106
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev obravnava od 20. marca počenši se zmirom finančne predloge. Stvar ne teče tako hitro, kakor so centralisti in ministri se nadejali. Pritožeb, kako vlada dela s §. 19. temeljnih državnih pravic v šolah slovanskih dežel, se je glasilo sila veliko; vslišala nobena. Razprava o podpori jezuitskega bogoslovstva vlnspruku je bila viharna, Giskra in drugi so pobijali jezuite zoper voljo vlade, ki bi bila s svojim predlogom tudi padla, ako bi je ne bili rešili ^klerikalci". Razdor liberalnih strank med seboj in med njimi in ministerstvom je očiten. „Vaterl." piše, da je ministerstvo zarad nenadnih homatij v zbornici poslancev zel6 potrto. Drugi pot povemo kaj več o obravnavah.
—  V zbornici gosposki seje imela včeraj začeti obravnava „verske" postave.
—   Presvitli cesarje odgovoril na papeže v o pismo zarad „ verskih" postav.    Kako? — ni še znano.
—   20. dne t. m. se začn6 obravnave delegacij v Peštu. Stajarsko bosta .zastopala Rechbauer in Kar-neri, namestnik jima je Kellersperg, — Koroško Rit-ter, namestnik Nischehvitzer, — Kranjsko dr SchafFer, namestnik mu je dr. Razlag,— Istrijo Franceschi, namestnik Vidulič, — Goriško Coronini, namestnik Winkier, — Tržaško Teusch, namestnik Porenta.
—   Prezrle bi „Novice" prevažno prigodbo, ako ne bi omenile „velikega katoliškega dneva" 19. marca,   ki ga  je   sklicalo   doijne avstrijsko   politično    društvo   na Dunaj.    Shod do  5000   nazočih   iz   bližnjih   in   daljnih krajev   v   dvorani   glasbene  družbe, — imenitni knezi, grofi in druga gospoda,   pa tudi katoličani mnogih stanov, — izvrstni govori, — važne resolucije, — pozdravi po telegramih — to pač  vse  opravičuje   nezmerno  navdušenost, ki je kraljevala v tem shodu in se glasila v klicih vseh Avstrijskih jezikov ,;bravo", „slava", ^ivio", „evviva",   „eljen"!^Al   vtisek  velikanskega   shoda   ni ostal samo v dvorani, ampak prijel je tudi zunaj nje srca viših krogov. In vtem shodu govoril je za prvim govornikom knezom Alfr. Lichtensteinom tudi naš grof B a r b o nemško,   še  več  pa slovensko,   kakor se bere v „Slo-vencu" in se nam naznanja na čast  preblagega   našega rojaka, ki je lepo opravil staroslovensko geslo „za vero, dom, cesarja".    Govorili so dalje knez   Alojzi   Lichten-stein, graf Leon Thun, grof Pergen, Pavlinovič (srbsko,) Valusi iz Gorice (laško), Wurm (češko in nemško), dva Ogra, veliki škof Olomuški grof Furstenberg in drugi. Knez Alfred Lichtensteinje izvrstno  šibal današnji „liberalizem", ki ga je imenoval pritepenca iz  Nemčije, ki se šopiri za gospodarja brez dežele7  —  ki se za go-spodstvo boruje   kakor levkinja za svoje mlade,   kakor akcijonar za dividendo svojo, in ki starodavni pregovor „vsacemu   svoje"   preobrača  v  „ vzemite  vsacemu  njegovo".    Liberalci kakor otroci,   ki se   igrajo z ognjem, niso čutili, daje velikansk požar njih boj zoper nezmerno večino  nas katoličanov.    Lichtenstein je   sklenil   govor svoj z besedami: „Liberaluhom vojsko v vseh deželah!" „slava pa cesarju po milosti Božji, ki je   edina   vez, ki nas trdno združuje, v vseh jezikih!" In trikratna „slava" v vseh jezicih je donela po dvorani.   — 4 ure je trajal zbor; težko je   popisati   nevdušenost   tega  jako pomenljivega shoda.