Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto II.	H	Ш ■ Štev. 19.
MEJAH
Izhaja vsakega in BB	^В ШЖ^ШЖ	račun 12.бб6
V	Letna	^Н
inozemstvo 40 Din.	/^Ш	VB ^В	ШШ	1НГ ШВ IH #Ш Jesenice, Krekovdom
UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
3esenlce. 1. oktobra 1937
Ob 20 letnici smrti Jan. Ev. Kreka
»želel bi si še med nje, da bi jim oznanjeval resnico, da bi jim mrene snemal z oči, ki jim jemljejo vid.«
Tako je hrepenel duh velikega Kreka, ki je hotel venomer samo dajati, ljubezen sejati in sad žeti samo za narod. Od velikega ideala prevzet je snoval in ustvarjal blaginjo vseh sredi svojih — z njimi in zanje. Ne zase, pač pa za njega, milijonskega trpina, ki so mu bile sile odkazane in odmerjene tesne, venomer ožeče se meje majhne, prelepe zemlje, v katero tišče od nekdaj milijoni žugajočih, zemlje lačnih pesti.
Na braniku je stal Krek!
Vstal je med nami in vrgel med ljudstvo plo-dovito oblikovalno misel socialnega dela, ožar-jeno z večno lepo mislijo krščanske ljubezni. Med revne in male, malo in nič spoštovane v lastnem zaničevanem narodu je vrgel s silo nepremagljivega idealizma seme za plod lepše in srečnejše bodočnosti.
In Krek je organiziral!
Vedel je, da je število mrtvo, dokler ni sklenjeno v trdno in neprodirno urejeno vrsto sa-mozavestnili, samostojno delujočih poedincev, dokler niso vsi kot eden, mož ob možu, brat ob bratu, povezani z globoko, resnično ljubeznijo za skupni dom in blagor.
Vzdramil je genij naroda k življenju, dal silen polet vsem stanovom, da se je dvignil narod milijonski in se začel zavedati svoje moči, ki mu jo je vezalo zastarelo domoljubje v okove.
Prebudil je otroka v zibeli, ki je bil till in betežen od same majhnosti, pa ga dal Pravici v rejo.
Sonce svobode je zasijalo po njegovih preroških besedah o razpadu Avstrije, ki so položile temelj majski deklaraciji. Plamen je Sinil preko zemlje slovenske in kot kristal obležal v naročju naše matere Slovenije!
Ta veliki Krek, nositelj idej, klicar svobode, pravice, človečanstva in narodnosti, največji organizator slovenskega gospodarskega in kulturnega dela, se nam je dal kot žrtev, katere plodovi so nam danes vsakdanji kruh.
Premalo je, če mu zagotavljamo samo svojo pičlo hvaležnost. Ne rušimo vsaj tega, kar nam je postavil in dal v rast za bodočnost, za neodvisnost. Trdna naj bo naša vera v plod njegovega dela, da nam enkrat napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več kinč siromaka, ampak bogastvo bogatega. Oblikuj mo z dletom njegovih rok stavbo svoje domovine in tako postavimo večno trajen spomenik njegove ljubezni do nje!
Problem jeseniške pošte
'/.v sam pofjled na poštno jjoslopje, eno izmed najvažnojšili ol)jcklov državnega a])aruta, ki nazorno pove, kako jo z nami.
Ni namen članka, podrobneje seznanjati jav-no.st samo o poštni mizeriji, kajti nje posledice občuti prav temeljito na sebi, posebno nradni-štvo, sliižileljslvo in ostalo poštno osebje. Dokazati hočemo merodajnim činiteljem, da so naši interesi v iiošlno-telegrafsko-telefonskem oziru ogroženi vsak dan bolj in da je materialna in moralna škoda vsak dan večja, d očim se na drii-Kem kraju stekajo ogromni dobički 1'ГТ ajiarata v taki obliki, da ima vsak, najsi bo tnjee ali do-(litirijo gradnjo velikanskih javnih zgradb v drugih delili države, v čemer je večinski delež slovenskih žnljov.
Poslopje naše pošte je potisnjeno v kot in to v taki obliki, da ima vsak, najsi bo tujec ali domačin, vtis nekega zakotnega poslopja ali stran-
skt'ga skladišču železniške postaje, kateremu ne bi nihče prisodil, da se v njem vrši važna funkcija i)oštiio-telegrafske-telefoiiske službe. Večkrat vsnio imeli priliko opazovati tujce, ki so se zaman ozirali po pošti in nje vidnih znakih. Šele po posredovanju domačinov se jim je posrečilo odkriti vso našo poštno revščino, katero jim je razodeval napis z državnim grbom — tik pod žlebnikom.
Xe itak žalostna slika zunanjosti pa skriva še obnpnejšo sliko notranjih prostorov, katera zapušča pri konznmentu pošte dojeni popolne za-puščenasti, ki naravnost kriči po prenovitvi poštnih prostorov.
Niti en oddelek ne odgovarja poslovanju in funkcijam v nobenem pogledu. Primerjava Jesenic s predvojnim časom je prepad na. Dvig industrije, pr(;bivalstva, njegovih interesov in sto in sto novih življenjskih prilik je prevalilo čas z ogromnim skokom v novo življenje in nove potrebe, u pravilo poslovanja naše pošte je ostalo na žalostnih starih tirih.
Poštni oddelki, kakor pisemska pošta, paketna, blagajniški oddelek, notranja služba in t. z. karticijski oddelek, so v eni neveliki, nikdar prepleskani sobi, v kateri se groniadijo ob stenah, pod mizami, nad mizami paketi, pisemska dohodna in odhod na po^ta ter ostali inventar. Kes čudno, kako se morejo uslužbenci orientirati v tej zmešnjavi, da vrše svoje opravilo kolikor mogoče pravilno in točno. Že itak nezdravo sobo
VSI NA
KREKOVO PROSLAVO
v SREDO 6. OKTOBRA 1917 OR 20 V KREKOVEM DOMU
Z Jesenic
Opozarjamo starše šoloobveznih otrok, da je nedeljska in praznična služba božja po zakonu za vse šolarje obvezna prav tako, kakor je obvezen obisk šolskega pouka. Seveda so učenci tudi v vesti vezani, da sv. maše ne zanemarjajo. Učencem, ki iz nezadostnega vzroka niso pri šolski sv. maši, ki je ob 8. uri na Jesenicah, se to ne more opravičiti. Zaradi reda in versko-nravne vzgoje opozarjamo starše in varuhe, da to nujno upoštevajo.
Dvojno lice JNSarske-ga obč. svetnika g. dr. Rekarja se je zopet enkrat pokazalo pri zadnji seji jeseniškega oi)čin-skega odbora, ko se je pritoževal, zakaj se je oddalo delo pri vodovodu v Plavškem rovtu g. Belcijanu in ne stavbnemu podjetju Plemelj z Bleda, čeravno je bila ponudba slednjega baje za 200 de 500 din nižja. Dobro ga je zavrnil podžupan g. .\rnež, ko ga je opozoril na njegovo lastno izjavo v neki seji prejšnjega obč. odbora z JN8arsko večino, da more občina oddati delo tudi višjemu ponudniku, ako je bolj zaupanja vreden. Sicer je pa Bel-cijanova ponudba ugodnejša, ker obsega tudi prevoz orodja in opužev. Ko je pa prejšnji občinski odbor, v katerem je bil g. dr. Rekar glavni »niaher«, v lanski pomladi oddal delo pri novem gasilskem domu na Jesenicah njegovemu političnemu pristašu gosp. Plemlju, čeravno je bila oferta g. Belcijana za celih 11.800 din nižja, je bilo seveda vse v redu. V eni prvih sej sedanjega obč. odbora je g. dr. llekar popolnoma pravilno predlagal, naj se določi za popravo hudo zanemarjenih obeh potov pri Sv. Križu izdatnejša podpora. Ko je bil pa on v prejšnjem obč. odboru predsednik cestnega odbora, je prav on obč. pota pri Sv. Križu — morda celo iz politične maščevalnosti, ker je ta kraj kompaktno volil pioti JNS — skozi 5 leta skrajno zanemarjal ter rekel kmetu, p. d. Bete-bi, ki se je prišel |)rito-žit, da ne more več voziti po glavni in edini
poti na Jesenice: »Če ne morete več voziti, pa se izselite.« Torej g. doktor: dvojna lice, dvojna mera!
Naše šole imajo vedno večje pomanjkanje učilnic, tako meščanska kakor tudi ljudska. Število učencev se vedno množi, število razredov raste.
—	Jasno je, da bo treba meščansko šolo čimprej razširiti, kar pa ne bo stalo malo denarja. Zato se zadeva zavlačuje iz leta v leto. — Treba pa je saj delne odpomoči, ki bi se morda dala doseči tako, da bi nekaj večjih razredov ljudske Šole prezidali v dvoje. Saj so nekateri višji razredi tam prav zelo pičli in bi manjši prostori zanje popolnoma zadostovali.
Podpora Jesenic za oškodovane po toči in ujmah iz občinske in cerkvene nabirke je dosegla znesek 7.886.25 din. Občinska uprava je nabrala 6.446.25 din. Naknadno darovanje v cerkvi pa je dalo 1.440 din. Tako so se Jesenice primerno oddolžile težko prizadetim kmetom, ki so svoj čas ob naših stiskah priskočili na polnoč našim delavcem.
Most v tovarniški Hre-novici, ki ga je KTD zgradila zaradi neovira-nosti obratovanja preko svoje proge, je napravljen zelo ponesrečeno. Številni pešci, ki imajo svojo redno pot preko njega, se zelo pritožujejo in krivdo zvračajo celo na čisto neprizadete. .Most ima zelo strmo vzpetino. Zdaj že Se gre, toda kako bo pozimi?
—	Služil bo šoloobvezni mladini za nekako zimsko športno skakalnico. Starim ljudem, ki jih tod vodi pot v savsko cerkev, bo pa nemogoče, da bi ga uporabljali. Zadeva i)i se dala s preložitvijo ceste z lahkoto odpraviti. Slišali smo, da je uprava občine tozadevno že odposlala na Kil) vlogo. Prosimo tudi mi v imenu javnosti, zlasti starejših ljudi, naj tu kil) svojo dolžnost naredi.
Na zidu oro/,niške postaje je neznana oseba povzročila majhno kvar.
—	Jeseničanom je dobro znano, da je ob ročaju zvonca za nočne pozive pritrjena plošča z napisom: >Zvono za žandar-meriju« v cirilici (!). Sedaj je ta plošča dobila
^ črno lice. Nekdo i o je prav vešče prcpleskal s črnim lakom. Kakšen namen je bil, uničiti ploščo z napisom v cirilici, ni znano. Prio'bfujemo brez komentarja.
S Koroške Dele
Razveseljive vesti so se širile po javorniški tovarni v soboto dne II. sept. Nekateri ljudje so po neznanih duhovih do-
ni mogoče prezračevati brez nevarnosti za zdravje uslužbencev. Večina njih je zaradi tega obolelih in vrše službo le s skrajnim telesnim in duševnim naporom v upanju, da bodo enkrat tudi oni deležni težko zasluženega oddiha in zboljšanja gmotnega položaja.
Če kje v naši državi zaslužijo uradniki — uslužbenci PTT priznanje za svoje delo in napore, so jeseniški na prvem mestu.
Prostori za stranke so neugodni in pretesni, še bolj pa ta nedostatek občutijo uradniki, ki morajo zaradi tega vsak dan poslušati same pikre in grenke odzive nezadovoljstva od strani konzu-mentov.
Skratka: Jeseniška pošta je v stanju, za katerega so odgovorni merodajni činitelji in zaradi katerega so ogroženi naši interesi in interesi uslužbencev do vrhunca. Da je temu res tako, je pokazala praksa, o kateri bi bližnji dostavni okraji imeli dovolj pripomniti, zlasti o primerih.
ko je bilo vslecl pomanjkanja in obolelosti uslužbencev ustavljeno dostavljanje pošte na dom v okrajih Hrušica, Spodnji in Zgornji Plavški rovt. Sv. Križ-Planina, Plavž in še celo v mestu samem. Prebivalci okolice so sami hodili po pošto ter jo raznašali znancem in tujcem po hišah, čeprav se je poštni urad trudil na vse kriplje, da zakrije ta nedostatek, kar pa v omenjenih razmerah ni bilo mogoče.
Sedaj pa se vprašajmo, kje tiči vzrok? Sledi prav jasen in hiter odgovor: Krivda ni na naši in tudi ne na strani PTT uslužbencev, ampak v blagoslovu centralizma, ki je tako kruto zajel Slovence, ponosne na svoja dela, Slovence z žu-Ijavimi rokami.
Ne samo apeliramo, ampak odločno zahtevamo od merodajnih faktorjev, da se krivica zadnjih let popravi in da se državnim uslužbencem ustvari take pogoje za življenje, do katerih ima pravico po človeških in božjih postavah!
Odpadniki
v vseh časih so se našli ljudje, ki jih je tek skupnega življenja našel radi njihove manjvrednosti prelahke in jih kot smeti odložil na obrežjih uživanja in koristolovstva. Tam na obrežjih življenja širijo smrad svoje gnilobe do svojega propada, tok časa pa gre zato očiščen naprej v novo življenje ljudskih množic, njihovih organizacij in narodne skupnosti. Ljudje brez značaja so to, ki jih trenutek obvlada in ki jim je prepričanje, narodnost, vera, zvestoba nedosegljiv pojm.
V zadnjih tednih je bilo na Jesenicah in na Javorniku nekaj ljudi, ki so smatrali za primerno in lepo zapustiti vero svoje mladosti in svojega naroda in so prešli v pravoslavje. Katoliška cerkev za njimi ne bo žalovala. Bili so suhe veje na deblu njenega življenja, kakor bodo ostale suhe tudi tam, kamor so sedaj prešli. Pravoslavje od njih ne bo imelo nobene notranje koristi, kakor jih katolicizem ni imel. Bili so in ostali bodo balast, ki jih je Cerkev le kot mati v usmiljenju držala v svoji sredi v zaupanju v neskončno božjo ljubezen. Zaradi njih, ki sami že zdavnaj niso verovali, je verovala zanje Cerkev v Luč in pro-
sila, da jih pred zatonom zemskega življenja razsvetli, kakor jih je razsvetlila že toliko med nami, ki so Ji nekdaj viharno nasprotovali. Za cerkev ni škoda, za nje, za odpadnike je, ker so za seboj porušili most, preko katerega bi morda le še ob žaru božje ljubezni našli pot k življenju svoje duše.
Če se zamislimo v ta padec, vidimo v njem neizmerno tragiko človeškega življenja. \ strašni duhovni revščini se smilijo tudi nam ti nbogi otroci časa, ki bi morali ob skupnem bogastvu Cerkve bogateti in rasti v kraljestvu božjem, pa so ob vseh njenih zakladih ostali lačni in žejni in postali berači.
Za vse, ki smo ostali v edinosti Cerkve, velja, da z njo prosimo samo, da bi vsi v njej ostali. Naj vsegamogočni da moči njim, TeT jih Taš zale-zuje in so slabiči. Pa tudi onim, ki so odpadli od ljubezni njenega usmiljenega, nočemo biti sodniki, da jim poti nazaj po spokornem spoznanju resnice in prevare ne zapremo.
Preveč je ljubezni v nas, zaradi katere se nam le smilijo zaradi njihovega uboštva.
Katoličani na Holandskem*
Holauclska je majhna državica, saj meri komaj 34.000 km'', a je zelo gosto naseljena. Država ima približno 10 milijonov prebivalcev, med temi nekako 3 milijone katoličanov.
Kiljub temu. da so katoličani v veliki manj-■sini, igrajo vendar zelo važno vlogo ne samo v privatnem, temveč tudi v javnem življenju.
Reči moram, da imajo katoličani na lloland-skem zavidljiv položaj. Imajo svoje katoliške šole s pravico javnosti, učitelje plačuje država. Na jugu države (Limburg, Nord Brabant), kjer je katoliški živelj v večini, poseča prav malo otrok državne šole, skoro vse prebivalstvo pošilja otroke v privatne katoliške šole.
Šolarji z učiteljstvom vred se pridno udeležujejo verskih vaj. Da gredo otroci k nedeljski službi božji, je samo ob sebi umevno. J'a tudi ob delavnikih gredo šolarji k maši, kar se celo zabeleži na koncu šolskega leta v letnem izpri-čevalu.
* Gospod Peter {jolol)ič, naš ljudskošolski učitelj je 1)11 pretekle počitnice nu propagundnen> ])otovutiju nu llolundskem in nam Je na nušo prošnjo o razmerah med tamošnjimi katoličani poslal sledeči sestavek, ki bo gotovo zanimal tudi marsikoga od naših čita-teljev.
Šolske učne knjige so vse pisane v krščanskem duhu. Učnih knjig z nekatoliško vsebino ne najdeš.
»Svoji k svojim« je geslo holandskih katoličanov, zato se ne marajo družiti z drugimi stru-jami in strankami. 1 udi tako imenovana nevtralna društva prezirajo. Katoličani imajo povsod svoja športna in telovadna društva, v nevtralnih društvih pa skoro ne najdeš katoličanov.
Katoličani ne cepijo svojih moči, zato pa tudi dosezajo toliko uspehov.
Eden največjih uspehov je nedvomno ta, da imajo svoj katoliški radio v Hilversumu (K. R. O.), ki deluje že nad deset let. Ta postaja je tudi zelo naklonjena esperantu. Vodja K. R. O. P. Difo je sam dober esperantist. Teden za tednom pošilja K. R. O. |)redavanja verske vsebine v širni svet v esperantskem jeziku.
Kako so pa dosegli katoličani take uspehe? Z dobro organizacijo, neprestano borbo in — molitvijo.
\ dobi reformacije so protestantje vzeli katoličanom skoro vse pravice, oropali so jih lepih cerkva, z eno besedo: katoličani so postali brezpravna raja. Л katoličani niso vrgli puške v koruzo. Še čvrsteje so se oklenili svete katoliške
Cerkve, še gorečneje molili. Tudi niso držali križem rok, temveč so se neprestano borili za svoje pravice, dokler jih niso dosegli.
Kar se mi je posebno dopadlo, je red, ki vlada v cerkvi. Tu ni nobenega drenja, pa naj bo cerkev še tako nabito polna. Pri obliajilni mizi ni nikake gneče. Ravno tako je pri izhodu. Pozna se, da so Holandci na visoki kulturni stopnji.
Sedaj pa nastane vprašanje, če bodo znali ho-landski katoličani to tudi obdržati, kar so si pridobili v desetletjih. Meni se zdi, da so postali nekako ponosni na svoje uspehe. To zna biti za njih usodno. Dokler se človek bori, napreduje, kakor hitro pa počiva, nazaduje.
Te misli zvenijo nekako pesimistično, a niso brez podlage. Na katoliškem esperantskem kongresu v Haagu so holandski katoličani hoteli deliti lekcije drugim narodom, češ po nas se ravnajte! V Nemčiji in Franciji so propadli katoličani, ker niso imeli svoje katoliške stranke. Francoski delegat g. Duphin pa jih je ostro zavrnil z besedami: »Da v Franciji katoličani v politiki niso dosegli toliko uspehov, ni dokaz, da katoličani niso delali. Za Cerkev je bolje, da ni odvisna od političnih strank, Cerkev mora biti svobodna. Zato so se pa katoličani Francije vrgli na karitativno delo, kjer so dosegli že mnogo uspehov. S tem bodo tudi v politiki pridobili na moči in ugledu.« Francoskemu delegatu so pritrdili tudi delegati iz Češkoslovaške, Belgije in Jugoslavije.
V splošnem pa so nam holandski katoličani lahko za zgled. Pri nas zato nimamo toliko uspehov, ker vse preveč govorimo, a malo delamo. Bodimo res katoličani, podpirajmo svoje organizacije in svoje časopisje in uspeh ne bo izostal.
Kritika o filmih
ua zemlji« je resda zveneč naslov in povsem odgovarja nemški plemenski miselnosti, ki se skriva ])od bleščečo pavovo perje in išče po svetu navdušenih priznanj za svoj >Augenfutter<. V tem pač dosega svoje namen, nikakor pa ne v tem, da bi s prikazovanjem lepo rejenih telet ali krav ter z vzorno urejenimi vinskimi kletmi utrdila v gledalcih prepričanje o visoki stopnji svojega gospodarstva. Mi smo vajeni gledati za nemške kulise, zato nas pavovo perje prav nič 110 moti. Tako tendenco odklanjamo. Ubogi Nloser se je res potrudil s svojo hčerjo, da bi nas zadovoljil, toda Tliimig je s svojim »večno mučnim ol)razoru« vse pokvaril, da onemogle Adele S. niti ne omenjam. — bo skrajnosti obrabljen film je spremljala cenena Stolzova glasba.
»Katja«. Da takšen film sploh puščamo na naš trg, je že skrajna neprevidnost in malomarnost. Če so že sami nočemo umakniti vplivu v umetnost odete pornografije, bi bilo treba imeti obzir vsaj do mladine. Dobrega v filmu ni nič, moramo pa odločno obsoditi j)erverzuost, katera v ciničnih sunkih diha iz nekaterih igralcev in neprikrit sadizem glavne igralke Katje. To ne more prikriti ne lesk zunanjosti in ne sicer dober humor enega Szkiike Szakalla. — Taka dela odločno zavračamo. Čas je, da Slovenci enkrat za vselej odklonimo plehko nemško hrano, ki postopoma oku-žuje telo naroda. V prvi vrsti naj bi se mladini pod 18. letom vstop :k takim predstavam prepovedal.
■»Seiicn siimnjc«. Vsi liki brez izjemo so medlo začrtani in gledalec ima občutek, da bo ves tok (lo-junja zdaj zdaj obstal pri poskusih igralcev, dokopati se do tistega viška ustvarjanja, ki bi naj bil izbruh elementarnih sil z usodo borečoga se človeka. Ne gre očitati režiji; nenuigoč je le motiv, ki jo v svoji zgradbi neosnovan in baš zaradi tega ne nudi igralcem tistih naravnih problemov, ki naj bi se dognali v vrhuncu ustvarjalne sile duha. V nekaterih momentih se je pokazal па|И)1 ustvarjen lik, pa se je spet izgubil v nrehitevajočih se dogodkih, ki so v zaključku ostali uixlognani. Mnogo besedovanja, umetnih zapletov, mnogo solz iz pretiranosti —brez haska. /a predstavo enega večera ta film ni, kot dodatek — kakor je tudi bil — pa gotovo ustreza.
Dopisujte v naš list „Na mejah!"
Za jasnost med nami
Beseda socializem je kakor liberalizem, svo-bodoumje, reformacija, napredek, kultura in sto drugih indiferentna, to se pravi, glede na svetovni nazor neopredeljena; vse zavisi od vsebine, ki jo ji daš.
Priznati je treba, da ima vsako gibanje v človeški družbi nekaj resnice in dobrote. Prav isto velja o gibanju, ki ga imenujemo socializem. Če razmišljamo o krščanskem socializmu, gre za to, ali more krščanstvo sprejeti osnovna in bistvena načela socializma. Če jih ne more, če ta bistveno nasprotujejo krščanstvu, sta po navadni logiki krščanstvo in socializem nezdružljiva pojma.
Ali socializem nasprotuje krščanstvu ali ne, o tem gre v zadnji instanci sodba Cerkvi. Qua-dragesimo anno pravi: »Dasi ima socializem kakor vsaka zmota nekaj resnice v sebi, se vendar opira na nauk o človeški družbi, ki je njemu svojski, a ne v skladu s krščanstvom. Religiozni socializem, krščanski socializem so protislovni izrazi: nihče ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist.
Katoličan, ki se še bori za izraz »krščanski socializem«, torej ali noče biti socialist, ali pa noče biti krščanski: eno ali drugo. Dosleden pa v nobenem primeru ni.
Socializem je danes moda. Je v duhu in po zahtevah krščanstva, toda besede socializem se je polastilo protikrščansko materialistično gibanje, ki išče poti do nove družbe brez krščanstva in proti njemu. Beseda socializem je žalibog ustaljena za pojem protikrščanske uredbe družbe. Kdor bi jo hotel presajati na krščanska tla in ji dajati nov pomen, bi napravljal zmedo in bi bil smešen kot tisti duhovnik, ki bi se imenoval krščanski liberalec.
Zato nikar ne slepomišimo z izrazom krščanski socialist ali krščanski socializem. Če hočemo ostati katoličani, bodimo toliko disciplinirani, da opustimo izraz, ki ga Cerkev obsoja. Kdor pa hoče biti socialist, naj bo vsaj toliko pošten, da opusti pridevek »krščanski«.
Kako mislijo naši mladi
Za koga?
Po naših ulicah in cestah stoje oglasne deske, pokrite z raznimi lepaki. Kakšna pestra slika. Koliko vabil, kolikšna propaganda.
Mladina pa je trdna. Vedno in vedno sladko vabi klic, ki ponavlja isto frazo: Mladina, nihče te ne razume in nihče ti ne govori resnice! Pojdi z menoj in srečna boš.«
Namesto k sreči pa nas vodi ali v fašizem ali ])a v komunizem. Tretji nas hujska proti sosedom, četrti nas vabi v masonerijo itd.
Л kam nas vodijo? Čemu nas vabijo?
Odklanjamo te lažnive učitelje in krive preroke. Imamo le enega in ta je Kristus, ki nas je zaznamoval za vedno s sv. krstom. On edini ima pravico med nami. On sam more dati pravi smisel našemu življenju, koristen smoter našemu delu, razlog naši ljubezni. Samo On nas zamore v ljubezni zediniti.
Namesto tega pijanega in divjega sveta, ki nič več ne ve, kaj govori niti kaj dela, nam govori Kristus in nam ukazuje delati dobro povsod, vsem, na vseh področjih, v vseh okoljih. Ne ogibaj mo se problemov našega časa. ampak oglejmo si jih v luči Njegove besede! Delajmo, organiziraj mo se, na noge in v boj!
bili razsvetljenje, da mora biti javorniški oddelek drž. policije podrejen našemu gospodu županu in nič več polic, komisarju na Jesenicah. S tem je končno vendarle rešena domovina in je zasijalo solnce svobode tudi v našo občino.
—	Našega novega policijskega komisarja pozdravljamo na novem mestu z željo, da bi ga v novi službi vodilo načelo stroge nepristrano-sti in izvrševanja zakona in odredb do vseh brez razlike in v vseh pogledih, tudi na pr. v tem, da naj se čas splošno oibveznef telesne vzgoje določi v sporazumu s krajevnimi cerkvenimi oblastmi.
Ob Masarykovi smrti je zaplapolala tudi na naši občinski hiši žalna zastava. V redu! Ni pa v redu, da občina žalne zastave ni izobesila ob priliki smrti f nadškofa Jegliča, ki je po pripovedovanju nekaterih celo naš častni občan in ki ima za Slovence mnogo večje zasluge. Od občinskega odbora, ki neprestano poudarja, da je izvoljen na listi slovenskega delovnega ljudstva, bi pač upravičeno pričakovali več slovenske zavesti.
Kjer smo politično, tam moramo biti tudi versko, tako je utemeljevala neka »nacionalno« zavedna žena svoj prestop v pravoslavje, ki ga namerava izvršiti. Če bi to rekel duhovnik, bi bilo to vtikanje vere v politiko in bi pel proti njemu kancelparagraf.
—	Ta zgolj strankarska vnema, katero dovolj jasno osvetljuje ta izjava. nam tudi kaže vir, odkoder izvira vsa tista propaganda proti cerkvi, ki jo pri nas vedno bolj opažamo in ki se poslužuje vseh mogočih in nemogočih laži in beda-stoč, da z njimi zavaja ljudi. Vse te laži, katere so se že v teku letošnjega leta širile proti cerkvi v naši okolici, dovolj jasno pričajo, da za katoličana v gotovih organizacijah ni prostora. — Vse tiste pa, ki bodo na stranki na povelja menjavali svojo vero od danes do jutri, opozarjamo na zgodovino, ki jim bo mogla povedati, da smo v naših krajih pred vojno doživljali gibanje pod naslovom »I^s von Rom«. Nekaj suhih vej je odpadlo, a deblo je ostalo, rastlo in raste še vedno.
Z Dovjega
Tombola in prireditev
v nedeljo 19. septembra je kljub zares slabemu vremenu izpadla še kar j)recej dobro. Tudi iz okolice, zlasti z Jesenic je bil obisk dokaj do-l)pr, posebno če upoštevamo, da je ravno ob času odhoda vlakov, ki
4
so vozili na Dovje popoldne, kar lilo izpod neba. Glavni dobitek so zato tudi Jeseničani dobili. Seveda bi bili morali mi sami na Jesenicah bolje urediti prodajo tombolskih tablic, ker bi bili tako dvignili obisk in tudi dohodek prireditve. Šele predpredzadnji dan pred prireditvijo izročeni zvezek tablic v upravi lista »Na mejah* je zato ostal nerazpro-dan. — Ker Jeseničane dobro poznamo, kako radi podpro vsako društveno prireditev, bomo morali take stvari prihodnje povsem drugače urediti v skupnem posvetu z njimi kot poznavalci krajevnih razmer.
Dopisniku Dovje: Zaradi sprejema v tovarno prečitajte predpredzadnji dve številki našega lista. Tam je v bistvu povedano vse. Podrobnejše informacije dobite pri ZZD na Jesenicah.
Iz Zabreznice
Naša skupina Z. Z. D. je v skrbi za delavstvo, zaposleno v obratih KID, započelo akcijo za avtobusno prevožnjo delavstva v obrate in nazaj. Tako bi si delavci prihranili mnogo časa in bi na delo prihajali sveži in čili, ne pa utrujeni od dolgega pota, često vsi premočeni in pre-mraženi. Tozadevno vlogo je poslal tudi na podjetje, od čigar uvidevnosti mi pričakujemo, da bo akcijo organizacije gotovo podprlo.
Slavko Savinšek:
lited	ЛН
Prvo poglavje.
Po gorskih vrhovih se je prelivala žareča zarja rdeče luči zahajajočega sonca. Tekla je od nižjih gora vedno više, dokler ni obstala samo še na vrhu Stola. Nad gornjo gorenjsko dolino je legel mrak zgodnje jeseni, pomešan z dimom velikanskih tovarniških dimnikov in množice lokomotiv. V težkem zraku so vztrepe-tavale rdečkaste luči in rožnate iskre so sijale. Iz dimnikov je zdaj zdaj planil plamteč žar, se pognal kvišku, kakor bi hotel do neba, pa se razsul v milijone isker in iskric, ki so hipoma utonile v meglenem, dimastem vzduhu.
V ropotanje in drdranje tovarniških strojev je v tem hipu brlizgnila sirena, kakor bi kriknilo raztrgano srce. Prodirljivi, zategnjeni sik je zarezal v ušesa in udaril kakor bič v težko, nasičeno ozračje in na mah ustavil drdranje strojev in koles, pridržal sredi dela tisoče rok in stotine hrbtov je vzravnal; na stežaj je odprl tovarniški izhod in vrgel na cesto črn roj umazanih delavcev in delavk, da so sunili v štiri strani naenkrat. Po glavni cesti navzdol, naravnost predse v ulico in v breg ter po glavni cesti navzgor par korakov, kjer so se razlili v dve reki: ena je poslala del v dveh curkih v levo stran doline in druga, ki je v razpotju vrgla iz sebe posameznike v desno plat, se je široko razlila po glavni cesti po dolini navzdol in še iztekla med hiše in dalje skozi trg lezla v hrib in goščo vprav v lice gorskih velikanov Karavank ter se počasi odcepila v grlo doline.
Kot počivajoča, zleknjena zver leži v srcu doline ogromno tovarniško poslopje, iz toplega gnezda iztezajoče dolge, dolge lovke in sega ž njimi, črnimi in sajastimi, v srca hiš. da umaže belino sten in blesk umitih oken; da še nežno in brezskrbno deco poboža po rumenih kodrih
in rdečih licih ter pusti na njih sajasti znoj trpljenja in dela; da skrbnim ženam in gospodinjam umaže belino skled in prtov in jim oči vzkali že za nenaspanost prihodnjega jutra.
Z urnimi koraki hiti delavstvo domov. V hrbet je upognjeno, kakor da nosi breme še iz tovarna s seboj. Vsakemu binglja v roki kanglica (smeje se že prazna od opoldne, da bo kmalu za drugo-jutro polna), druga roka pa drži pipo ali cigareto in pljuča vlečejo kakor bi nikdar ne imele-dima dovolj. Besede se v teku izgubljajo, se v zraku love in nevidne plešejo v prahu od ušes do ušes — samo do ušes. V srca ne segajo. Srca so že doma pri družini ali v večerni družbi, ali v tihem, zaupnem pomenku ljubezni; mnoga morda v gostilni pri pijači in kartah. Oči blešče v belini iz črnih obrazov in se vbadajo v mimoidoče, kakor da je še pisk sirene v njih; vidi se, kot bi se zlokobno nasmihale. Krog ust bolestno-igrajo vrezane črte, krog mladih in še rdečih pa že leže sence kakor slutnja prihodnjih bolesti in prestalih muk.
Na gornjem razpotju vreže v črno reko mlado-dekle v priprosti obleki: mlada roža v temno votlo. Nehote se ji delavci razmikajo in prijazno pozdravljajo: »Dober večer, Anica!« — »Bog daj!« jim odgovarja. Kakor bi zvonček zvonil in bi rdeča roža čaše odpirala. Pogledi gore za njo in smehljaje se ji laskajo. Kakor ptica teče mlado dekle med okornimi moškimi in pogledi se obračajo ko na povelje za njo. Le^jota mladosti cvete iz telesa in raz obraz, črni, gosti lasje ji pahljajo v čelo in lice, izpod njih pa kot v porog črnini las odgovarjajo svetlomodre oči vsakemu pozdravu z nasmehom: Ne zabi me! Spominčice! In marsikomu, ki mu je hipni dekliški pogled kanil kot rosna kaplja v srce, tiho, ne-svestno poje v njem: Lepa Anica, pozdravljena!
Iz gruče delavcev se izlušči mlad, nizek fant in obstoji pred Anico.
»Dober večer. Anica! Kam pa hitiš?«
»Tebi sem prišla naproti, glej ga!«
(Nadaljevanje prihodnjič)-
Hranilnica m posojilnica na Jcscnicah
it =
obrestuje vse vloge nih določene meje.
Nove
vloKC iznlacu-
је_^ес1по_Ј)готЈ1^
Za
||||||ит«<|»мммм1мтиппм1м1мм1111
r u z n a
tiskarna Lj u b I j a n a Ty rševa 17
se priporoča jeseniškim (vrdkam za izdelavo vseh v knjigofiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah
Telefon štev. 30-67
MiMIMIMMMIMIll
iiiMMimiiiiioi
Za elektriko
Vam nudi v\e najugodnejše
3ože Markež
Jesenice, Murova, tel. 605
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
UUDSKI KUHINJI
JESENICE
KREKOV DOM
Za konaofcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejeo