax-a, ki mu je spise obsodil Sv. sedež, očita Piaseckemu, da je v svojem zadnjem govoru v sejmu (poljskem parlamentu) obtoževalno napadel zadržanje »najvišjih odgovomostnikov hierarhije nasproti socialistični državi.« »Ako kdo,« izjavlja tajništvo episkopata, »vidi v Cerkvi ali v zadržanju episkopata, ki brani pravične pravice Cerkve in svobodo religioznega delovanja, središče politične opozicije, tega ni kriv episkopat. Razloge za to je treba iskati drugje, namreč v- odsotnosti prav pojmovane demokracije in v kršenju zakonite socialne uredbe, kakor to dela vladna uprava.« Obvestilo ugotavlja, da združba Pax, namesto da bi branila pravice in svobodo Cerkve, kar naj bi bil tudi njen namen po pravilih, »množi napade zoper episkopat«, »dolži škofe, da ne upoštevajo pravic poljske države« in »izziva h konfliktom z oblastmi«. Piaseckemu posebej očita, da zasleduje svoje osebne politične cilje na škodo pravicam Cerkve. Teden dni prej je v sejmu nastopil zoper cenzuro, ki katoličanom ne dopusti svobodnega izražanja misli, poslanec Stom-ma. Predsednik katoliške skupine Znak je v poljskem parlamentu svoj govor začel: »Mi si ne delamo iluzij, mi smo zelo majhna skupina (pet poslancev), mi nimamo vpliva na vlado države. Sicer pa vemo, da se najvažnejše odločitve ne sprejemajo tu v sejmu, temveč v poslopju, ki je en kilometer od tu.« (Pokazal je na stavbo centralnega komiteja komunistične partije.) Poljski škofje tudi ugotavljajo, da »sedaj obstaja nujna potreba, sezidati več sto verskih stavb.« Zal niti taki predlogi niso bili sprejeti. Takoj po letu 1956, so oblasti sprejele več načrtov, toda mnogo jih je bilo nato preklicanih. Po letu 1960 — razen nekaj izjem, ki imajo zanje zaslugo odločni nastopi vernikov — nobena cerkvena prošnja ni bila odobrena. Episkopat poudarja, da takšna politika ni nastopek težav z zidarskim materialom .temveč »nosi na sebi vidna znamenja načrtne akcije, ki naj oteži, oziroma sploh ugonobi versko življenje.« škofje končujejo: »Mogoče je torej sklepati, da morejo v ljudski republiki Poljski samo ateistični državljani uživati vse državljanske pravice in da se katoliškim državljanom odvzemajo njihove pravice. Ustavno načelo enakosti vseh državljanov brez razlike verovanj ni nič drugega kot mrtva črka.« Položaj slovenskih manjšin v Italiji in v Avstriji Komisija izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja je pretekli teden obravnavala pereča vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji in na Koroškem ter pri tem navedla konkretne probleme, ki bi jih bilo treba rešiti. Italijanska vlada bi morala predvsem dosledneje in v celoti izvajati določbe Londonskega sporazuma, tako da bi slovenska manjšina v Italiji lahko uživala vse tiste pravice, ki bi ji zagotavljale enakopravno in polno narodnostno, kulturno in gospodarsko življenje. Pri tem je zlasti neugoden trojni način obravnavanja slovenske manjšine v treh pokrajinah iste dežele pod različnimi pravnimi režimi. Med konkretnimi problemi, ki bi jih bilo treba urediti, je predvsem uporaba jezika, ureditev manjšinskega šolstva ter ustvarjanje materialnih pogojev, da se bo s slovenskimi kulturnimi, prosvetnimi, gospodarskimi, športnimi in drugimi organizacijami enako postopalo kot z italijanskimi. Treba je zato obžalovati, da se po večletni pozitivni tradiciji letos spet delajo ovire vsakoletnemu seminarju za slovenske učitelje in profesorje v Trstu. Tudi je potrebno storiti, da se čimprej uresničijo dogovori, ki so bili siprejeti leta 1965 ob obisku Alda Mora v Beogradu, zlasti gradnja tranzitne ceste med Novo Gorico in Brdi. Prav tako bi moral obmejni prehod pri Solkanu postati prehod I. kategorije, jugoslovanskim ter italijanskim turistom pa naj bi bilo omogočeno, da preidejo s potnimi listi mejo tudi na blokih II. kategorije. Končno bi že bilo prav, če bi si Jugoslavija in Italija mejo dokončno določili. V Avstriji pa se opaža, da se je okrepila dejavnost organizacij, ki skušajo doseči omejitev že obstoječih zakonskih pravic slovenske manjšine na Koroškem in preprečiti nadaljnjo izvedbo še odprtih vprašanj iz člena 7 državne pogodbe kot so slovenski jezik v upravi, dvojezični krajevni napisi in manjšinsko šolstvo. Pri tem gredo te organizacije tako daleč, da zahtevajo ,kot se je to nedavno zgodilo v Velikovcu, naj občinski odbori odločajo o rabi ali nerabi slovenskega jezika, ko je vendar tako odločanje stvar zvezne vlade, ne pa krajevnih oblasti. Stališče komisije izvršnega sveta Slovenije za mejna vprašanja je na Koroškem vzbudilo precejšnjo pozornost zlasti v deželnem tisku. Medtem ko so vsi koroški časopisi objavili izjavo komisije brez kakih komentarjev ter poudarili zlasti ugotovitev, da bi kakršno koli omejevanje mednarodno zagotovljenih pravic slovenske manjšine na Koroškem pomenilo resno obremenitev med obema deželama, je pa časopis »Volkszeitung«, ki zagovarja stališča vladne avstrijske ljudske stranke, zavrnil izjavo komisije iz Ljubljane z naslovom »Nepotrebna kritika iz Ljubljane« ter zatrdil, da ne gre za objektivno poročanje. List se je tudi zavzel za občinski odbor v Velikovcu, češ da imajo prebivalci Velikovca sami pravico, da odločajo o tem, kaj hočejo, ne pa kdorkoli izven avstrijskih meja. Na ta način hočejo nemški nestrpneži na Koroškem v imenu neke lažne demokracije obiti izpolnitev državne pogodbe, ki je Avstriji prinesla ponovno neodvisnost ter slovenski manjšini vsiliti postopke, s katerimi bi radi preprečili pouk slovenskim otrokom v materinščini, saj se dobro zavedajo, da bo nemška šola sama poskrbela, da leta 2000 manjšinskega vprašanja zaradi dokončnega potujčenja našega življa ne bo več. Kako naj k takemu postopanju matični narod še molči? Stališče teh krogov iz avstrijske ljudske stranke pa nalaga tudi političnemu vodstvu katoliško usmerjenih koroških Slovencev dolžnost, da preverijo, ali je še politično umestno, na volitvah podpirati stranko, ki stremi le za asimilacijo slovenske manjšine na Koroškem in ji odreka osnovne pravice. Stran 2 Olisk uri mostovnih v Btiuradu IZJAVA SLOVENSKE levice ne Tržaškem Prof. dr. Erdeljan je izrazil misel, da bi bilo primemo, naj bi se poslej tudi pravoslavni in katoliški škofje srečavali! Čas je hitel. Imel sem na programu obisk prijatelja, urednika »Blagovesti« msgr. Alojzija Turka in katoliškega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka, zato sem se moral posloviti. G. ravnatelj dr. Gardaše-vič se mi je prav prisrčno zahvalil za obisk in darila in me povabil, naj še pridem, da bom tudi kaj predaval in sploh se z njimi srečal. Naj pridem in se čutim pri njih kot doma! Zelo sem se čutil srečnega, da je obisk bil tako iskren in uspešen, da je zavladalo pravo bratsko zaupanje med nami. To prepričanje mi je utrdilo tudi dvojno pismo, ki je za menoj prispelo v Avstrijo, pismo patriarhovo in pismo dekana fakultete dr. čedomira Draškoviča z željo, da se še srečamo. Dr. Metod Turnšek (Nadaljevanje in konec) Hotel sem se že posloviti, ko me povabi rektor dr. Gardaševič na kosilo skupaj z bogoslovci, če sprejmem. Kosilo bo namreč le postno, ker je advent. Kajpak sem se ljubeznivemu vabilu odzval, toliko bolj, da bom imel priliko stopiti v stik tudi z bogoslovci in jih spoznati. Kosilo imajo od enih do dveh v dveh izmenah, ker je obednica za vse hkrati premajhna. Ko sem z rektorjem prispel v obednico spodaj v pritličju, so bogoslovci že bili zbrani ob skupni dolgi mizi. Prijazno so me pozdravili, ko me je g. ravnatelj predstavil, kdo in od kod sem. Zahvalil sem se za topli pozdrav in tudi sam izrekel svoje veselje, da mi je v čast, da morem prisesti k tako lepemu številu mladih krščanskih bratov, ki nas vse druži Kristus. Povedal sem jim, da jim za sveti božič prinašam skromno darilo in najboljše voščilo. Zavzeti sem moral častno' mesto. Ob meni sta sedela g. ravnatelj in eden oče menih, ki študira na fakulteti v Beogradu. Bogoslovci pa so bili vsi oblečeni kot civilisti. Mnogi so imeli brke. Brado je imel samo mladi kaludžer (menih). Opravili so liturgično molitev v staroslovenščini in sedli za mizo. Kosilo je bilo skromno, postno. Meso je bila riba. Nobene pijače. Le proti koncu je bogoslovec, ki je stregel, prinesel na mizo večjo steklenico vode in kozarce. Branja pri jedi ni bilo, pač pa pomenek. Ta je bil zelo discipliniran. Nobenega hrupa med bogoslovci, vendar pa je vladala vedrost. Moj razgovor z g. ravnateljem in z očetom menihom se je pletel deloma o srbskem meništvu deloma o drugih srbskih bogoslovjih izven Beograda. Vsega skupaj pa imajo Srbi kakšnih 800 bogoslovcev. Za moške samostane pa manjka naraščaja. Pri »monašicah« (redovnicah) ne čutijo pomanjkanja. Imajo kar vedno dovolj novink. Tudi srbski samostan Hilan-dar na gori Athos ni v zadregi. Samo tam sprejemajo le tiste srbske menihe, ki prej dosežejo grško državljanstvo. Po kosilu je spet bila liturgična molitev, pri kateri je predstojnik vsem podelil sveti blagoslov. Za ta blagoslov je g. ravnatelj povabil mene. Z veseljem sem ustregel in ga podelil v slovenščini. Vsem sem segel v roko in jih mlade fante povabil, naj v počitnicah pridejo kaj na obisk preko meje. Zelo jih je povabilo razveselilo. G. ravnatelj me je povabil še nazaj na tajništvo, kjer mi je ponudil cigarete in vino. Še je stekel pogovor o marsičem verskem in duhovnem pri srbski Cerkvi in udi v katoliški Cerkvi. S koristnega ekumenskega srečanja v Salzburgu in Regensburgu so nekateri profesorji odpotovali še v Rim, ki jih je prav tako prevzel po svoji veličini. Gospodje profesorji so s salzburškega kongresa odnesli najboljše vtise. Kardinal dr. šeper jih je sprejel v avdienco z očetovsko dobroto in prisrčnostjo. Regensburški škof dr. Graber pa je duša! Povedal sem jim, da dogovorno z njim prihajam v Beograd in tudi v njegovem imenu izročam božična voščila. Zelo jih je to razveselilo. iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI V sredo, 13. marca je prišel v javnost programski proglas z naslovom »Izjava slovenske levice«, ki jo je podpisalo 20 Slovencev s Tržaškega, med njimi prof. Boris Pahor, prof. Ubald Vrabec, Radoslava Premrl in še drugi kulturniki. Izjava je napoved organiziranega nastopa za uveljavitev političnih načel, ki jih je zadnje čase zlasti izrazil prof. Pahor v številnih člankih v reviji »Zaliv« ter v raznih javnih nastopih. Slovenska levica hoče ostati zvesta protifašističnemu boju med obema vojnama in duhu upora za časa druge svetovne vojne. Zato vztraja na tem, da ostane slovenski delovni človek slovensko misleč in slovensko govoreč. Ker sestav in delovanje obstoječih levičarskih strank na Tržaškem ne ustrezata zgoraj navedenim načelom, smatra Slovenska levica te stranke za krive, da je del zamejskih Slovencev zgubil svojo narodno odpornost in bil ............................... Občni zbor hranilnice in posojilnice na Opčinah V nedeljo, 10. marca je bil na Opčinah občni zbor hranilnice in posojilnice, katerega se je udeležilo zelo veliko število članov, tako da je bila dvorana v novi stavbi na Bazoviški cesti polna. Zbor je otvoril s kratkim pozdravnim govorom dolgoletni predsednik Jože Podobnik. Poročilo upravnega odbora pa je podal inž. Milan Sosič. Iz tega poročila povzemamo nekaj glavnih misli in podatkov. Hranilnica in posojilnica na Opčinah je bila ustanovljena leta 1908 in je torej ta občni zbor že šestdeseti. V tem dolgem obdobju se je hranilnica zelo povečala in razširila svojo dejavnost po zaslugi predvsem predsednika Podobnika in podpredsednika inž. Sosiča. Tako je letošnji občni zbor bil v novi stavbi, ki si jo je hranilnica zgradila v preteklem letu. Povečala je tudi število uslužbencev. Zdaj ima štiri uradnike, ki opravljajo vse bančne posle. Obračun dela v letu 1967 je bil zelo pozitiven in ga je občni zbor soglasno potrdil. Lani je znesek, ki so ga člani in nečlani vložili v banko, znašal 942 milijonov lir. Posojila, ki jih je banka dala svojim klientom, pa so znašala 351 milijonov lir. Občni zbor je poleg tega sprejel še nekaj upravnih ukrepov, med katerimi je najbolj pomemben ta, da se upravni odbor obnavlja vsako leto za tretjino članov. S tem je delovanje bolj povezano in kontinuirano. Občni zbor je tudi v glavnem potrdil dosedanje vodstvo in sicer predsednika Jožeta Podobnika, podpredsednika inž. Milana Sosiča, predsednika nadzornega odbora pa dr. Antonaca. Iz zaključnega računa je tudi razvidno, da dobiček lanskega leta znaša 6,7 milijona lir, ki pa se večji del razdeli v razne sklade. Čisti dobiček pa bo namenjen za dobrodelnost. Delovanje hranilnice, ki je zadružna ustanova in ki so jo ustanovili naši slo- Umrla je skladateljica Breda Šček Dne 13. marca je umrla v Ljubljani slovenska skladateljica Breda šček. Pokojna je bila doma iz Trsta, kjer se je rodila 20. avgusta 1895. Bila je sestra pok. Virgila Ščeka, duhovnika in politika. Po poklicu je bila učiteljica in je napravila učiteljišče v Gorici. Že kot mlada študentka se je zanimala za glasbo in tudi za kulturno delo v društvih. Ko je bivala v Gorici, je bila članica goriške Marijine družbe in vodila otroški vrtec. Tista leta je pomagala pripraviti veliko število kulturnih prireditev v go-riški Marijini družbi. Pozneje se je posvetila glasbi in se učila pri profesorjih Tartiniju in Martiniju v Bologni solo petje in kompozicijo. Kot učiteljica je službovala v Skednju, Slivnem, Avberju. Zaradi takratnih razmer na Primorskem se je izselila v Jugoslavijo in dobila službo najprej na štajerskem, pozneje pa v Ljubljani, kjer je sedaj umrla stara 73 let. Breda šček se je uveljavila v slovenskem glasbenem svetu s svojimi številnimi kompozicijami, ki jih je preko 600. Po značaju so to vokalne kompozicije za solo petje in zbore. Komponirala je cerkvene in svetne pesmi. Mnoge njene cerkvene pesmi so izšle v treh znanih zbirkah, ki jih je izdala Goriška Mohorjeva družba in jih je uredil V. Vodopivec: Božji spevi, Gospodov dan in Ave Maria. Prav zaradi pesmi v teh zbirkah naši zbori Bredo Ščekovo dobro poznajo in bo po njih ostala živa med nami tudi sedaj, ko je ni več. Komunizem brez maske Pred približno enim letom je g. Vladimir Kozina izdal v Piedmomtu v Kaliforniji, knjigo z naslovom »Comunism as I knovv it« (Komunizem, kot ga jaz poznam). V uvodu razčlenja bistvo komunizma. Po opisu revolucije v Sloveniji pisatelj' prikaže strašno tragedijo, ki je zadela njegovo družino, ko so mu pred očmi ubili očeta in mater ter brata invalida. V zaključku svari svet pred nevarnostjo, ki mu preti od strani komunizma. Knjiga je doživela izreden uspeh. V kratkih tednih je bila razprodana. Sveti oče se mu je za knjigo zahvalil in mu poslal svoj blagoslov. Po nekaterih šolah v Ameriki jo rabijo kot pomožno knjigo. Ugledno podjetje tnu je ponudilo odkup avtorskega prava. Sedaj je izšla druga, razširjena izdaja, ki jo krasijo zanimive slike dogodkov revolucije v Sloveniji. Knjiga se naroča pri pisatelju (Rev. Vladimir Kozina 322 St. James Drive-Pied-mont, California 94611). Pisana je v angleščini in stane pol dolarja. venski kmetje in obrtniki, je lahko vzor, kako bi se morali naši ljudje organizirati, da bi slovenska manjšina polno zaživela tudi na gospodarskem področju. M. RAZNO Delo italijanske vlade v pretekli poslovni dobi Tiskovni urad predsedstva vlade je objavil pregled vse dejavnosti, ki jo je Mo-rova vlada opravila v teku zadnje poslovne dobe italijanskega parlamenta. Vlada se je sestala 137 krat in odobrila 1229 zakonskih predlogov, 90 zakonskih dekretov, 107 zakonskih pooblastil in 790 dekretov. Sam parlament je pa med poslovno dobo izglasoval 966 zakonov. Po uradnih podatkih je bila januarja letos italijanska plačilna bilanca pasivna za 82 milijard lir, lanskega januarja pa aktivna za 189 milijard lir. Dvoje vprašanj »Mladini« »Mladina« je ciklostiliran listič ali bilten Z.K.M.I. za mlade Slovence v Furlaniji-Julijski Benečiji. V zadnji številki, to je 1-2, letnika II, ki so jo širili na tržaški univerzi, je zapisano v uvodnem članku na račun moskovskega procesa tudi tole: »Sodišče je Galanskega, Ginzburga in tovariše sodilo in obsodilo za navadne kazenske prestopke, na kar italijanski tisk rad pozablja«. Ob teh trditvah vprašamo »Mladino«: 1. Od kdaj se procesi za »navadne kazenske prestopke« vršijo ob zaprtih vratih brez občinstva in zlasti brez časnikarjev? Tako so namreč sodili Galanskega in tovariše. Kaj bi »Mladina« rekla, če bi se kaj podobnega zgodi'o v Italiji? 2. Ali ve «Mladina«, da je v sovjetski Rusiji bilo na tisoče procesov ob zaprtih vratih in tudi javnih, kjer so sodili in obsodili tisoče državljanov zaradi »navadnih kazenskih prestopkov« tudi na smrt, a so jih sedaj že na tisoče rehabilitirali, ker so jih spoznali za nedolžne? Ali ni sodstvo v državi, kjer so se že zgodili slični primeri, vsaj sumljivo glede svoje nepristranosti, ko gre za ljudi, ki niso režimu po volji? oropan svojega pogumnega duha. Slovenska levica je socialistična, ker sodi, da je kapitalizem že odigral svojo poglavitno vlogo v zgodovini človeštva. Toda tudi socializem bo dokončno prepričal sodobnega človeka šele takrat, ko bo spoštoval človekovo osebnost in mu človek ne bo več samo sredstvo. Zato slovenska levica tudi ne čuti nobene naklonjenosti do tistega socializma na zahodu, ki se v vseh za človeštvo pomembnih vprašanjih odloča za podporo nazadnjaškim silam. Slovenska levica je prepričana, da imajo v danih razmerah vsi razredi in vsi sloji slovenskega prebivalstva v zamejstvu skupen smoter, to je rešitev slovenske samobitnosti. Zato je treba v slovenskem človeku vzdigniti in utrditi toliko let potlačeno samozavest, vrniti mu je treba vero v njegovo duhovno dostojanstvo, da se bo s ponosom skliceval na svojo narodnost in odklanjal vsako obliko potujčevanja. Ker Slovenci v Italiji še vedno niso enakopravni državljani, bo poglavitna skrb slovenske levice, da zamejski Slovenci dosežejo pravično osnovo za svoj obstoj in svojo etnično celovitost, vključno Beneško Slovenijo, ki se ji mora priznati status manjšine. Do matične države, ki se pa do sedaj ni zanimala pred Italijo, da bi prišlo do ratifikacije Londonskega memoranduma, hoče slovenska levica ohraniti navezanost, saj je zlasti slovenska republika nastala tudi kot sad žrtvovanja velikega števila zamejskih Slovencev ,a istočasno se čuti prav zato ne samo upravičena, temveč tudi dolžna, da sodi o vprašanjih slovenske samobitnosti in o razvoju demokratičnosti v kulturnem, socialnem in gospodarskem življenju Slovenije. »Primorski dnevnik«, ki je to izjavo slovenske levice v celoti objavil, pripominja, da sestavljajo to skupino ljudje, ki po Pahorjevih besedah v 5. številki »Zaliva« niso bili in niso komunisti, ki niso bili in niso marksisti, ampak čustveno socialisti. Izjava slovenske levice se zdi »Primorskemu dnevniku« polemična do vsega obstoječega ter pristranska, ker da ne oceni celotnega položaja in dejavnosti Slovencev v Italiji z objektivnimi merili- »Primorski dnevnik« se tudi sprašuje, kaj je pravzaprav slovenska levica. Je stranka? Je gibanje? Ker smo pred volitvami, se bo volitev udeležila sama ali morebiti s Slovensko skupnostjo? Italijanska socialistična in komunistična stranka sta po vsebini izjave izključeni. »Primorski dnevnik« govori nato o sirenskem petju katoliške skupine, ki sestavlja Slovensko skupnost in se sedaj imenuje Slovensko ljudsko gibanje. Uvodnik pred občnim zborom tega gibanja, ki ga je priobčil »Katoliški glas« ter resolucija, sprejeta na omenjenem občnem zbora, češ da je v Slovenski skupnosti dovolj mesta tudi za slovenske demokratične socialiste, ki sprejemajo načelo in potrebo po lastni slovenski politični organizaciji, da »Primorskemu dnevniku« misliti, da se je Boris Pahor že odločil, in sicer za Slovensko skupnost, ker da je o njej v »Zalivu« zapisal, da je bila včasih bolj desničarska kot danes in da zanjo tako in tako voli nekaj Slovencev, ki so prej dajali svoj glas Neodvisni socialistični zvezi. Mogočna armada v službi Boga Na svetu je sedaj 351.624 škofijskih in redovniških duhovnikov. Od leta 1954 je število duhovnikov narastlo za 2253. Bogoslovcev in semeniščnikov pa je 162.724. OKNO V DANAŠNJI SVET Smrtna nezgoda direktorja hrvaških izseljenskih dušebrižnikov Pri letalski nesreči v sredo, 6, marca, pri kateri je zgubil življenje znani francoski časnikar p. Emil Gabel, je preminul tudi hrvaški duhovnik Vladimir Vincens. Dr. Vincens je pripadal djakovski škofiji in je bil vrhovni direktor za dušnopastirsko delo med hrvaškimi izseljenci. Vračal se je v Rim iz Južne Amerike, kjer je obiskal hrvaške skupnosti. Zborovanje evropskih lazaristov Zadnje dni februarja je imelo v Gradcu enajst evropskih pokrajinskih predstavnikov lazaristov svojo konferenco. Razpravljali so o obnovi svoje družbe v duhu koncilskih smernic in pripravljali zasedanje glavnega sveta lazaristov, ki se bo sestal 22. avgusta v Rimu. V Slovenijo je lazariste poklical škof Slomšek. Poznani so po številnih misijonih in duhovnih vajah. Znana je bila njihova tiskarna v Grobljah, ki je natisnila mnogo verskih knjig in časopisov ter so jo najprej zasegli nacisti nato pa komunisti. Med drugim so tiskali tam mesečnik Katoliški misijoni. Lazaristi oskrbujejo tudi svetišče na Mirenskem gradu pri Gorici. Kardinal Lienart zapušča svojo škofijo Svoji škofiji Lille se je odpovedal francoski kardinal Lienart, star 84 let. Kardinal Lienart je zelo znana in cenjena osebnost, zlasti zaradi svojih nastopov in zadržanja do delavskega vprašanja. Bil je vedno pogumen zagovornik duhovni kov-de-lavcev. Tudi na koncilu se je večkrat oglasil. Sv. oče mu je poslal zahvalno pismo. Teološko srečanje v Ljubljani Praznik sv. Tomaža Akvinskega, 7. ca, je že tradicionalni dan obiska b» grajskih pravoslavnih teologov pri kat< liških kolegih v Ljubljani. Letos se je # inu srečanju pridružilo tudi zastopst« teološke fakultete iz Zagreba. Tako so $ letos srečali slušatelji treh teoloških f* kultet. Po sv. maši v ljubljanski stolnic ki so jo darovali vsi slovenski škofje i* predstavniki fakultet, je bila slavnosti akademija. Prva romarska skupina iz Slovenije je obiskala Fatintf V petek, 8. marca je odletela z Brni!® 1 pri Kranju z letalom slovenskega letal skega podjetja »Adria aviopromet« prv* slovenska romarska skupina iz domovin« ki je bila tudi istočasno prva taka i pina iz vse Jugoslavije. Romanje je vodi! sam ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogač nik, udeležencev pa je bilo 86, med njini 1 18 duhovnikov. Med potjo so udeleženci obiskali tudi Montserrat pri Barceloni, se ustavili v Madridu in Lizboni, v Fatifl® pa preživeli dva dni, stanujoč v znane* gostišču Modre armade, ustanove, ki šl Marijino sporočilo po vsem svetu. Z avtf busom so se iz Fatime vrnili v Lizboni od tam pa 14. marca spet z letalom domov* Janez XXIII. na poti k časti oltarja V petek, 15. marca so v Benetkah v šk» fijski palači začeli z enim izmed uradni!1 postopkov pri procesu za razglasitev bi* ženim papeža Janeza XXIII. S TRŽAŠKEGA Rojan Po dolgi bolezni nas je zapustila druž" benka ga. Frančiška Fajt z Grete. Dokle1 ji je zdravje dopuščalo, je bila vsako ju-tro pri slovenski sv. maši. Ko je prišla slovenščina v bogoslužje, si je takoj pr>' skrbela slovenski misal, da je skupaj 1 dragimi udeleženkami tudi med tednoi« glasno molila mašne speve. Z veliko pc žrtvovalnostjo je več let pobirala po Gret* mesečne prispevke za Marijin dom. Zel o rada je obiskovala bolnike. Od vsega začetka je bila zvesta članica Vincencijev« konference. Veliko je pomagala v župnij' skem občestvu. Svojo dolgo bolezen je vdano prenašala in v bolezni veliko pre-molila. K zadnjemu počitku smo jo položili v četrtek, 14. marca. Naj ji dobri Bož nakloni večno srečo! Končana zasedba filozofske fakultete Pretekli ponedeljek so študentje po štirinajstdnevni zasedbi zapustili poslopje stare univerze, kjer je sedež filozofske fakultete-V poročilu pa študentje poudarjajo, da se boj za reformo italijanske univerze nadaljuje. Sicer pa se je pretekli teden za' čela dejavnost na vseh fakultetah. Občinska proračuna v Devinu-Nabrežini in v Zgoniku Letošnji proračun devinsko-nabrežinske občine, ki je bil pred kratkim predložen občinskemu svetu, predvideva 60 milijonov lir primanjkljaja. 2upan Drago Legiša je ob predložitvi proračuna poudaril, da je bil le-ta sestavljen na podlagi dveh glavnih predpostavk: upravno-politični program in finančna zmogljivost občine. Zgoniški občinski svet pa je že odobril letošnji občinski proračun, ki predvideva skupno 56 in pol milijona lir izdatkov in skoraj 28 milijonov 300 tisoč lir dohodkov1' Primanjkljaj naj bi krili predvsem z državnim prispevkom in delno s posojilom Zgradili bodo sejno dvorano deželnega svfeta Deželna uprava je sklenila, da bo do leta 1970 zgradila na trgu Oberdan 6 sejno dvorano deželnega sveta. Hkrati bo občin-ska uprava poskrbela za zgraditev dram' skega gledališča, dvorane za kongrese tet gornjih nadstropij iste palače. Deželni zakonski osnutek Deželni odbor je pripravil zakonski osnutek, ki določa 60 milijonov lir podpore istitutu za študije in informacije o vzhodni Evropi ter centra za dokumentacije o lesu. Obe ustanovi bosta pripomogli, da se bo povečala mednarodna vloga Trsta in pa še dežele. Institut za študije in informacije o vzhodni Evropi deluje P** fakulteti za gospodarstvo in trgovino tržaške univerze. 'Os V ^hc stV£ »1 »< kat; da % I*, Da tla Ji € ma bff kat« e K >stf o s , fi nič e i ■sW' Pred predstavo »Martina Krpana« v Gorici ff Zuovi izoBved" v Kritnrnem domu Levstikov »Martin Krpan« je poleg Jurčičevega »Desetega brata« ena naših naj-ix>lj znanih ljudskih povesti. Povest je otroško preprosta, a Levstik ji je dal Umetniško vrednost. Kakor Sketova »Mihova Zala« tudi Levstikova povest kar sama kliče po dramatizaciji. Res je do Oje že prišlo pred prvo svetovno vojno, Lo jo je za oder pripravil pisatelj Fran Govekar. Tedaj je na odru ljubljanskega Siedališča nastopila celo živa kobila... Ob 110-letnici Levstikovega »Martina Krpana« se je dramatizacije lotil pisatelj J°ža Vombergar, doma iz Cerkelj na Go-mnjskem, ki pa sicer že dolgo vrsto let hvi v Argentini. Vombergar je znan ljudmi dramatik. Najbolj priljubljena njegova odrska stvaritev je veseloigra »Voda«, ki s° jo igrali v Narodnem gledališču v Ljubljani in skoro na vseh slovenskih odrih doma in v inozemstvu ter tudi na kovaških odrih. »Voda«, »Zlato tele« in krnitev« so tri njegove tiskane drame, Seveda že zdavnaj razprodane. Samo igro ‘Vrnitev« so do leta 1936 igrali — 1200 krat! INajvečja vrednost Vombergarjeve dramatizacije je njegov jezik. Je ievstikovsko Carinski, slovensko čist, dialektično pobarvan, zares ljudski. Vombergar je pač Velik ljubitelj slovenskega jezika. Še sedaj Porabi vsak dan dve uri za njegov študij. Krstno predstavo je doživel Vombergar-fev »Martin Krpan« lani konec julija v ‘Slovenski hiši« v Buenos Airesu. Vlogo Usarja je igral Vombergar sam. Ko je za 'Sto zvedel g. Vinko Zaletel na Koroškem, 'e je odločil, da jo uprizori tudi v deželi Vliklove Zale«. Joža Vombergar je rad _ potrebno dovoljenje — in še mnogo Cvetov. Tako je »Martin Krpan« v na-'kto polni dvorani v Celovcu lanskega de-‘Ptnbra doživel svoje zmagoslavje tudi ^d koroškimi Slovenci. Sedaj nam ga pa bo g. Vinko Zaletel Popeljal za soboto, 23. in nedeljo 24. mar-Ca še v Rojan in Gorico. Da nam bo igra P*tU bolj razumljiva, prisluhnimo samemu Lombergarju, kako je igro zgradil: “V prvem dejanju sem nakazal zaplet 5a cesarskem dvoru: Brdavsov poslanec "taese cesarju ultimat, v katerem terja ‘esarično; cesar se odločno upre zahtevi ‘P celo žali Brdavsa. Drama se sproži na Sinaju. — V drugem dejanju je nov za-Pfet na Notranjskem: v nasprotju sta si ^glavar mejačev in Krpan zaradi tiho-laPljenja soli. Krpan pride navzkriž s po-stavo, kar prvi zaplet pojači, kajti mejač Se napoti naravnost na Dunaj, da ga za-t()2i cesarju. Cesar pa se spomni Krpana njegove moči, ter ga da poklicati unaj kot zadnje upanje ‘Na Dunaju Se na njegovi stiski, napetost stopnjuje: Cesar Prepriča o Krpanovi moči in mu ponovi ^Ijubo, da mu da princeso Marjeto za /eno, če premaga Brdavsa. Nov zaviralni 'Poment nastopi, ko se cesarica in princa upreta cesarjevi odločbi. Naslednji ^vori: Krpan se počasi pripravlja na bor-°> poseka cesarici lipo, ki je užaljena, Cl‘sar nervozen, ker gre prepočasi "na-^j”. Mejača pri ministru Vrbanu zapleta stvar in tožita Krpana. . Lišek napetosti nastane pred in med bo-ai Krpana z Brdavsom. Krpanovi sodniki so sicer prepričani nad zmago rPana, hudo pa bi jim bilo spet, če bi Lo podprta obtožba padla v vodo. Na-Detost raste celo še v peto dejanje, po ^agi, kajti Marjeta, princesa, se je zdaj ima rad. Krpan je postal ljubljenec vsega mesta ,razen tistih štirih ministrov, ki so na strani užaljene in maščevalne cesarice. To zavezništvo in zavist zaradi časti, ki jo doživlja ta "tihotapec”, jih pripelje do odločitve ,da javno obtožijo Krpana tihotapstva, in celo "veleizdaje”, ker se je nekoč izjavil: "Kaj me briga meja! Če cesarju ni prav, da hodim preko, pa naj jo prestavi do Gradca!” Ko Krpan zve, kaj se pripravlja, sklene zapustiti Dunaj. Sliši tudi cesarjev prepir s cesarico zaradi Marjete. Cesarju je žal ,a je vesel, da se je tako "odločil” in bo spet "mir pri hiši”. Pred odhodom pa nastopajo ministri, da ga "aretirajo”, pa udarijo z obtožbo v prazno. Krpan celo dobi mošnjo denarja in pismo, ki mu daje pravico tihotapstva. Krpan se težko odpove princesi. Vsi se prisrčno poslavljajo od njega, le minister Gregor ne reče ničesar. V igri se mešajo pravljičnost, realizem in karikatura. Kar se dogaja na cesarskem dvoru, je zamišljeno v načinu ljudskega mišljenja, zato je vse prirejeno bolj pravljično, ministri pa so zamišljeni smešni in prav zato je to lahko satirična komedija. Drugo dejanje, ki se dogaja na kmetih v slovenskem okolju, pa je realistično. Razloček med Krpanom ter njegovo vrsto ljudi in pa med cesarjem in dvorjani ni velik, kakor bi bil v resnici. Cesar Janez je v igri bolj podoben kakemu graščaku kot cesarju. Postaviti se moramo na mesto preprostega ljudskega pripovednika Levstikovega ali Jurčičevega časa. Tudi v pravljičnem svetu bomo slišali mnogo resnic in preproste modrosti, kot jih izpovedujeta zlasti Krpan in tudi cesar, obenem pa mnogo hudobije, zavisti, prevzetnosti, užaljenosti in neumnosti. Iz pravljice pridemo v resničnost... tudi v razmerju našega Krpana do ministrovega urada. Kdor ima kaj soli v glavi, bo v igri še marsikaj drugega razumel. Kakor že pravi Krpan, ko gre od doma na Dunaj nad Brdavsa: »V božjem imenu!« Slovensko gledališče v Trstu predvaja te dni z velikim uspehom v Kulturnem domu dramatizirani roman Itala Sveva »Zenova izpoved« (La coscienza di Zeno) v priredbi Tullia Kezicha. S to prireditvijo se je omenjeno gledališče hotelo oddolžiti spominu pisatelja, ki mu je ob prehodu v to stoletje uspelo prenesti preko svoje močne umetniške osebnosti duhovno vrvenje tržaškega sveta v najbolj oddaljene kotičke evropskega in svetovnega kulturnega prostora. Istočasno pa naj bi Sve-vova drama bila eden izmed naporov, da se z uprizarjanjem kvalitetnih italijanskih del pomaga soustvarjati ozračje novih odnosov, ki naj zavladajo v tržaškem kulturnem prostoru kot rezultat odgovarjajočih prizadevanj tudi z druge strani. Ettore Schmitz, kajti to je bilo Svevovo Svevo prišel do svojih zaključkov po popolnoma samostojnih poteh in izključno z umetniškimi sredstvi. Jasno je, da je taka psihološka drama kot je »Zenova izpoved« zahtevala tako od režiserja kot od gledališkega kolektiva izjemen napor, ki pa je bil kronan s prodornim uspehom. Zlasti je prepričevalno podal svojo vlogo Silvij Kobal v osebi Zena, na katerem je tudi skozi tri ure ležala vsa teža zapletenega dogajanja. Uspešno ga je spremljal na odru Livij Bogateč v dokaj težavni vlogi Gvida Speier-ja kot družabnika v podjetju in moža žene, ki jo je prvo vzljubil Zeno. Pomemben delež so imele tudi tri igralke: Marija Oficija kot Zenova žena Avgusta, Mira Sardočeva kot Speierjeva žena Ada in Lidija Kozlovičeva v vlogi Zenove ljubim- NARODNOZABAVNI ANSAMBEL ROKOVNJAČI s humoristično skupino iz Ljubljane bo nastopil: ★ v soboto, 23. marca ob 20,30 v Finžgarjevem domu na Opčinah; ★ v nedeljo, 24. marca ob 17h v župnijski dvorani v Bazovici; ★ isti dan ob 20. uri v Dolini. LEPO VABUENI! Preureditev mejnega prehoda na Škofijah V kratkem bodo začeli z deli na slovenski strani mejnega prehoda na Škofijah. Načrt predvideva 12-stezno cestišče, zgraditev nove carinarnice, parkirni prostor in več drugih novosti. pravo ime, se je rodil v Trstu 19. decembra 1861 kot sin premožnega industrialca. Skoraj vse svoje življenje je preživel kot bančni uradnik, profesor in končno trgovec in industrialec v senci malomeščanskega prizadevanja po boljšem in pravičnejšem družbenem idealu. Umrl je leta 1926, star 67 let, kot žrtev avtomobilske nesreče nedaleč od Motte de Livenza. Večina Svevovih del se ukvarja z duševno zgodbo sramežljivega in plahega človeka. Tudi v »Zenovi izpovedi« je tako. Zeno Cosini, ki živi od rente, se v zreli moški dobi zateče k psihoanalistu in se mu »izpove«, pred njim razgrne svojo preteklost in komplekse, ki ga mučijo. V času, ko je Freudova teorija o vplivanju podzavesti in občutku manjvrednosti na človekovo ravnanje zmagovito osvajala svet in navduševala ne samo znanstvenike, ampak tudi umetnike in še zlasti pripovednike in dramatike, je tudi Svevo gradil svoje like v zvezi z odkrivanjem globin človekove podzavesti, pri čemur pa je težko reči, da bi bil dunajski zdravnik Sieg-mund Freud tisti, ki je odločilno vplival nanj; bolj verjetno se zdi, da je Italo ke Karle Gerco. Seveda so tudi vsi ostali nastopajoči mnogo pripomogli, da lahko smatramo »Zenovo izpoved« kot enega vrhuncev v umetniškem prizadevanju Slovenskega tržaškega gledališča. Ustanovni občni zbor Slomškovega doma Vršil se je 14. marca v Bazovici. Prisotnih je bilo nad 60 članov, ki so si izbrali za predsednika občnega zbora Milana Lebana. Domači župnik je prikazal prisotnim lik velikega slovenskega vzgojitelja škofa Slomška, ki je v težkih in razburkanih časih — podobnim sedanjim — vodil in vzgajal Slovence v duhu gesla: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do edino prave narodne omike«. Slomškovo geslo 'naj bo tudi geslo Slomškovega doma, ki hoče biti obenem nosi-telj sloge in edinosti v župniji. Člani so nato pretresali posamezne člene pravilnika, jih odobrili in si končno izvolili 13 odbornikov. V programu za bližnjo bodočnost so razne prireditve, med temi prva: teden staršev, ki se bo zaključil z veselo prireditvijo v kino dvorani 24. marca. Sledila bodo predavanja mladini, praznik dela 1. maja, slikarsko tekmovanje »ex tempore« in, če nam bo uspelo, še izlet na Dunaj v juliju. Škofov vikar msgr. Lojze Škerl je z lepim pismom izrekel spodbudo članom in še posebno odbornikom k resnemu delu, da bodo zanesli v novo skupnost mladostnega veselja, vztrajnosti v dobrem in trdnosti v poštenem delu za korist skupnosti. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska ura, sledi spominska svečanost za pokol v Ardeatinskih jamah. 21.00 Odiseja, prvo nadaljevanje. 22.00 Športne vesti. — Drugi: 21.15 Iz sveta znanosti. 22.15 Pestra glasbena oddaja. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Viva Villa, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 S.O.S. Policija, tv film. Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Soba v najem, Pirandello. — Drugi: 21.15 TV razprave. 22.15 Pestra oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Deset sekund s hudičem, film. Četrtek: Prvi: 21.00 Lažnivec, Goldoni. — Drugi: 21.15 Gor in dol, tv igra. 22.30 Poročila iz gledališkega sveta. Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Film. — Drugi: 21.15 Otok zakladov, nadaljevanje. Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Vesela vdova, opereta. 22.00 Gospodarski obzornik. — Drugi: 21.15 Serijska oddaja. 22.30 Previdnost in kitara. SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 24. do 30. marca 1968 Nedelja: 9.30 Zbor Vasilij Mirk iz Pro-seka-Kontovela - oddaja iz cikla »Naši zbori«. 10.45 Mokedajeva matineja: Tepec iz Xenemunda - češki film. 16.00 Smučarski skoki v Planici. 19.15 Gora skrivnosti -serijski film. 19.45 Filmska burleska. 21.50 Športni pregled. Ponedeljek: 18.20 Pri naših pravljičarjih: Tina Vajtova. 19.20 Naše infekcijske bolezni. 19.40 Od Budimpešte do Prage -aktualna tema. 20.35 Dr. Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. 21.35 Vzhod da avantgardi življenjsko moč - oddaja iz cikla »Pota sodobne glasbe«. Torek: 18.00 Obrežje - oddaja za italijansko narodnostno skupino. 18.45 Beat in balalajke - ansambel M. Sepeta v SZ. 20.30 Bela karavana - sovjetski celovečerni film. 22.00 Problemi znanstveno raziskovalnega dela - oddaja iz cikla »Človek, znanost in proizvodnja«. Sreda: 17.15 Obvezane glave - lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine. 20.35 Izbor popevke za »Zlati ključ« v Karlovyh Varyh. 21.35 Belfegor - serijski film. četrtek: 17.15 Tiktak: Peter Klepec. 20.35 Ob celjskem gledališkem tednu - oddaja iz cikla »Kulturna tribuna«. 21.15 S tujega baletnega odra. Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 18.20 Slovenski ansambli tekmujejo - posnetek javne radijske oddaje. 20.35 Smrt trgovskega potnika - ameriški celovečerni film. Sobota: 15.30 Veslaška regata Oxford : Cambridge. 21.35 Videofon - zabavno glasbena oddaja. 21.50 Bonanza - serijski film. Štiristo let rojstva sv, Alojzija Pretekli teden smo praznovali štiristoletnico rojstva sv. Alojzija Gonzaga. Sveti oče je škofu v Mantovi poslal posebno pismo, v kateri se spominja te obletnice. bočila za Krpana, pa tudi Krpan jo Prizor iz II. dejanja igre »Martin Krpan«: cesarjeva služabnika prideta v krčmo na Notranjskem iskat Martina Krpana, da bi šel nad Brdavsa MARIJIN DOM V ROJANU v soboto, 23. marca ob 20. uri Fran Levstik - Joža Vombergar Martin Krpan Satirična komedija v petih dejanjih Predvaja dramska skupina s Koroške pod vodstvom g. Vinka Zaletela VABLJENI! ‘°sefine STEGBAUER Prevedel J. P. 56 tfVcS li llevile °ahim je vesel prilrdil: »Vsekakor bom L°ral pojutrišnjem *tV: '°rn. Istočasno spet k vam, gospa bom tudi Marjetičine ari prinesel s sabo. Upam, da vam je Wav?« "Kar pridite,« je odvrnila gospa Thorn. NEMIRNI DNEVI ^ ‘Gaj vidiš, da ne morem tako dolgo ča-,atL Bog ve, kdaj bo Joahim imel čas, s Pride sem,« je govorila vdova Poli °li hčeri Korneliji. »Sama se bom k n peljala in ga presenetila. Pavla je esljiva in sama sem v tem času z bol-Pogo že tudi toliko potovala, da me P°t prav nič ne skrbi. Na noben način ne morem sedeti tu doma, ko vem, j Je Joahim tako blizu.« Urij Frohner, ki je tudi sedel v sobi, je zložil pismo, ki ga je pravkar še bral, in se oglasil: »Potem bova pa skupaj potovala, ko se boš vračala. Veš, tudi jaz se bom peljal v isto mesto, kjer je sedaj tvoj Joahim s svojim cirkusom.« »Ti? Zakaj*pa? je vprašala Kornelija začudena. Trgovec je podal svoji ženi pismo. »Tu mi piše sožolec. Veš, vsi, ki smo skupaj študirali in pred dvajsetimi leti napravili maturo, naj bi se zbrali in to skupaj obhajali. Zdaj mi piše sošolec, naj mu takoj sporočim, če bom prišel. Zbrali naj bi se v mojem rodnem mestu, ker je tam še največ sošolcev. Piše mi pa doktor Weissenberg. Njega so namreč naprosili, naj bi povabil vse tiste, ki bivajo po drugih krajih.« »Kateri od tvojih sošolcev še žive v tistem mestu?« je bila Kornelija radovedna. »Le čakaj, da se malo spomnim. Najprej Hans Rosner,« je začel naštevati trgovec, »s katerim sva se skupaj učila glasbe. Jaz sem pozneje presedlal na trgovsko, on pa je ostal glasbi zvest in sedaj vodi v domačem kraju glasbeno šolo. Potlej je tam še dr. Weissenbcrg, zdrav- nik za živčne bolezni in Theodor Heller. O tem sem ti že pravil, da je na gimnaziji pesnikoval. Sedaj je glavni urednik večjega lista, sam ne vem katerega. Napisal je tuli nekaj romanov. Potlej so tam še odvetnik Burgel, gimnazijski ravnatelj Wieland in še nekaj drugih, s katerimi nisem bil tako domač kot npr. grof Dernburg. »Kdaj boste imeli ta vaš sestanek?« »Šestnajstega maja popoldne.« »Že v desetih dneh!« je izračunala Kornelija. Zato so sklenili, da bo babica takoj odpotovala, kot je želela, Jurij Frohner pa se bo odpeljal šele 16. maja. Kmalu popoldne bo tam. Sobo mu babica lahko že prej naroči. Nazaj bi skupaj potovala. Gospa Poli se je začela takoj pripravljati za pot. Ves čas si je v duhu predstavljala svidenje s sinom Joahimom, za katerega je bila prepričana, da je že več let mrtev. Ni čuda, da je bila vsa vznemirjena. Se bolj vznemirjeni sta bili Gretica Thorn in Senta Burgl. Saj je bil za 16. maj napovedan šolski koncert. Obe sta dobro vedeli, da imata glavne točke tega nastopa in da je čast te glasbene šole tako rekoč v njune roke položena. Po cele ure sta vsak dan vadili. Gretica se zaradi preobilnega dela niti ni veliko zanimala, da se je v teh dneh preselila Marjetica k njim in tudi ne, da je Joahim Poli skoro vsak dan prihajal na obisk. Zato se je gospa Thorn toliko več bavila z malo Marjetico. Saj Gretica res skoro ni utegnila. Dopoldne je bila v šoli, popoldne pa je pisala domače naloge in se vadila na gosli. Ljubezen gospe Thorn do Gretice se niti za pičico ni zmanjšala po prihodu Marjetice. Zato bi se gotovo na moč prestrašila, če bi le malo slutila, kako težke dneve in noči je Gretica v tem času preživela. Gretica nikakor ni mogla razumeti Marjetice. Le kako se je morala ta tako hitro vživeti v tuji hiši? Skoro sram jo je bilo ob misli, kako je še ona hotela biti posebno ljubezniva do nje, da bi ji tako olajšala slovo in ločitev od očeta. Pa niso le te misli vznemirjale Gretico. še huje so jo mučile druge, čisto napačno si je razlagala materinsko skrb gospe Thorn do Marjetice. Saj ni bila ljubosumna, da se je gospa Thorn z Marjetico več bavila kot z njo. A pri vsem tem so ji prihajale težke, čeprav docela neutemeljene misli. »Tvoja sedanja "mati” bi te nikoli ne vzela za svojo,« tako si je mislila, »če bi tale Marjetica že prej prišla. Morda ji je žal, da se je lani tako prenaglila. Zdaj si samo še peto kolo, vsem v napoto. Tvoja "mati” te ne potrebuje več. Saj se komaj še zmeni za tebe. Prav vseeno ji je, če ves dan sediš v šoli ali pa se doma mučiš z nalogami. Samo še Marjetico vidi.« Take in podobne misli so bile za Gre-lico nevarne. Ponoči še spati ni mogla zaradi njih. In vendar bi bila tako potrebna spanja. Vedno bolj bleda je postajala. Saj je bilo v šoli sedaj tudi učenja čez glavo, ker se je bližalo šolsko leto h koncu. Poleg tega je morala v teh dneh toliko vaditi za koncertni nastop. In zdaj še te žalostne, moreče misli. Uboga Gretica je vsak dan bolj hujšala. Žalost jo je grizla od znotraj in ji jemala vse veselje. (se nadaljuje) m&i n, notAic * __ Četrto predavanje o sodobni slovenski zgodovini Prejšnji četrtek se je vršil v okviru SKAD-a iz Gorice četrti večer, posvečen sodobni slovenski zgodovini. Predaval je publicist Franc Jeza iz Trsta o zadržanju Slovencev med zadnjo vojno. Predavatelj, ki je izšel iz vrst krščanskih socialistov, je sam sodeloval v Osvobodilni fronti. V začetku svojih izvajanj je orisal položaj predvojnega političnega življenja v Sloveniji in odnose tedanjih glavnih političnih strank do Jugoslavije in to zlasti v dobi centralizma. Prikazal je nato začetno vojno obdobje in njemu sledeči politični kaos, za katerega je bila po njegovem mnenju kriva nesposobnost tedanjih slovenskih vodilnih politikov. V nadaljevanju svojih izvajanj je predavatelj prikazal nastanek in razvoj osvobodilnega gibanja na Slovenskem, ki pa je za razliko od drugih evropskih odporniških sil, zlasti zahodnih pomenilo pod plaščem osvobodilnega boja proti nacifašističnemu okupatorju tudi borbo za zmago komunizma, z drugo besedo komunistično revolucijo (tudi če se je predavatelj te besede izogibal). G. Jeza je med drugim omenil zaslugo Komunistične partije kot prve pobornice za organizacijo OF, obsodil pa je njeno poznejše zadržanje, ko je prevzela monopol in je izrinila ostale skupine, ki so v njej sodelovale. Pri tem naj pripomnim, da je predavatelj le preveč idealiziral vlogo Edvarda Kocbeka, ki ga gotovo ne moremo obtoževati samo prevelike naivnosti v gledanju na vodilno vlogo KP v tem obdobju! V zadnjem delu svojega predavanja je g. Jeza stvarno osvetlil vlogo slovenskega domobranstva, ki ga je skušala in ga še vedno skuša komunistična propaganda prikazati samo kot zavestno kolaboracionistično silnico v tem težkem trenutku slovenske zgodovine. Poudaril je še potrebo po nepristranskem in bolj objektivnem gledanju na dogodke izpred dvajsetih let. Po predavanju se je kot že navadno razvila zanimiva debata. V njo so posegli predstavniki različnih in tudi nasprotujočih si struj ter v tem smislu nakazali razne probleme v zvezi z obravnavano snovjo. Moramo pa priznati, da je bila diskusija akademsko resna in ni zašla v nepotrebne polemike. Prav je, da slišimo take in drugačne naslove, ne smemo pa se vdati slepoti. Zaradi tega pa tudi ne moremo sprejeti tez one strani, ki je pod krinko narodnoosvobodilnega boja spravila Slovenijo pod komunistično diktaturo. Spectator Kako .je s Slovenci v goriški KPI? Nekateri dnevniki so objavili vest o izbiri kandidatov goriške federacije KPI v deželni svet in v parlament. V deželni svet bo KPI poslala Bergomasa, ki je že bil deželni svetovalec, ter Spartaca Zorzenona iz Tržiča, ki bo nasledil Jožeta Jarca iz Doberdoba. V poslansko zbornico pa bosta na listi KPI kandidirala Raffaele Franco in Silvino Poletto. Naše sožalje g, Jožetu Jarcu iz Doberdoba in vsem njegovim pristašem, ki so mislili, da volijo slovensko, so pa volili italijansko. Sedaj, ko so zamorci opravili svojo nalogo, lahko gredo. KPI jim bo že preskrbela kak sladkorček, da ne bodo vekali. w Skedenj V četrtek, 28. marca bomo z največjo slovesnostjo proslavili stbletnico krajevne čitalnice. Zbrali se bomo na istem kraju, kjer so se zbirali predniki, v dvorani, ki je bila priča velikih dogodkov. Tu se bomo združili ob zgodovinskem dnevu rojaki iz Skednja, Kolonkovca in prijatelji iz mesta. Za to priliko bo vsak udeleženec dobil čedno brošurico, ki bo vsem lep in drag spomin. Veljala bo kot vstopnica. Težo proslave nosi pevski zbor, zato napolnimo dvorano, da bomo izkazali čast prednikom in obenem priznanje pevcem, ki so vsa leta skrbeli, da se je ohranila nepretrgana vez s preteklostjo. Klic skedenjskih prednikov — izobražencev, veljakov in duhovnikov — je naletel marsikje na zaprta srca. Bog in narod, v tem znamenju so nekoč delovali, danes so pa eni zapustili prvo vrednoto, drugi pa drugo. Obe besedi pa tvorita enoto, zato sta nam dragi obe. Proslava naj vzbudi v nas istega duha. Skedenj ci so sledili raznim pobudam in pripravam, od razstave do poročil, prispevali so še v večji meri za nemajhne stroške. To je viden dokaz skupne povezanosti. Otroci, mladina, starejši, vsi si zakli- V četrtek, 28. marca bo v škedenjski kino dvorani SLAVNOSTNA PROSLAVA STOLETNICE ŠKEDENJSKE CITALNICE • Nastopili bodo šolarji iz Skednja in Kolonkovca (50 otrok) ter pevski zbor • Vmes recitacije, prikaz v diapozitivih o škedenjski preteklosti, prizor z nastopom krušaric v škedenjskem narečju • Začetek ob 20.30 PRAZNIK STARŠEV V BAZOVICI v nedeljo, 24. marca SPORED: — narodnozabavni ansambel »Rokovnjači« s humoristično skupino iz Ljubljane — šolska mladina poje in recitira staršem — govor dr. Draga Stoka — Začetek ob 17. uri Vstop z vabili, ki jih lahko dvignete v Slomškovem domu slovenske besede in pesmi ob sodelovanju narodnozabavnega ansambla »Rokovnjači« iz Ljubljane, ki ga naša mladina dobro pozna in nestrpno pričakuje. Občni zbor rojanskega Pogrebnega društva Pred kratkim je imelo Pogrebno društvo v Rojanu občni zbor. V društvu, ki deluje že 77 let, je včlanjenih 370 družin predvsem iz Rojana, z Grete in iz Barkovelj. Glavni namen društva je nuditi prizadetim družinam takojšnjo materialno podporo. Zadnja splavitev pri Sv. Marku V ladjedelnici Šv. Marka so v soboto splavili 23.700-tonsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov »Banjaluka«. Ladjo je naročilo podjetje Atlantska plovidba iz Dubrovnika. Slovesnosti splavitve so prisostvovali naj višji predstavniki oblasti, generalni jugoslovanski konzul v Trstu inž. Tepina, predstavniki Atlantske plovidbe in zastopniki mesta Banja Luka. Ta splavitev naj bi bila zadnja v dolgi in uspešni vrsti splavitev te naše nekdaj tako pomembne ladjedelnice. čimo nasvidenje ob proslavi stoletnice, saj je to le enkratni dogodek, ki se ne bo več ponovil. Bazovica šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je prejšnjo nedeljo, 10. marca odlično odigralo Medvedovo opereto »Rendez-vous«. Občinstvo je bilo izredno navdušeno. Že dolgo se ni tako iskreno nasmejalo, škoda le, da ni bila dvorana dobro zasedena. Tisti dan so namreč naši nogometaši imeli smolo na tekmi, ki se je odigrala v Nabrežini. Nogometaš Ladko Komar je po divjosti nekega igralca zadobil močan udarec na čelo in je moral v bolnišnico. Poleg tega se je ob času nastopa v dvorani v vasi poslavljala družina Racman, ki se po večmesečnem bivanju v rojstni vasi vrača v daljno Avstralijo. Vse to je oviralo, da ni bila dvorana tako obiskana kakor so si želeli prireditelji, ki so imeli ogromno stroškov in so hoteli nuditi nekaj lepega občinstvu. Je še vedno precej ljudi, ki se ob vsaki priliki proglašajo za narodno zavedne, ne da bi se udeleževali naših prireditev. 24. marca bomo obhajali »Dan staršev«. Naša mladina jim bo poklonila lep večer ZA KMETOVALCE Igralci ljudske igre »Martin Krpan« z režiserjem g. Vinkom Zaletelom „MLADIKA" št. 3 25. marca praznujejo naše matere v zvezi s cerkvenim praznikom Marijinega oznanjenja svoj dan. Lep, branja in razmišljanja vreden v zvezi s tem dnevom je uvodnik »Pozdrav materi«. Pretresljiva pesem o materinski žrtvi je tudi »Nagrobni napis« Ade Negri v prestavi Marijana Breclja. Črtici »Motiti se je človeško« in »Mulo campagnol« sta prispevala Lara in Josip Kravos. Danilo Sedmak nadaljuje s svojim razglabljanjem o družini pod naslovom »Družinsko zrcalo«, prof. Ivan Theuer-schuh pa objavlja razgovor z gdč. Kocijančičevo in gg. Ozbičem ter Mozetičem »Kaj mislite o zakonu?« Prof. Rado Bednarik nas to pot vodi v Števerjan ter nam domače kramlja o šte-verjanskem gradu :n njegovem podložni-štvu. V zvezi s političnim življenjem pri nas poroča dr. Lojze Tul o Slovenskem ljudskem gibanju, prof. Maks Šah pa govori o prepočasnem urejanju slovenskega šolstva pri nas. Prof. Martin Jevnikar nam v zaglavju »Sodobna slovenska zamejska literatura« predstavi Franca Jezo, Nevo Rudolfovo, Zoro Rebulo in Rafka Dolharja. »Pisma nam in vam« med drugim obravnavajo za našo skupnost važna problema: mešani zakoni in Kulturni dom v Trstu. Tudi pismo o izletih Tržačanov v tržaško okolico je upoštevanja vredno. V NEDELJO, 24. MARCA OB 4' POPOLDNE bodo koroški igralci v režiji g. Vinka Zaletela predvajali v Katoliškem domu v Gorici ljudsko igro v petih dejanjih in devetih slikah Martin Krpan Po besedilu Frana Levstika jo je priredil za oder pisatelj Joža Vombergar. Igrana bo v Levstikovem starinskem, slovensko čistem in klasičnem jeziku. VSTOPNINA: sedeži v dvorani 500 lir, na galeriji 300 lir. Pridite pravočasno, ker se obeta velika udeležba! Za razvoj visoko donosnih rastlin Deželni zakon št. 29 z dne 30. decembra 1967 prinaša precejšnje ugodnosti v obliki denarnih prispevkov za razvoj vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva in cvetličarstva. Za nasad čistih in sodobnih vinogradov je predviden prispevek do 50 % na priznane stroške. V takem primeru je treba rabiti sadike žlahtnih sort, ki so opremljene z garancijo kmetijskega nadzorništva. Enak prispevek t. j. 50% je namenjen za nasad sodobnih sadovnjakov. Prednost za prispevek imajo take vrste sadja, katere je možno dobro vnovčiti na trgu. Tudi za zelenjadarstvo in cvetličarstvo je pripravljeno do 50 % prispevka, ki je namenjen za nabavo ali postavitev prenosnih ali ne-prenosnih naprav za siljenje in varnost rastlin, za nakup strojev za sterilizacijo zemlje, ' za druge manjše obdelovalne in gonilne stroje, opremo za zatiranje rastlinskih škodljivcev, za ureditev zemljišča (zidovi) in nakup zalivalnih naprav. Prispevek bo lahko veljal tudi za nabavo čebulic, korenik, semen in takšne zelenjave in cvetlic, ki so pomembne za krajevne razmere. Prednost pri podeljevanju prispevkov imajo neposredni obdelovalci. Prošnje na kolkovanem papirju in dve kopiji naj prosilci naslovijo na Odbomištvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo in jih oddajo na pristojnem kmetijskem nad-zomištvu. Za manjša dela ali nasade, katerih izvedba ne stane čez 1.500.000 lir, zadostuje v prošnji le našteti nameravana dela ali nakup in navesti višino predvidenih stroškov. Vsekakor pa mora nadzor-ništvo vsako nameravano delo ali nakup predhodno pismeno odobriti. Za večja dela pa velja postopek, ki je predviden za kmečka zboljševalna dela. Deželna uprava bo v ta namen za dobo 1967-71 dala vsako leto na razpolago 300 milijonov lir. Inž. Janko Košir Vabilo na občni zbor. Bolniška blagajna neposrednih obdelovalcev zemlje (Cassa Mutua) v Sovodnjah vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 24. marca ob 11. uri v občinski dvorani. RADIO T R S T A Spored od 24. -lo 30. marca 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Crni gusar«. Dramatizirana mladinska zgodba, četrti del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Oblast«. Enodejanka. 16.20 Ansambel »Pleiades« iz Trsta. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.30 Iz pesniških gajev: »Janko Glazer«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štandrežu. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 19.30 Postni govori: Viljem Žerjal: »Vera v življenju prvih kristjanov«. 22.30 Pianist Igor Dekleva. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Štandrežu. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: B. Nice: Veliki pomorščaki: »Polarna raziskovanja«. 17.50 Zbor »Slovenec« iz Boršta. 18.30 Samospevi Marija Kogoja. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 Roman Vlad: »Zdravnik iz stekla«, radijska opera v šestih slikah. Sreda: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,40. 17.20 Odvetnik za vsakogar. 18.30 Ljudske pesmi: »Stare postne in velikonočne pesmi«. 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert. Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Stalinove spletke v boju proti Trotzke-rnu«. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Ugo Foscolo«. 18.30 Matija Bravničar: Koncert za violino in orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Plašč«. Dramatizirana povest, ki jo je napisal N. V. Gogolj. Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta Glasbene Matice. Vodi Oskar Kjuder, 19.05 Novele 20. stoletja: Renato Fucini: »Gospod kaplan«. 19.30 Postni govori: dr. Lojze šuštar: »Svoboda iz vere«. 20.50 Koncert operne glasbe. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 14.45 Pojeta: Rita Pavone in Adriano Ce-lentano. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 21. oddaja. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Otrokov pravljični svet: »Deklica, ki so jo prodali s hruškami vred«, italijanska narodna pravljica. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Sestanek s »Fansi«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Peti del: »Priprave na proces«. 21.25 Ansambel »The Five Lords«. 21.40 Vabilo na ples. 22.40 Za prijeten konec tedna. OBVESTILA Vrsta predavanj za dekleta in fante od 16. leta dalje v Marijinem domu v Rojanu ul. Cordaroli 29. V nedeljo, 24. marca ob 17. uri: Kaj lahko pove izkušen zdravnik dekletu in fantu o pripravi na življenj« v zakonski ljubezni? Sledi film: Na prag11 življenja. Govori primarij dr. Jože Žitnik iz Ljubljane. — V ponedeljek, 25. marca ob 20.30: Zakon kot skupnost in kot pr? izkušnja ljubezni. Govori prof. dr. Zora Tavčar-Rebulova. — V sredo, 27. marci1 ob 20.30: Pred izbiro življenjskega drug3. Govori prof. dr. Jože Peterim. — V petek’ 29. marca ob 20.30: Oblikovanje zakonska ga in družinskega življenja. Okrogla miza. Sodelujejo: prof. dr. Zora Tavčar-Rebulova, ga. Marinka Theuerschuh-Piščančeva prof. dr. Vinko Beličič, prof. dr. Jože P«-terlin, prof. dr. Lojze Rebula. — V soboto 30. marca ob 20.30: Debatni večer, ob filrm1 »Železničar«. Mladinski dnevi v Gorici. Vršili se bodo skupno za fante in dekleta v KatoliškeH1 domu v dneh 26., 27. in 28. marca, vedno ob 20,30. Vodil jih bo salezijanec g. Mirko Žerjal, po vsej Sloveniji poznan mladinski govornik. Velikonočna obnova za ženske v Gorici Vodil jo bo p. Atanazij, frančiškan. Ge vori bodo v goriški stolnici 29., 30. in 31 marca, zjutraj med sv. mašo ob 6.30, ' soboto, 30. marca zvečer ob 20. uri-, skleP pa v nedeljo, 31. marca ob 16. uri. Vs« tri dni bo g. pater na razpolago za sveto spoved v stolnici. Apostolstvo molitve priredi na veliko-nočni ponedeljek romanje-izlet v kraj Pr3' glia blizu Padove, kjer je sloveči bene-diktinski samostan in kjer je najprej našl° zatočišče slovensko semenišče po vojni. Ob povratku tudi obisk groba p. Leopolda '' Padovi. Vpisovanje pri g. Kleindienstu Travniku. DAROVI : Za Vincencijevo konferenco v RojanU’ članice konference v spomin umrle članico Frančiške Fajt, 10.000 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Antonija M®’ lič namesto cvetja na grob pok. Franci' ške Fajt 1.000 lir. Za Slomškov dom v Bazovici: ga. Saf' delli ob slovesu 10.000, Marija Leban 10.00®’ gropajski fantje v počastitev Adrijafl9 Kalca 1.000, N. N. 5.000, v počastitev ffla' tere Zore Ludvik hčerka 1.000, namest0 cvetja pok. Lojzetu Žagar, svakinja, 3.00®’ Leban Milan 1.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Posojilnica iz SO" vodenj 50.000 lir. Za gobavce daruje Ule Pavla 5.000 lir v spomin pok. Frančiške Fajt. Vsem plemenitim darovalcem Bog P°' vrni, pokojnim pa daj večni pokoj! OGLASI Za vsak mm višine v šinni enega stolpca_' trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: ntsgr. dr. Fr. Moču& Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo Pr’ izšla Male sveti topiš Prip ski l P Vodi božji Oiloi ielo Bc & o 'iud. Janj ievi Kris ŠE svoj Bi k r; 9 z« *ttei i 16 ] Ura tem oa dobi iira Hov * iz Hov »ju ftai le : tan Veli T’ Ues Sttli Z no J£a: Ije: sPo °Pc >n *an cel, T eila ski; 8o\ Sle. >n Ms Uv \ ‘ek lat Din a stv b boš »tu c H in