leto xxxviii., št. 8 Ptuj, 28. februarja 1985 cena 20 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSFBilVE: Delavci so najboljši barometer (stran 4) Brez dejanj ne gre (stran 5) V objektivu druge kamere (stran 6) Jubilej lovrenških gasik:ev (stran 8) »Matija led razbija...« pravi ljudska vremenska modrost, ki se je letos znova potrdila. V nedeljo, 24. februarja, ko je v pratiki zapi- sano tudi ime Matička, je rahla odjuga začela previdno topiti sneg in led, kar je v nasledjih dneh na- daljevala nekoliko pospe^no. Leto<5nja zima z dvakratnim vdorom polarnega zraka nam je povzročila precej skrbi, pa tudi škode, zlasti v vinogradništvu in sadjarstvu. Res je, da škode tre- nutno še ni moč oceniti, ta se bo pokazala, ko bo drevje in trta za- čela brsteti. Nedvomno pa je dej- stvo, da so nekatere na mraz manj odporne vinske trte, močno po- škodovane, saj je les pri več kot 20 stopinj pod ničlo začel pokati. Podobno trdijo strokovjaki za na- sade koščičarjev, zlasti breskev in marelic, pa tudi za nekatere vrste peškarjev. Za vreme v letošnjem februarju lahko ugotovimo, da se je zgledo- valo kar precej po starih vremen- skih rekih. Le Valentin (14. feb- ruarja) je razočaral ptičke, saj zasneženi gaji pri 22 in še več stopinjah pod ničlo prav gotovo niso bili ustrezno okolje za ženitev. Če pa je Valentin odklenil drevu korenine, za sedaj še ni vidnih znakov. Sončni dan na Svečnico (2. februar) in snežni metež sredi februarja sta potrdila ljudsko reklo: kjer na svečnico sopce sije, tam še februar snega nabrije... Če naj še naprej verjamemo starim vremenskim prerokom, se nam letos obeta nekoliko zgod- nejša pomlad, vsaj bolj zgodnja in toplejša kot je bila lanska. Sicer pa se bomo delno o tem prepričali že v marcu, ko bomo videli, če bo bolj stresel z glavo ali z repom. FF posnetek: I. Ciani MATIJA NI RAZOČARAL Začetek priprav navdhve v usmeritvah je zapisano, da bi morale priprave na volitve po- tekati skozi vso mandatno dobo, da je stalna naloga organizacij SZDL in drugih subjektivnih sil, da evidentirajo tiste občane in de- lovne ljudi, ki dosegajo uspehe pri delu tako v gospodarstvu kot v družbenopolitičnem življenju. Žal tega ne izvajamo, zato nas k temu cesto prisiljuje čas in normativno določeni roki. V občinski organizaciji SZDL Ptuj se tega zavedajo, zato so že začeli s pripravami na volitve delegatov za četrto mandatno obdobje delegatskega sistema, ki bodo čez eno leto. To je tudi priložnost in dolžnost, da temeljito ocenimo dosedanje delo delegatov in delova- nje delegatskega sistema, zlasti še konferenc delegacij, saj je tu naj- več kritičnih pripomb. Če hočemo na tem področju kaj spremeniti, gre predvsem -bčinske konference ZKS Ptuj za naslednje enoletno obdobje. Zaradi delne kasnitve z izvajanjem nalog v februarju, bo treba toliko bolj pospešiti delo. kije bilo načrtovano za marec. Gre predvsem za izvedbo letnih programskih sej stalnih akcijskih konferenc ZKS v delovnih organizacijah in svetov ZKS v krajevnih skupnostih in za sestanke članstva v OO ZKS, kjer naj obravnavajo poročila o delu nrganov občinske organizacije ZKS. V času od 18. do 21. marca je treba l/vesti 4 predkonferenčne razprave tako, da bo lahko letna programska soja občinske konference ZKS Ptuj že 30. marca. Skupina članov občinskega komiteja je skupaj s sekretariatom aktiva komunistov kulturnih delavcev občine Ptuj pripravila razpravo o gri-divu za javno razpravo o kulturi, v skladu z gradivom CK ZKS. Predsedstvo bo to gradivo potrdilo in ga dalo v javno razpravo v 00 ZKS. ki naj bi bila končana v marcu. FF PROBLBVISKA KONFEIEICA ZK SOZD UNIAL Povzetek ocene izvajanja usmeritev Predsedstvo problemske konference komunistov SOZD UNIAL je pripravilo oceno izvajanja usmeritev, sprejetih na problemski kon- ferenci. 26. junija 1984. Iz te ocene povzemamo nekaj najznačilnejših ugotovitev. Pravočasno je bilo pripravljeno gradivo s strokovno, družbenoe- konomsko in politično utemeljit- vijo vlaganja v projekt moder- nizacije proizvodnje primarnega aluminija (MPPAl), kar je te- meljni interes vseh delavcev v SOZD. O tem sta razpravljala tudi dva delegata iz ptujske občine v zborih republiške skupščine, po- grešali pa so razpravo delegata iz občine Slov. Bistrica. Cenovni odnosi za surovine in polizdelke so bili v veliki meri urejeni po zaslugi novega zakona o sistemu družbene kontrole cen, da so lahko bolj samostojno in smotrneje oblikovali medsebojna cenovna razmerja. To je omogo- čilo tudi ustreznejša razmerja med surovino in skupnimi proizvodi. V obeh delovnih organizacijah (TGA in IMPOL) učinkoviteje urejajo notranje odnose, koordi- nirajo poslovno politiko, bolj se usklajujejo, dograjujejo in utrju- jejo skupne interese. To jim omo- goča tudi bolj<^e reševanje številnih tehničnih in tehnoloških proble- mov, Obveznosti o združevanju sredstev za MPPAl so skoraj v celoti uresničene. Tako se vse bolj približujejo sprejetim dogovo- rom, saj je za uspešno uresničitev MPPAl nujno dosledno izvrše- vanje medsebojnih obveznosti. Strokovni predlog organizira- nosti in delitve dela za usklajeno delovanje pri nabavi, prodaji, fi- nancah, razvoju in planiranju je bil pripravljen pravočasno. Izho- dišča o organiziranju skupnih dejavnosti in krepitvi koordina- cijske funkcije SOZD. so ustrezno vključena v plan skupnega pri- hodka .SOZD. Na področju ustvarjanja, raz- porejanja in delitve skupnega prihodka v SOZD je že precej urejenosti. Različne prejšnje tež- nje in razmišljanja prihajajo vse manj do izraza, zato pa tembolj zavzeto iščejo rešitve v zniževanju proizvodnih stroškov in v dosega- nju ugodnejših cen za skupni proizvod. Skrb za dograjevanje dohodkovnih odnosov in samo- upravne organiziranosti znotraj SOZD. pa tudi vključevanje v širše obike povezovanja, ostaja še naprej stalna naloga komunistov. V gospodarskih odnosih s tu- jino jih spremljajo precejšnje težave, ker izvoz zaostaja. To po- vzroča motnje pri ustvarjanju in delitvi deviz in so problemi z za- gotovitvijo devizne likvidnosti. Plan skupnega prihodka SOZD za leto 1985 so sti^kovne službe pripravile pravočasno, nekoliko pa seje zavleklo pri usklajevanju z vidika razpoložljivih sredstev in odplačilne sposobnosti. Vso skrb so namenjali uresni- čevanju prve faze dolgoročnega programa gospodarske stabiliza- cije. Izvajanje teh nalog je v dobršni meri prispev-ilr. I- Hr.V>rirn poslovnim rezultatom v minulem letu. kar jim bo tudi spodbuda za letos. Ugotavljajo, da se vsi komunisti v SOZD strinjajo s strategijo razvoja, ki je predstavljena v predlogu smernic dolgoročnega plana SOZD do leta 2000. Smernice nakazujejo skupne družbene usmeritve, da v Sloveniji razvijamo racionalen, sodoben, izvozno usmerjen in ekonomsko učinkovit aluminijski kompleks. Samoupravni organi SOZD so že sprejeli sklep in delovni pro- gram za pripravo in sprejem planskih dokumentov SOZD za obdobje 1986—1990. V ta okvir spadajo tudi strokovne opredelit- ve glede vlaganja v nove zmog- ljivosti za površinsko zaščito alu- minija in povezovanje vseh, ki fi- nalizirajo in vgrajujejo aluminij- ske polizdelke. Razvoj informacijskega siste- ma je tesno povezan s problemi pri zamenjavi obstoječe zastarele in drage računalniške opreme. Vlagajo napore za nabavo dveh procesnih enot iz uvoza (za TGA in za Impol). težave so zaradi uvoznih omejitev. O kadrovski politiki so. komu- nisti v OO ZKS veliko razpravljali ob predlogu sklepov 13. seje CK /KI Poudarili so. da naj se bolj omogoči rast sposobnih ljudi z ustreznimi človeškimi in moralni- mi vrednotami. Ugotavljajo, da skrb za njihovo tehnološko učinkovitost, ki poleg osnovnega tuiega znanja (pri- mer MPPAl) lahko temelji le na nadaljnjem razvoju lastnega zna- nja in lastnem razvojno razisko- valnem delu. V celoti podpirajo stališča Zveze komunistov o po- menu znanja, inventivnosti in no- vntorstva. Skrb za krepitev medsebojne vzajemnosti in solidarnosti pred- stavlja stalno nalogo pri delova- nju komunistov v njihovih oko- ljih. Ugotavljajo, da so na tem področju doslej premalo naredili. Ocenjujejo, da so sedanje oblike akcijskega povezovanja komunistov v SOZD primerne, saj omogočajo učinkovito reše- vanje pomembnih vprašanj raz- voja in delovanja SOZD. Do- seženo poenotenje komunistov pa je treba tudi širše uveljaviti, zlasti povsod tam, kjer se sprejemajo konkretne odločitve. Glede akcijskega povezovanja izven SOZD, s tistimi OZD, ki imajo pomembnejši vpliv na po- slovanje v njihovi reprodukcijski celoti, pa so ocenili, da trenutno takšno povezovanje ni potrebno, ker so praktično vsi odnosi v re- proceloti opredeljeni z ustreznimi samoupravnimi sporazumi: o združevanjusredstevzaMPPAl v TGA, za postavitev hladilnih va- ljam v Impolu in podobno, FF Skupščina stanovanjske skupnosti Delegati zbora uporabnikov in /hora izvajalcev samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj se bodo sestali danes dopoldne. Med drugim bodo sklepali o zaključnem računu skupnosti za leto 1984. o finančnem načrtu sklada sredstev za gospodarje- nje in solidarnost v tem letu ter odelitvi zbranih stanarin. Na dnevnem redu so tudi kadrovske zadeve — delegati bodo odločali o razrešitvi vodje stro- kovne službe in imenovali vršilca dol- žnosti, na koncu pa podali še dele- gatske pobude in vprašanja. KAKO V LETU 1985? KOMUNALMO GOSPODARSTVO Tudi na področju komunalnega gospodarstva v iztekajočem se srednjeročnem planskem obdobju 1981—85 v ptujski občini v celoti ne bomo dosegli zastavljenih cil- jev. Predvsem zaradi stalnih podražitev materialov in storitev, pa tudi zaradi drugih negativnih okoliščin finančnega izvora. O tem so med drugim razpravljali delega- ti skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj na seji v torek, 26. februarja. Iz vsebine osmih točk dnevnega reda je bila za širšo javnost verjetno najbolj zanimiva točka, v kateri so razpravljali o osnutkih programov izgradnje vodovodnih in kanalskih objektov ter izgradnje objektov skupne rabe v letu 1985, ki je zad- nje v tem planskem obdobju. O tem smo kramljali z Antonom Purgom, vodjem komunalne dejavnosti pri skupnih strokovnih službah SIS materialne proizvod- nje občine Ptuj, ki je povedal: ,,Program za leto 85 temelji na srednjeročnem programu in njego- vih spremembah. Predvidevamo, da bomo letos zgradili okoli 12 km sekundarnih vodovodnih omrežij in sicer v KS Destrnik, Trnovska vas in Markovci, ter okoli 4 km primarnega vodovodnega cevovo- da od Ločiča proti Bišu v KS Trnovska vas. Poleg tega moramo zgraditi vodni rezervoar na Destrniku ter prečrpalno postajo v Zaklu pri Podlehniku. V programu je tudi sanacija individualnih vodnjakov v KS mesta Ptuja ter naročilo tehnične dokumentacije za vodovodne objekte v tem in prihodnjem letu." Pravgotovo bodo pri izgradnji vodovodnega omrežja tudi letos sodelovali brigadirji ZMDA Slovenske gorice. Zanima nas kak- šen bo njihov letošnji delež? ,,Brigadirji bodo letos kopali jarke predvidoma na naslednjih omrežjih: na Destrniku okoli 4.700 m, v KS Trnovska vas okoli 3.600 m, ter seveda na polovici primarnega voda Ločič — Hiš." In kakšna bo skupna vrednost opravljenih del na področju izgradnje vodovodnih objektov v letošnjem letu? ,,Skupna vrednost bo po naših predvidevanjih 106 milijonov, sredstva pa so po planu zagotovljena iz različnih virov. Naj omenim samo najpomembnejše. To so sredstva združevana po stopnji 0,25 od gospodarstva, potem sredstva območne vodne skupnosti, precej močna postavka je tudi samoprispevek v krajevnih skupnostih; potem pa so tu še sredstva amortizacije upravljalca vodovodnega omrežja ter seveda tudi kreditna sredstva, brez katerih programa ne bo mogoče izvesti." Kako pa bo z izgradnjo kanal- skih objektov in predvsem čistilne naprave v Ptuju, ki že nekaj let miruje? ,,Ker je naša strokovna služba vključila v osnutek programa tudi sanacijo in dograditev čistilne naprave v Ptuju, naj povem, da je potrebne za sanacijo v občini Ptuj zagotoviti eno tretjino sredstev, ostali dve tretjini pa naj bi zagoto- vil investitor — Dravske elektrarne Maribor. Kako bomo v občini zagotovili tretjinski delež je razvidno v osnutku in sicer predvidevamo združevati sredstva iz dveh virov: na osnovi sporazu- ma o zvišani kanalščini in pa iz sredstev območne vodne skupnosti Maribor. Ta naš delež znaša 120 milijonov po investicijskem programu, ki je ovrednoten na 330 milijonov. V Ptuju sredstev res ne bo lahko zagotoviti, saj gre za velik zalogaj. Poleg reševanja tega problema imamo v skupnosti tudi veliko na- log-zgraditi kolektor od Turnišč do čistilne naprave, po katerem naj bi odtekale odplake iz farme bekonov v Turnišču. Sredstva naj bi zagotovili sofinancerji — to so KK Ptuj, Perutnina in ostali. Program izgradnje kanalskih objektov v celoti je letos ovrednoten v znesku 122 milijonov, poleg tega pa še tretjinski delež za čistilno napravo 120 milijonov, tako da gre v bistvu za 242 milijonov. Kaj bo letos novega na področju izgradnje objektov skupne rabe? ,,Že v lanskem letu smo pričeli s postavitvijo svetlobnih signalov ob prehodih za pešce; s tem nadaljujemo še letos. Pred domom upokojencev nameravamo dokon- čati parkirišče in zelenico. Levji delež sredstev bomo prispevali k izgradnji naslednje etape obvozni- ce Ptuja, ostali denar pa bomo porabili za sofinanciranje pri izgradnji ceste v Rabelčji vasi — Zahod ter za sofinaciranje izgrad- nje parkirišč in javne razsvetljave v Kidričevem in Majšperku. Za ta program je predvidenih prek 20 j milijonov." j Kako pa je z vzdrževanjem J objektov skupne rabe, kjer je letos ^ nekaj novosti? ,,Res je, program se je od lani na letos povečal. Poleg vzdrževa- nja zelenic, ulic in trgov ter javne razsvetljave imamo letos na skrbi še vzdrževanje in obnavljanje jav- nih kopališč. Gre za Ptujske toplice in kidričevski bazen. Že v lanskem letu smo zvišali prispevno stopnjo od 0,64 na 1,10 od BOD zaposlenih. Tako pričakujemo le- tos tudi večji prihodek, ki bo zna- šal okoli 116" milijonov din. Tega bomo porabili tako: 65 odstotkov za vzdrževanje in obnavljanje ulic, trgov, hodnikov zelenic in raz- svetljave; 35 odstotkov pa za vzdrževanje in obnavljanje javnih kopališč." Že v začetku smo ugotovili, da bodo določene postavke v tem srednjeročnem obdobju iz znanih vzrokov izoadle. Kaj bo z njimi? ,,Res je, določenih zadev ne bomo mogli realizirati, zato vse takšne objekte dosledno prena- šamo, oziroma smo jih zapisali v nasle^dnje srednjeročno obdobje kot prednostne in jih bomo kOt takšne tudi obravnavali v nadalj- nih fazah planiranja." Je že tako, povsod bomo lahko ponudili le toliko kot finančno zmoremo. Tudi na področju komunalnega gospodarstva ne more biti drugače in s tem se bo treba v marsikateri KS slfii ko Dtei sprijazniti. M. Ozmec Priliv sredstev v sklad iz treh osnov Izvršni odbor sklada skupnih rezerv gospo- darstva občine Ptuj je za leto 1985 pripravil predlog finančnega načrta, o njem je skupščina sklada sklepa 27. februarja. Prilivi sredstev sklada so načrtovani iz treh osnov in to: — iz združenih sredstev po zaključnem ra- čunu za leto 1984. predlagano je 1,5 odstotka, kar naj bi znašalo 20 milijonov dinarjev. Po zaključnem računu za leto 1983 so združevali 2 odstotka, vendar so predlagatelji upoštevali širša družbena prizadevanja, da bi v občinskih in v republiškem skladu skupnih rezerv zd- ruževali manj sredstev in bi tako ostalo več delovnim organizacijam oz. TOZD; — vračila glavnic za dolgoročne in kratko- ročne kredite, to naj bi za ptujski sklad v le- tošnjem letu pomenilo nekaj nad 65 milijonov dinarjev; — obresti od odobrenih dolgoročnih, sana- cijskih in kratkoročnih kreditov med letom, ki so načrtovane v višini 8 milijonov dinarjev, od tega se obračunajo stroški vodenja računo- vodskih in kreditnih opravil, ostalo pa se v celoti razdeli članicam sklada. Tako predvideva finančni načrt za leto 1985 skupno 95,828.000 din prihodkov ali za 5 % več kot leta 1984, to pa zaradi tega, ker bodo zd- ruževali za pol odstotka manj sredstev. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv je določeno, da se v letošnjem letu smejo združena sredstva v sklad skupnih rezerv uporabljati samo za izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov, za izplačilo osebnih dohodkov do višine, doloCfir ne z zakonom, v temeljnih prganizacijah, ki imajo neporavnane obveznosti do upnikov. Prav tako za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev v tistih OZD, ki izvajajo sanacijske programe. V ta namen je načrtovanih za le- tošnje leto 30 milijonov dinaijev. Izjemoma se še lahko v letošnjem letu upo- rabljajo sredstva skupnih rezerv za kritje izgub, vendar največ do 50 odstotkov sredstev, upo- rabljenih za kritje izgub v letu 1984. Ker je v lanskem letu bilo v ta namen uporabljenih 25,8 milijona din, je v letošnjem načrtu predvideno v ta namen 12,9 milijona din. Za kratkoročne kredite za izplačilo osebnih dohodkov pa so namenili nekaj nad 31 milijonov din, kar je le 65,4 % lanske realizacije. FF S SKUPŠČINE oz PAfyORAMA PTUJ v, , Razvijali bodo lastne izdelke v drobnem gospodarstvu občine Ptuj smo v zadnjem času sicer napredovali, vendar pa bi bil lahko razvoj hitrejši, če bi upoštevali in tudi realizirali vsa sprejeta stališča in usmeritve, ki smojih v zadnjem obdobju v zvezi z razvojem te dejavnosti sprejeli. Veliko preveč je birokratskega reševanja, ki je v nasprotju z družbeno prakso. Tako so člani OZ Panorama na skupščini, kije bila 22. februarja opozorili, da za pridobitev kreditov potrebujejo nič koliko dokumentov, na katere je potrebno čakati več tednov. Na drugi strani pa posel ne čaka, pridobiš ga lahko čez noč, pa tudi izgubiš, če nimaš na voljo potrebnih sredstev. V banki se sicer trudijo, da bi administriranje zmanjšali. Dali so vrsto pobud za skraj- šanje postoplcov oziroma pravilnikov, vendar niso uspeli. Glavni pro- blem je dokumentacija. Šele, ko imaš vse dokumente, lahko pridobiš kredit. Zadruga je v neenakopravnem položaju v primerjavi z ostalim družbenim sektorjem. Tako je kooperant lahko samo član ene zadruge, ne velja pa to za ostalo kooperantsko delo (na primer trgovino). Zadruga bo v zvezi s tem sprožila ustavni spor. Prav tako se pod enakimi pogoji ne vključujejo v reprodukcijske verige. V bodoče bodo več vlagali v kooperante. §e do polletja bodo ustanovili službo razvoja. Razvijati želijo lastne izdelke in jih potem ponuditi kooperantom, saj sedanji čas oziroma trg zahteva vedno večjo preusmeritev. Tržišče tudi več ne sprejema toliko investicijskega dela, zato na- črtujejo, da bodo letos investicijsko dejavnost povečali le za pet odstotkov in sicer od 320 na 340 milijonov dinarjev, medtem ko serijsko proizvodnjo od 620 na 840 milijonov dinarjev. Za 384 odstotkov pa bodo povečali izvoz in sicer od sedanjih 16 milijonov na 60 milijonov. Izvoznih možnosti pa je še veliko, to so jim pokazale sejemske predstavitve. Lani so sodelovali na enem domačem in treh tujih sejmih. Prav sejemske predstavitve so pokazale, da nujno potrebujejo ka- talog. Po sklepu skupščine bo vsak član — kooperant zanj prispeval 3 promile od polletne bruto realizacije. Tako bodo zbrali 2,85 milijona dinarjev, kolikor bo po predračunu tudi veljala izdaja kataloga. Ponovno pa so v plan vključili ureditev lastne trgovine in to v prostorih na Vrazovem trgu, za kar bodo porabili osem milijonov dinarjev. V zadnjem letu so pridobili okrog 50 novih članov tako da je v zadrugo sedaj vključenih okrog 250članov. Med letom sojih izključili 20, 12 pa jih je izstopilo na lastno željo. Stanje pri likvidnosti se še ni izboljšalo, menično poslovanje je še vedno močno prisotno. MG Pet let Jugobanke v Ptuju 4. februarja jc minilo pet let, odkar je Jugobanka odprla v Ptuju svojo ekspozituro, v kateri je danes devet zaposlenih. V tem obdobju si je pridobila zaupanje sedem tisočih varčevalcev. Ob koncu preteklega leta so zbrana .sredstva dosegla 270 milijonov dinarjev, od tega so sredstva občanov zastopana s 30-timi odstotki. Načrtovani porast so presegli za 36 odstotkov. MG TEDNIK - 28. februar 198S DELEGATSKA SPOROaLA - 3 ODMEV NA ČUUIEK J'ADAJO NAJBOU^ BORCr Spopad v Gorišnici, 4. februarja 1945 v čbnku, objavljenem v Tedniku z dne 7. februarja 1985 glede! spopada pri Toplakov! domačgi v Gorišnici, je nekaj ne povsem točnih navedb. Zaradi tega želim celotno tragedijo v Gorišnici podrobneje' opisati kot prispevek k objektivnim opisom dogodkov iz našega te&ega i narodnoosvobodilnega boja. • V noči na 4. februar 1945 so se srečali kurirji T V postaje 14-S s sekretarjem ptujskega okrajnega komiteja in njegovimi sprem- ljevalci. Srečanje je bilo v Gajev- cih, kjer so pobirali uniforme in obleke, nato pa prenočili pri Sacerju v Gajevcih. Okoli 4. ure zjuiraj se je 13 borcev napotilo v GoriSnico. To so bili: Franc Bel- šak-Tone, sekretar OK KPS, An ton Frlež-Jelen, komandant V. relejne linije. Rudi Sever-Vojo, komandir TV 14-S, sedem kurir- jev TV 14-S in trije sekretarjev! spremljevalci. Bilo je Se precej zgodaj, zato so se napotili k Mirku in Neži Top- lak, Gorišnica 7, da bi tu prespali. Gospodinja z dvema otrokoma je bila sama doma, njenega moža sc že oktobra 1944 zaprli in odpeljali v Nemčijo. V večjo sobo so si nanosili sena in polegli. V kuhinji sta Jakob Roškar-Jošt in Franc Poplatnik-Gad pripravljala kosilo. V manjši sobi so imeli delovne razgovore o nalogah: Rudi Sever, Franc Belšak in Anton Frlež, ostali so čistili orožje. Bližnji sosed Toplakovih se je ti- sto jutro navsezgodaj odpravljal k maši in videl partizane, ki so šli mimo njegove hiše k Toplakovim. Sel je prijavit na žandarmerijo in jih tako izdal . . . Kaj se je med- tem dogajalo pri Nemcih ni znano. Sele okrog 2. ure popoldne so partizani zagledali skozi okno nemške orožnike. Nemci so naj- prej poslali človeka naj jih obvesti, da so obkoljeni in da se naj preda- jo. Ker so bila vrata zaklenjena, je Vojko spustil v ključavnico rafal iz brzostrelke, a ključavnica ni popustila. Medtem je Zvonko poskušal vrata odpreti s sekiro, ki jo je prinesel iz kuhinje. Tedaj je rafal iz nemškega mitraljeza od zunaj nenadoma odprl vrata, ob njih pa je obležal smrtno zadet ku- rir Franc Tobijas-Zvonko. Skozi odprta vrata se je pognal Jelen in pozval na j uriš, vendar že pri skednju se je zgrudil mrtev, prerešetan od krogel strojnice. Za njim je planil Vojo, tudi njega je pri skednju zadel strel, padel je, se ranjen dvignil in tekel naprej proti potočku, kjer se je zgrudil. Imel je še toliko moči, da je aktiviral ročno bombo, si jo dal pod glavo in se tako rešil strašnih muk. Ostali borci si niso več upali tve- gati izpada iz hiše, zato so se razmestili ob oknih in na pod- strešju in začeli streljati. Komando je prevzel Jošt. Ob prvem oknu pri sobnih vratih sta stala Franc Bel- šak-Tone in Ozmec. Tam se je To- ne tudi zgrudil s prestreljeno gla- vo. Roškar je bil ranjen v desno stran obraza in ramo. Boj so želeli nadaljevati do mraka, da bi se te- daj lažje prebili na prosto. Zal jim je prezgodaj zmanjkalo streli- va .. . Drug za drugim so počasi zapustili hišo z dvignjenimi roka- mi. Nemci so jih ločili na dve skupini, na eno stran tiste, ki so razumeli nemški, na drugo pa ,ti- ste, ki nemški niso znali. Vse so temeljito preiskali, jim slekli suk- nje in pobrali vse drugo razen čevljev. Uva sta morala po mrtve v hišo in iz nje prinesti tudi orožje, ki je tam ostalo. Ujetnikom so trdno zvezali roke na hrbtu, jih odgnali na glavno ce- sto, tam naložili na kamione in odpeljali v Ptuj. Po strahotnih mukah pri zasliševanju so jih odpeljali v Maribor. Tam so marca 1945 ustrelili Franca Solina iz Bukovec, Martina Lubeca in Aloj- za Strelca iz Nove vasi, JakoDa Roškarja-Jošta pa so ustrelili, 28. marca 1945 v Šoštanju. Pet dezer- terjev iz nemške vojske pa so poslali v Gradec, kjer so najprej grozili, da jih bodo obglavili, a so jih 19. apl-ila poslali v kazensko četo na Tirolsko proti Amerikatu ceni. Vseh pet se je vrnilo domov: Stanko Vajda iz Stojnc, Janez Mikša iz Strelcev, Franc Poplatnik iz Placarovec, Franc Ozmec iz Sodinec in Franc Rakuša iz Dornave, slednjemu se je baje posrečilo pobegniti že v Gradcu ob bombardiranju. Tragedija v Gorišnici je tako zahtevala življenje osmih naših borcev, pet pa jih je smrti za las ušlo. Nemci so imeli precej mrtvih in ranjenih, vendar so svoje izgube spretno prikrili. Partizani v Toplakovi hiši so bili oboroženi z zaplenjenim nemškim protiavionskim mitraljezom MG 42, s 6 brzostrelkami, z nemško brzostrelno puško, nekaj samokre- sov, nekaj pušk, vsak po 2 do 3 ročne bombe in protitankovsko mino bi v. jugoslovanske vojske. Toplakovo domačijo so Nemci obkolili v krogu od glavne ceste in ob potoku za hišo. Bilo je veliko vojaštva in orožnikov, v neposred- ni bližini hiše pa so namestili mitraljesko gnezdo. Po ocenah domačinov je partizane obkolilo več sto dobro oboroženih mož. V bitki v Gorišnici je TV 14-S nenadoma izgubila dobre in vestne kurirje. Ostali kurirji, ki so bili v tistehi usodnem dnevu na drugih dolžnostih, so za novega koman- dirja izvolili Janeza Frica-Viteza iz Gorišnice, na TV postajo pa pritegnili nove kurirje, da so lahko nadaljevali s svojim pomembnim in nevarnim kurirskim delom. Komandir V. relejne linije Albin Barle-Zoran, pa se je takrat naha- jal po službenih dolžnostih na območju ljutomerskega okrožja. Franc Smigoc-Mato Franc Belšak-Tone, sekretar OK KPS PtiU, padel 4. februarja 1945 v Gorišnici Pred štiridesetimi leti Prosim, da objavite tudi moje spomine v zvezi s člankom o spopadu druge čete Kozjanskega odreda z Nemci na Plateh pri Bolfenku v Halozah. Nemci so prišli drugi dan iskat tiste svoje padle policiste. Tam okrog, tudi v Sitežu so pobrali vse moške in ženske, jih zvezali in gnali kot talce na kraj spopada. Sam sem bil med njimi. Po strmini v tisto grapo, kjer so ležali padli, so nas vlekli kot plohe. Potem smo morali tiste padle Nemce na lestvi znositi do dovozne poti, kjer smo jih naložili v košaro za listje, to je košara na saneh, kijo v teh bre^h uporabljamo za prevoz listja. Kmet Planine je moral zapreči vole m tako smo jih prepeljali z Jelovič do ceste na Polucah oziroma v Stogovcih. Tam so mrtve preložili na sani in jih odpeljali na pokopaliSče v Majšperk. Vole pa so Planincu vzeli in ubili. Ljudi, ki so nas pgbrali kot talce, pa so stlačili v svoje črne avte in odpeljali v Ptuj. Meni seje posrečilo med številnim vojaštvom in drugimi ljudmi nekako izmuzniti in sem pobegnil. Moje sestre in njene hčerke pa so odpeljali na Ptuj, bile so določene, da bodo ustreljene med talci, vendar se jim je po zaslugi dobrega in zavednega paznika posrečilo pobegniti iz zapora. Sam sem tisto zimo pred 40 leti preživljal težke trenutke. Kar trikrat sem stal pred nemškimi puškami, grozili so, da me bodo ustrelili, hišo pa zažgali. Na srečo seje vedno vse dobro izteklo, ker niso našli otipljivih dokazov. Partizane sem namreč ob hajkah cesto skril v bimkerju, ki sem ga že v jeseni 1944, po naročilu Žetalskega Jožeta, zgradil tako, da sem pod velik kup hlevskega gnoja zakopal vinski sod. Ob nevarnosti so se partizani vanj skrili, vhod sem zakril z gnojem in vse se je srečno končalo. Janez Fišer, Sitež Dosti potreb, malo denaija! Tudi ormoški komunisti so se dogovorili za izvedbo javne razprave o kulturi. Na predsedstvu občinskega komiteja ZKS Ormož so sklenili, da bodo vanjo zajeli vse aktivne delovne ljudi in občane. Tako bodo o problemih s področja kulture razpravljali komunisti v krajevnih skup- nostih in organizacijah združenega dela, sindikati bodo pripravili raz- pravo o delu kulturnih animatorjev, socialistična zveza pa o delu pro- svetnih društev. Razpravo bodo zaključili s problemsko konferenco, kijo bo organizirala socialistična zveza. V ormoški občini imajo na tem Dodročiu družbenih dejavnosti zares svojstveno stanje. V občini deluje le ena profesionalna kulturna ustanova, to je knjižnica. Ostale organizacije so v Ptuju (muzej, arhiv) in v Mariboru (spomeniško varstvo). V javni razpravi bodo namenih največ pozornosti policentričnemu razvoju na področju kulture v Sloveniji, o čemer je bilo v zadnjih letih precej govora, storjenega pa bolj malo. Govorili bodo tudi o deležu sredstev za skupno porabo, ki nenehno pada, v okviru tega denarja pa lahko le majhen del namenijo za kulturo, čeprav imajo izredno bogato kuhurno dediščino. Poleg tega bodo namenili ustrezno pozornost delu prosvetnih društev in vzdrževanju kulturnih domov ter delu mladih na tem področju. N. D., Stanko Meglic novi predsednik Rezervni starešine ptujske občine so lani in v minulem mandatnem obdobju programske naloge dobro izpeljali, tako na področju idejno- političnega izobraževanja, splošno vojaškega usposabljanja, varnost- nega in samozaščitnega usposabljanja, preverjanja znanja, družbenih dejavnosti, organizacijskih in kadrovskih zadev ter na področju infor- mativne dejavnosti. Dosedanji predsednik predsedstva občinske kon- ference ZRVS Milan Vogrinec je ob ocenjevanju doseženega dodal: »Letos minevajo štiri leta kolektivnega vodenja na5e organizacije. Za to obdobje so značilne organizacijske spremembe oziroma novosti pri delu. In kakšno oceno bi lahko dali po preteku štirih let? Pozitivni premiki so vsekakor doseženi, niso pa v vseh krajevnih organizacijah dojeli bistvo kolektivnega vodenja. Se vedno seje dogajalo, da so bile krajevne organizacije ali njihova predsedstva manj aktivna, če je ne- koliko zastalo delo predsednika. Opažamo, da so predavanja bolje obiskana takrat, ko vanje ni vključena volilna konferenca. Ali bi iz tega lahko zaključili, da se rezervni starešine izogibamo funkcijam in s tem odgovornosti? Menim, da bi bil takšen zaključek preuranjen ... Kratek pregled našega dela pokaže, da smo na področju strokovne in politične vzgoje, na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite dosegli pozitivne rezultate. V bodoče pa si moramo zastaviti smelejši načrt dela, predvsem pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti minulega štiriletnega mandata.« Tudi v razpravi je bilo slišati, daje del starešin preobremenjen z raznimi funkcijami, medtem ko je del brez obveznosti. Kljub temu pa je treba priznati, da je večina članstva vključena, in to aktivno, v vsa področja življenja in dela v svojem delovnem in bivalnem okolju. Znova ,so izpostavili, da sta vojaško strokovni in idejno politični usposabljanji enakovredni, eno brez drugega ne gre. Seznanili so se tudi z novostmi na področju normativnega urejanja področja SLO in družbene samozaš- čite, nalogami na področju kadrovanja v vojaške šole in širjenju po- verjeniške mreže za revijo Naša obramba. Predstavnik republiške konference ZRVS Slovenije in predsednik medobčinskega sveta ZRVS za Podravje Ivo Gradišekje v uvodu dejal, da je OK ZRVS Ptuj primer organizacije z bogatimi izkušnjami. Nato je izpostavil vlogo in naloge rezervnih vojaških starešin pri stabilizaciji družbenih razmer ter še večjem podružbljanju SLO in DS. Tudi Ivo Gradišek je poudaril, da je bremena dela potrebno bolj enakomerno porazdeliti in zaostriti odgovornost, kar so tudi starešine sami f>oudarili na minulih letnih volilnih konferencah krajevnih organizacij. Pomoč pri izvedbi izobraževanja prebivalstva bo tudi letos ena glavnih nalog organizacije. Ob razrešnici so se dosedanjemu vodstvu zahvalili za zavzeto delo, nato pa soglasno izvolili novo predsedstvo in odbor za kontrolo mate- rialno finančnega poslovanja. Predsedstvo bosta v novem mandatu vodila Stanko Meglic (predsednik) in Jože Lah (sekretar). Za tem so sprejeli program dela in finančni načrt za letos. Kolje na volilnih konferencah običaj, so zaslužnim posameznikom m organizacijam podelili tudi občinska in zvezna priznanja. Pismeno priznanje občinske organizacije so prtjeli KS Olga Meglic, osnovna šola dr. Pranja Žgeča Dornava. Rudolf Cimprič (KO Jože Potrč). Ivan F.meršič (KO Cirkulane). Franc Horvat (KO Lovrenc). Branko Kancler (KO Rogoznica), Radenko Matič (KO Hajdina). Miran Smolej (KO Majšperk). Ciril Satej (KO Dušan Kveder) in Jože Vratič(KO Hajdma) Zlato zim.-ko ZRVS Jugoslavije sta prejela Mihajlo Mašanovič in Ožbolt Vid-n ič. PLiketo ZRVS Jugoslavije pa Milan Voginec in Marjan Ostroško 1. kotar Za ustvarjalnejšo, učinkovitejšo in odgovornejšo delo članov občinskega komiteia ZKS Ptuj v občinski organizaciji ZKS ptujske občine potekajo razgovori s člani občinskega komiteja in sekretarji osnovnih organizacij ZK, katerih cilj je ocena dela nosilcev nalog v ZK po 13. seji CK ZKJ. V bistvu pa gre tudi zato, da se delo osnovnih organizacij in organov ZK v naši ob- čini uskladi z nalogami po 13. seji CK ZKJ. Razgovori so odkriti in samokritični, kar je bila vedno ena izmed vrlin komunistov, ki pa je bila v zadnjih letih kar precej zanemarjena. Vsebino razgovorov izžareva pripravljenost za ustvaritev nove kvalitete ustvarjalnejšega in učinkovitejše- ga dela komunistov v vseh okoljih in na vseh ravneh. Ustvaritev nove kvalitete dela pa zahte- va tudi uveljavljanje pristnejših odnosov med ljudmi in do ljudi, v prvi vrsti tovarištva, zaupanja v človeka in spoštovanje njegove delovne ustvarjalnosti pri delu ter samoupravni in družbenopolitični aktivnosti. Predvsem se bom zadržal na vlogi in nalogah članov občinskega komiteja ZK, oziroma na vprašanju, kako zagotoviti stalen deloven stik j med članstvom ZK in njegovim občinskim ; komitejem. Stalen deloven stik s članstvom je mogoče zagotoviti z aktivnim delom vseh 43 članov občinskega komiteja, saj je vsak izmed injih zadolžen za 3 do 4 osnovne organizacije, 'posamezni člani pa še za delo v stalnih akcijskih konferencah v delovnih organizacijah, svetih ZK v krajevnih skupnostih ter aktivih v sa- moupravnih interesnih skupnostih in v družbe- nih organizacijah. Zadolžitev po sklepu občin- skega komiteja zavezuje slehernega njegovega člana, brez izjeme, da aktivno dela med člani, med delavci v združenem delu in med krajani v krajevnih skupnostih v zadolženih okoljih. Stalen stik z ljudmi na terenu je najbolj izviren vir aktualnih vprašanj, problemov, pobud in predlogov za razprave na sejah občinskega, komiteja ter njegovega predsedstva in za oblikovanje politike ZK ter smeri delovanja vseh komunistov, organizacij in organov ZK v občini, v enaki meri pa tudi višjih organov. Funkcija člana občinskega komiteja zahteva od človeka maksimalno angažiranost, temeljito poznavanje razmer in razpoloženja ljudi na te- renu, njihovih mnenj, stališč in pobud članov ZK. To pa je za člana občinskega komiteja tista prava pot, ki mu omogoča ustvarjalno soustvarjanje in uresničevanje politike ZK ter smeri političnega dela komunistov med ljudski- mi množicami, v združenem delu, krajevnih skupnostih in v občini. . Članstvo je zelo kritično do vsakega tistega člana občinskega komiteja, ki ne prihaja v njihove osnovne organizacije, se ne zanima in ne pomaga pri spreminjanju razmer ter razreše- vanju problemov v zadolženih okoljih. Neodgo- voren odnos do dela v občinskem komiteju in v zadolženih osnovnih organizacijah posameznika pomeni šibki člen, ki zmanjšuje učinkovitost občinske organizacije, zato se mora izostriti osebna odgovornost vsakega člana pred delav- skim razredom in njegovo avantgardo — zvezo komunistov. Bistvo zahtevnosti nalog in odgo- vornosti funkcije člana, kateregakoli vodstva ali organa ZK, je treba dojeti v vsej njeni obsežno- sti, celovitosti in odgovornosti. Doslej opravljeni razgovori s člani občinskega komiteja in sekretarji osnovnih organizacij dejansko pomenijo kritično analizo dela in sta- nja, hkrati pa spodbudo za več in boljše delo ter še tesnejšo povezanost osnovnih organizacij in organov občinske organizacije ZK. Člani občin- skega komiteja se bodo v prihodnje še tesneje*^ povezali s članstvom v osnovnih organizacijah. Naloga' občinskega komiteja je, da še bolj strne svoje vrste, da bo njegovih 43 članov tvorilo idejno in akcijsko čvrst kolektivni organ, ka- terega m.oč se mora izžarevati z rezultati dela, kolektivne in osebne odgovornosti. Se bolj je potrebno dograjevati lik člana občinskega komiteja — aktivista, ki bo idejnopolitično usposobljen in marksistično izobražen deloval med članstvom, med delavci v združenem delu in krajani v krajevnih skupnostih, kajti le z de- lom se potrjujejo ljudje in nosilci voljenih ter imenovanih funkcij. Temu ustrezno se zastavlja delo v organih občinske organih organizacije ZK po 13. seji CK ZKJ, čemur se sedanji delovni razgovori s člani občinskega komiteja in sekretarji osnovnih organizacij tu
  • enart, Maribor- Rotovž, Maribor-Tezno, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Iz vsa- kega aktiva se je posveta udeležilo od 4 do 7 članov sekretariata. Organizatorja posveta sta bila komisija pri medobčinskem svetu ZKS za Podravje in aktiv pri OK ZKS Ptuj. Nad 30 udeležencev posveta je dopoldne podrobneje razpravljalo o vlogi in nalogah aktivov komunistov delavcev neposrednih proiz- vajalcev in prisluhnilo zanimivemu predavanju o inovacijski dejavnosti na splošno, popestreno s konkretnimi rezultati v TAM Mariirar, ki ga je imel predstavnik te delovne organizacije Marjan Feri. Z-a tem so si udeleženci posveta ogledali delovne prostore AGISA ob Rajipovi ulici v Ptuju in se seznanili z njihovo inventivno dejavnostjo. Popoldne pa so v sejni dvorani na magistratu sedli k okrogli mizi in skupaj s predstavniki ptujskega gospodarstva in Raziskovalne skupnosti obravnavali naloge komunistov pri uresničevanju idejnopolitičnih usmeritev ZK za razvoj inovacijske dejavnosti kot množičnega gi- banja. Vsebino celodnevnega posveta bomo poskuSali na kratko pred- staviti v posameznih sestavkih. Najboljši barometer so delavci »Kako bo zveza komunistov z mobilizacijo lastnih sil uspela spremeniti družbeno klimo in usmeriti vse sile za uresničevanje nalog, začrtanih v dolgoročnih programih, od tega je tudi odvis- no, kdaj in kako uspešno bomo izplavali iz težav,« je v uvodnih razmišljanjih poudaril Slavko Kleindienst, sekretar medobčin- skega sveta ZKS za Podravje, ko je govoril o aktualnih nalogah akti- vov komunistov delavcev nepo- srednih proizvajalcev na posvetu v Ptuju. V teh prizadevanjih mo- ramo doseči konkretne rezultate pri spreminjanju razmer, sicer ne bomo odpravili pasivnosti v OO ZKS in nezainteresiranosti dele- gatov, s čemer se marsikje sreču- jemo. V delo komunistov je treba vnesti več revlucionarnega žara. Komunisti morajo skozi svojo aktivnost izvajati samoupravni pritisk na vodilne delavce, stro- kovne službe in druge dejavnike, da napravijo več, najdejo bolj domišljene strokovne rešitve pri uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. V nadaljevanju je Slavko Kleindienst nakazal glavne sprotne naloge aktivov komunis- tov neposrednih proizvajalcev. Pomembna je aktivna prisotnost pri pripravi planskih dokumen- tov, saj je v vsaki OZD nujno organizirati razvojno službo, ki naj bo na čelu bitke za uveljav- ljanje znanja in inovacijske de- javnosti. Kritično je treba oceniti poslovne rezultate v razpravah o zaključnih računih za leto 1984 in temu ustrezno dali pobudo za še boljše delo v letošnjem letu, kar bo moč doseči le, če bomo v stalnem. živem stiku z ljudmi, med delavci. Najboljši barometer o razpolože- nju v družbi so prav delavci, zato mora biti njihova zastopanost, njihov glas prisoten tako v ZK kot v samoupravnih organih in dele- gatskih skupščinah. Nagrajevanje po delu in rezul- tatih dela je življenjska nuja, vendar je pri uresničevanju te naloge veliko oportunizma. Za boljše gospodarjenje je posebno pomembno združevanje in po- vezovanje, vendar tu cesto pre- vladujejo lokalistični in tozdovski interesi. To čutijo še predvsem delavci v dislociranih TOZD. Tudi skladnejši razvoj celotnega območja in hitrejši razvoj manj razvitih območij je pomembno idejnopoHtično vprašanje. O vseh večjih investicijah bi morala biti predhodno organizi- rana širša razprava med delavci. Povezano s tem obravnavati tudi investicije v kadre, kar še zlasti zanemarjamo, gre za položaj mladih, probleme nezaposlenosti in podobno. Človek, ki je pripra- vljen prijeti za vsako delo, bo tudi dober delavec v svoji stroki ali poklicu. Ob koncu svojih uvodnih razmišljanj je tov. Kleindienst še opredelil, kdo je neposredni proizvajalec, to so vsi tisti, ki de- lajo v materialni proizvodnji in nimajo poslovodne funkcije. V razpravi so člani sekretana- tov iz posameznih aktivov posre- dovah svoje izkušnje pri delu, težave, omahovanja in oportu- nizem, s katerim se srečujejo in nakazovali oblike dela, s katerimi poskušajo pritegniti zainteresira- nost delavcev, KONKRETNA ODGOVOR- NOST V PRAKSI V delovni organizaciji AGIS Ptuj so se v decembru lani sestali na skupnem posvetu vodstva OO ZKS. zveze sindikatov, ZSMS in .samoupravnih organov, se pogo- vorili o poslovni politiki v letu 1985 in sklenili iti v skupno akcijo za dosego planskih ciljev, je po- vedal na posvetu Branko Joha, predsednik predsedstva stalne akcijske konference ZKS v Agisu. Vodilnim in vodstvenim so pove- dali, da bodo morali delavcem obrazložiti na kakšen način bodo dosegli načrtovane naloge in da bodo ob koncu letošnjega prvega trimesečja že morali dati obračun, če ne bodo in zakaj niso dosegli načrtovanega. Rezultati dela po- sameznih vodilnih delavcev bodo sestavni del ocene njihove uspeš- nosti in pogoj ob reelekciji. Taki sklepi so bili potrebni zato, ker so doslej vodstvene strukture reše- vale probleme preveč mimo de- lavcev. Delovna organizacija je v težavnem gospodarskem položa- ju, zato so komunisti sklenili, da sta proizvodnja in gospodarjenje letos njihova glavna naloga. TLste člane ZK na vodilnih položajih, ki nalog ne bodo opravili, bodo obravnavali v osnovnih organizacijah ZKS. NAGRAJEVANJE PO DELU IN REZULTATIH DELA Kritična in konkretna razprava je bila značilnost za celotni posvet. Sekretarji in člani sekretariatov aktivov iz posameznih OK ZKS so dali tudi vrsto konkretnih px)- bud, ki so jih ob koncu strnili v skupne ugotovitve in sklepe. Aktivi komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev v Podravju imajo številne skupne naloge, zato je potrebno, da se bolj povezujejo, izmenjujejo izkušnje in se dogovarjajo za skupne akci- je. S svojo aktivnostjo bodo spodbujali kar najbolj pristno so- delovanje vseh delavcev. Pri delu je treba razvijati take oblike, ki bodo pritegnile delegate v aktivih proizvajalcev k bolj an- gažiranemu delu. OK ZKS naj opozorijo vodstva osnovnih organizacij ZKS. da namenijo več pomoči svojim delegatom v aktiv komunistov neposrednih proiz- vajalcev in bolj skrbijo za spreje- manje delavcev v ZK. S konkret- nimi akcijami je treba odpraviti nezainteresiranost komunistov v posameznih OO ZKS in mnenja, da se po 13. seji CK ZKJ ni nič spremenilo. Posebno skrb je treba name- njati idejnopoUtičnemu usposab- Ijnju članov aktivov, zato pred- lagajo Medobčinskemu študij- skemu srediču v Mariboru, da pripravi ustrezen program usposabljanja v sodelovaju z vo- dstvi aktivov pri OK ZKS, ki naj prispevajo predvsem vprašanja iz prakse. Aktivi se bodo dejavno vključili v predkonferenčne razprave in tako prispevali k vsebini pro- gramskih konferenc OK ZKS. Prav tako se bodo dejavnejše vključevali v razprave o po- membnejših vsebinskih proble- mih, kijih bo obravnaval MS ZKS za Podravje, kar še zlasti velja za akcijsko povezovanje komunistov v Podravju, za skladnejši razvoj celotnega območja in podobno. Predlagali so tudi, da CK ZK Slovenije uvede stalno obliko dela. da o pomembnejših vpraša- njih, ki bodo na dnevnih redih sej CK ZKS, predhodno razpravlja v aktivih komunistov delavcev ne- posrednih proizvajalcev. Aktivi komunistov neposred- nih proizvajalcev bodo tudi bolj angažirano spremljali dogajanja v družbi in sprotno reagirali na razne negativne pojave, ki so ne- združljivi z našo samoupravno socialistično prakso. Naslednji posvet sekretariatov aktivov bo o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Nosilec priprav in gostitelj bo aktiv pri OK ZKS Maribor-Rotovž, udeležijo pa se ga naj sekretariati aktivov iz vseh desetih OK ZKS v Podravju. Pripravil: Franc Fideršek Foto: Martin Ozmec »Občinske konference zveze komunistov in njihovi politično izvršilni organi ustanavljajo aktive komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, ki jih sestavljajo delegati iz de- lovnih organizacij. Aktivi sprejemajo na svojih sestankih stališča o važnejših vprašanjih politike zveze komunistov, na podlagi teh stališč pa potem predlagajo ukrepe občinski konferenci in njenim organom. Občinska konferenca in njeni organi morajo med pripravlja- njem važnejših sklepov zago- toviti poprejšnje razprave in dobiti mnenje v aktivih komu- nistov neposrednih proizvajal- cev in aktivno delati za uresni- čevanje predlogov in pobud aktivov. Če občinska konfe- renca ne sprejme predloga ak- tiva proizvajalcev, ga mora o tem obvestiti in pojasniti, zakaj ni bil predlog sprejet.« Statut ZKJ j Zdravko Kotarski, sekretar aktiva ZKS Maribor-Rotovž Edi Hojnik, sekretar aktiva ZKS Maribor—Tezno Jože Toplak, sekretar aktiva ZKS Lenart Delo aktiva v Ptuju Osnovne organizacije ZKS s ptHlri>čja gospodarstva ptujske občine so lansko leto izvolile 69 delegatov v aktiv komunistov de- lavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj Aktiv se je marca lam sestal na prvi seji. iz- volil 7-članski sekretariat, sekre- tar pa je Janez Zemljarič. VKV ključavničar iz IMP TOZD FJek- trokovinar Ptuj. Takrat je sprejel akcijski program dela za leto 1984. ki so ga v glavnem tudi uresničili. Sekretariat je pripravil akcijski program dela tudi za leto 1985. vendar prva seja aktiva ni bila sklepčna, zato se bodo v nasled- njih dneh ponovno sestali. Pro- gram aktiva praktično pomeni uresničevanje smernic občinske programske konference ZKS. Poudarek bodo dali zlasti tistim vprašanjem, za katera so delavci neposredno zainteresirani. Janez Zemljarič: »Na dnevni red dati predvsem vprašanja, ki bodo pritegnila interes delavcev.« Aktiv v Ormožu Ciril BogSa, sekretar aktiva, dela v Slovinu KK Jeruzalem Ormož TOZD Vinogradništvo Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ormož ima 23 delegatov iz OO ZKS. sekretariat pa pet članov. Aktiv se sestaja po potre- bi, praviloma pred vsako po- membnejšo sejo občinskega ko- miteja ZKS in do vprašanj, ki bodo predmet razprave na seji. zavzame svoje stališče. S tem seznanijo vse člane v 00 ZKS tako. da v osnovne organizacije pošljejo vsak zapisnik svojega sestanka. Sekretar aktiva ali kateri od članov sekretariata se redno ude- ležuje sej predsedstva OK ZKS Ormož in se vključuje v delu pre3sedslva in občinskega komi- teja ZKS kot celote. Aktiv v Slovenski Bistrici Aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Sloven.ska Bistrica ima 31 delegatov jz OO ZKS. ki de- lujejo na proizvodnem načelu, sekretariat pa ima 5 članov. Se- kretar aktiva je Jože Ramšak, dela v DO Impol kot šofer. Aktiv se sestaja praviloma vsak mesec, obvezno pa pred vsako sejo občinskega komiteja ZKS. Se- kretanat aktiva uvaja prakso, da se občasno sestaja skupaj z delavci v posameznih OZD, pa tudi v so- sednjih občinah. Tako so se srečali tudi z aktivom komiinistov iz Uniorja v Zrečah. Jože Ramšak: »Izmenjava izku- šenj v delu aktivov, kot smo jo začeli danes je zelo dobra oblika usposabljanja«. I\IAČRTN0, CELOVITO, ORGANIZIRANO Za uvod v razpravo pri okrooU mizi je naloge komunistov v prizade- vanjih za razvoj inovacijske dejavnost«, kot množičnega gibanja kazal Stanislav Sajn iz Mestnega s^eta ZSS Maribor. Povzel je naloge s problemske konference ZK Slovenije, ki je bila junija 1984 in predočil oceno inovacijske dejavnosti v Podravju. Zal ta ocena ni posebno laskava, zato je naloga komunistov v celoti in v vsaki OZD posebej, da ustvarjajo bolše pogoje za delo na tem področju. Zavzemati se je treba za učinko- vitejše vrednotenje kreativnega dela, neizvajanje nalog pa mora biti sankcionirano. Predsednik skucštUne Raziskovalne skuDoosti občine Ptui dr. Cvetko Doplihar je opisal delo v Ptuju in opravljene raziskovalne naloge. Po- membna je tudi ustanovitev aktiva mladih raziskovalcev. O inovacijski dejavnosti v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo je spregovoril Karel Levanič, o dejavnosti v Agisu pa Dušan Žnidarič. V razpravi je prispevala precej kntičnih misli Nataša Vodušek, ki v skupnih službah Sla dela na tem področju. V nadaljnji kritični in spodbudni razpravi so sodelovali člani sekreta- riatov aktivov iz vseh sodelujočih OK ZKS, pa tudi predstavniki iz ptujskeaa eosoodarstva. Imenovali so 5-čiansko delovno skunino. ki bo iz razprave pripravila usmeritve in zaključke ter jih poslala vsem OK-ZKS in aktivom neposrednih proizvajalcev v Podravju. Inventivna dejavnost v DOAgis Udeležence posveta je Dušan 2nidarič, referent za inventivno dejavnost, seznanil s to dejavnost- jo v svoji delovni organizaciji. Iz njegovega povzemamo. Organizirana inventivna dejav- nost sc je začela v letu 1971, ko je bivša DO TAP sprejela pravilnik, leta 1972 pa Se SIGMA, s katerima sta ti dve delovni organizaciji urejali inventivno dejavnost. Pravilnika sta urejala le delitev vlog med inovatorjem, komisijo za inventivno dejavno.st in delovno organizacijo. Takrat še niso imeli organizirane inventivne dejavnosti, ki bi omogočala strokovno pomoč inovatorjem in dajala spodbude pri vključevanju invencije v proizvodnjo. Pomeni, da je takrat manjkala inovacijska veriga razvo- ja. Po združitvi obeh omenjenih DO v novo delovno organizacijo AGIS, ic bil v klih 1976 in 1978 i/tiv.aii in sprejel enoten pravilnik o inventivni dejavnosti. Z njim so urejali odnose o inventivni dejavnosti v delovni organizaciji od organov, ki obravnavajo in- ventivne predloge do vseh, ki sodelujejo v inovacijski verigi. S tem sc je stanje na tem področju vidno izboljšalo, kar nazorno kaže naslednji pregled števila prijav: Tako je bilo v 14 letih prijavljeno skupaj 700 inventivnih predlogov, kljub temu s tem še ni- so bili zadovoljni. Iskali so vzroke, zakaj je bila po letu 1979 inven- tivna dejavnost v upadanju. Ugoto- vili so, da ni bilo pravega spodbu- janja k inventivnosti, saj so le zbi- rali inventivne predloge in je tako bila prepuščena pobudi posamezni- kov in njihovi volji po ustvarjal- nem delu. Začeli so spodbujati inventivno dejavnost s slavnostnimi podelitva- mi priznanj in značk, uvedli so tudi plaketo ,.inovator leta", a so ugo- tovili, da je na tem področju treba narediti še kaj več. Bila so tudi de- ljena mnenja, kaj je in kaj ni služ- b<;na dolžnost posameznega inova- torja. Opažajo tudi stopnjo iz- obrazbe avtorjev inventivnih predlogov. To nazorno ilustrira po- datek, da je od 72 prijav v letu 1984 bilo le 2,5 % predlogov avtorjev z višjo in samo 0,7 % z visoko izobrazbo. Problem je tudi pri njihovih strokovnih službah, ki zavrnejo veliko inventivnih predlogov. Vzroki so različni. Nekaj predlogov je takih, ki jih zaradi tehnološke opremljenosti ni moč uresničiti, nekaterih strokovne službe dovolj ne preučijo, nekateri pa celo smatrajo, da je prijavljen inventivni predlog osebni napad na njihovo strokovno delo. Vmes so tudi primeri nevoščljivosti. Eden od najaktivnejših inovatorjev je celo izjavil, da ne bo več prijavljal inovacij, ker mu sodelavci očitajo, da ima poleg visokega OD še dohodek od inovacij. Na podlagi teh ugotovitev so v septembru lani sprejeli novi samoupravni sporazum o množični inventivni dejavnosti. V njem je točno opredeljena vloga inovator- ja, dolžnosti in odgovornosti samoupravnih in poslovodnih organov ter strokovnih služb, ki obravnavajo predloge, raz- mejevanje med delovno dolžnostjo itd. Začeli so tudi s planiranjem inovacij. Za letos načrtujejo, da bodo imeli 120 prijav inventivnih predlogov, od katerih pričakujejo za 9 milijonov din gospodarske koristi. V januarju so vsem zaposlenim v DO razdelili poseben vprašalnik, v katerem jih spod- bujajo k inventivnemu razmišlja- nju. Uspeh se že kaže, doslej je bilo prijavljenih že 20 inventivnih predlogov in 11 predlogov, kako v DO rešiti določene organizacijske probleme. Vse proizvodne TOZD so tudi zadolžili, da na posebnem obrazcu zapišejo vse probleme, ki jih znotraj TOZD ne morejo rešiti. Ko jih bodo zbrali, jih bodo poskušali rešiti s pomočjo javnih natečajev, kar bo spodbujalo k razmišljanju širši krog zaposlenih in k odkrivanju novih idej. Začeli so tudi z ustanavljanjem inventivnih krožkov. Za uresniči- tev teh nalog bodo "morali dodatno usp)Osobiti določeno število delav- cev. Prepričani so, da bodo z ustanovitvijo teh krožkov dosegli množičnost, to pa je tisto, kar si v Agisu na področju inventivne dejavnosti tudi želijo. . TEDNIK - 28. februar 1986 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 Z LETNE SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Sindikat v akciji »Sindikat ima ne samo polno svobodo, ampak ima na razpolago tudi vsa sredstva, kijih potrebuje, da hi se lahko vztrajno bojeval za samoupravne pravice delavcev in njihove neposredne interese in za skupne oziroma dolgoročne interese delavskega razreda v celoti in vseh delovnih ljudi. Povezovanje enega in drugega boja je glavna naloga sindikatov. Prav zato morajo biti sindikati sestavni del strukture socialističnih družbenih odnosov, se pravi tesno povezani z idejno in politično smerjo naše socialistične revolucije. Sindikat mora s svojimi akcijami zajemati celoto združenega dela, ne pa se omejevati izključno na posamezne njegove dele. Sindikat se do samoupravnega združenega dela ne more obnašati kot zunanjifaktor, ki zavzema samo politična stališča, ampak mora stalno spodbujati delavce in jih usmerjati, da čim aktivneje sodelujejo v upravljanju celote združenega dela. (Kardelj — Smeri razvoja političnega sistema socialistič- nega samoupravljanja) _ __ Letno sejo. ki je bila 20. februarja, je pričel predsednilc občinskega sveta ZSS Ptuj Edvard Kupčič. V nadaljevanju bomo objavili glavne akte, v katerih je opredeljena vloga m mesto sindikata v naši družbi. DOBRI PROIZVODNI IN IZVOZNI REZUL- TATI V občini smo v letu 1984 dosegli dobre proizvodne in izvozne rezultate, kar pa ni dovolj za boljše osebne dohodke. Še vedno namreč močno zaostajamo za slovenskim poprečjem. O tem smo v sindikatih v preteklem letu večkrat razpravljali, bistvenih pre- mikov pa ni bilo. Zato bo tudi v prihodnje prednostna naloga večja proizvodnja, večji izvoz, znižanje stroškov, dvig produktivnosti ter večja akumulacija in dohodek, s tem pa tudi večji osebni dohodki. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK — 22.000 dinar- jev V vseh osnovnih organizacijah oziroma OZD, v katerih imajo delavci manjši osebni dohodek od 22.000 dinarjev, morajo izdelati ukrepe (plan ali rebalans tega), da se ti dosežejo čimprej, najpozneje pa do aprila 1985. Povsod, kjer to ni mogoče, je potrebno to obravnavati kot motnjo v proizvodnji, skladno z zakonom o združenem delu, sindikat pa je odgovoren oziroma pobudnik za odpravo motenj. OZD moraio poslovali oziroma gospodariti z družbeno lastnino tako, da bodo OD rasli skladno z rastjo življenjskih stroškov in da zajamčeni osebni dohodek ne bo najnižja osnova za delitev čistega dohodka na osebne dohodke. CENE - NEMOČ SINDIKATA Cene že dalj časa slabšajo razmerja med osebnimi dohodki in življenjskimi stroški. Mnogi iščejo rešitve v tem, da pričakujejo pomoč države. Jakšno prakso smo že preživeli, za to v sindikatih predlagamo in dajemo vso podporo in.špekcijskim službam za izva- janje zakona o družbeni kontroli cen in usmeritvam družbenega pravobranilca samoupravljanja v občini, OZD in DS morajo samoupravne akte dopolniti z določili o cenah iz zakona, poleg tega pa moramo sindikati biti pobudniki za samoupravno urejanje cen znotraj reprodukcijskih povezav na podlagi dohod- kovnega povezovanja. V nadaljevanju je E.dvard Kupčič govoril o razbremenjevanju gospodarstva, ki še ne daje po- zitivnih učinkov. Razbremenitev je potrebno razu- meti tudi skozi manjšo obremenitev enote proizvo- da, zmanjšanju stroškov na vseh področjih. V sindikatih si bomo prizadevali za to, da bi dosegli najboljšo izkoriščenost proizvodnih sred- stev, kar je velika prednost našega sistema. V zvezi s tem je potrebno proučiti možnost, da bi v letu 1986 vsaj ena OZD prešla na 6-umi delovni čas. O tem predlogu bodo razpravljali v svetu za družbenoe- conomske odnose pri OS ZSS Ptuj in izvršnem svetu občine Ptuj. ^ PRIPRAVE NA 11. KONGRES ZSS IN 10. KONGRES ZS.I Vpripravahna 11. kongres ZSS in lO.kongresZSJ moramo odločno poudarjati, da je bodočnost na strani delavskega razreda, še posebej njegovih ne- posrednih proizvajalcev. V ZS moramo dokazati, da imamo velike mož- nosti v samoupravnem socializmu. Te možnosti so bile doslej velikokrat dokazane. Druge izbire ni, če nočemo nazadovati. Ne moremo pa pristajati na ekonomistični pristop, ki vidi glavni smisel vsega v ustvarjanju akumulacije, ne pa v ustvarjanju po- gojev za višjo kakovost življenja in dela, v zadovo- ljevanju potreb na višji ravni. REZERVE ZA JUTRI V sindikatih znova poudarjamo, da so naše rezerve: — v boljšem gospodarjenjuzdružbenimisredstvi, večji produktivnosti dela, boljši samoupravni in tehnolo.ški disciplini in boljšem informiranju ter izobraževanju delavcev in poglobljenem družbe- nopohtičnem delu. — v združevanju dela in sredstev, dohodkovnem povezovanju, — v nagrajevanju po delu in rezultatih dela, — povečani inovacijski dejavnosti, — boljšem razporejanju delovnega časa, uvajanju šesturnega delovnika, uvajanju druge m tretje ter četrte izmene, — boljši zdravstveni preventivi. VOLITVE 1986 Letos pričenjamo s pripravami na volitve. V obdobju evidentiranja je potrebno oceniti delo de- legatov in delegacij ter odgovornost za njihovo delo. Ugotavljamo, da sprejete sklepe in stališča o uresničevanju kadrovske politike v praksi prepočasi in nedosledno izvajamo. Gre za to, da kadrovske politike ne obravnavamo vselej in povsod kot bis- tveno sestavino in vsebino družbenoekonomskega razvoja ter kot instrument samoupravljanja delav- cev. Naloga: V vseh oblikah sindikalne organiziranosti je potrebno pregledati ali smo delavci nosilci kad- rovanja. To je naše razredno vjM-ašanje. V sindikatih moramo vztrajati na tem, da bomo kadrovali delavce iz neposredne proizvodnje. Do- seči moramo delavsko večino v vseh organih in organizacijah ZS. Upoštevati pa velja tudi zasto- panost mladih, žensk. AiALiZA DELOVANJA ŠAIIHOOPRAVNEGA SISTEMA Z OPREDELUVUO NALOG SINDIKATA V BOJU ZA NADALJNJI RAZVOJ S0CiAySTIOyiH samoupravnih ODNOSOV Vprašanja uveljavljanja političnega samoupravnega sistema Spremljanje razvoja in uveljavljanja političnega samoupravnega sistema je stalna praksa dela DPO, znanstvenih in raziskovalnih ustanov ter drugih, predvsem tistih, ki so odgovorni za nemoteno delovanje tega sistema. V preteklosti smo bili priča bolj ali manj celovitim razpravam na vseh področjih našega dela: v SZDL, sindikatu, ZK, skupščin- skem sistemu, SIS, KS in drugje. Zaključki teh razprav s* bili bolj ali manj upoštevani v vseh razvoj- nih fazah političnega samoupravnega sistema. Kljub temu v tem trenutku ugo- tavljamo, da politično samou- pravni sistem ne deluje povsem uspešno. Vihrave ocene, ki smo jim priča v sredstvih javnega obve- ščanja, intervjujih z znanstvenimi in političnimi delavci, takšne ali drugačne študije o delovanju naše- ga sistema, pa prav gotovo niso odraz razmišljanj delovnega člove- ka. Prav gotovo se v tej poplavi ocen prepozno odzivajo najbolj odgovorni družbenopolitični orga- ni na izzive in dileme, ki so usmerjene v javnost o moči oziro- ma nemoči političnega sistema so- cialističnega samoupravljanja pri reševanju aktualnih družbenoekonomskih in političnih vprašanj. Resnici na vkljub mora- mo zapisati, da je marsikaj, tudi sistemskega v našem samouprav- nem političnem sistemu neživljenskega, vendar tako, kot je družba v celoti v nenehnem giba- nju — razvoju, tako je tudi naš samoupravni sistem živ sistem, v katerem se morajo objektivno kazati različni interesi, ki jih je potrebno samoupravno usklajeva- ti. To kar moramo zamenjati, do- graditi, pa prav gotovo ne bomo našli s kritizerstvom, z zanikanjem uspehov in univerzalnosti našega sistema, ampak predvsem in sa- mo s pozitivnim, a kritičnim pristopom, in s široko, a usmerje- no razpravo, ki naj ima za osnovo kritično analizo delovanja poli- tičnega sistema, ki jo pripravlja zvezni svet. Svoj zaključek in dokončno dograditev naših raz- mišljanj pa naj opravijo kongresi DPO in skupščina Jugoslavije. Analiza delovanja samoupravne- ga sistema Dosedanje izkušnje in praksa kažejo na to, da smo prišli v razvoju samoupravnega sistema do trenutka, ko moramo odločno povedati kje smo, kaj hočemo in na kak način hočemo to doseči. Ni dvoma o tem, da bomo vse, kar se bomo dogovorili, lahko ure- sničili le, če bomo v načrto- vanje, izvajanje in spremlja- nje vpregli tiste, ki so najbolj odgovorni za posamezne korake. Odločitve o načrtovanju, akciji, izvajanju spremljanju, pa moramo izvajati v okviru sistema, ki je naj- bolj sprejemljiv. In to je sistem samoupravnega odločanja. V času delovanja tega sistema se pojavljajo napake, vendar te ne kažejo na neživljenskost sistema; kažejo na to, da temu sistemu ne zaupamo, da delamo mimo sl.ic- ma ali pa ga uporabljamo za obrobne birokratske odločitve. Takoj moramo oceniti, da naš samoupravni politični sistem ni dovolj učinkovit. Krivdo za neučinkovitost sistema v praksi pa moramo predvsem iskati v načinu sprejemanja odločitev, to je v procesu odločanja, pa tudi v blokadi sistemskih odločitev. Prav gotovo pa tudi v tem, ker v našem sistemu ni jasno definirane posamične in kolektivne od- govornosti pri opravljanju javnih funkcij. Premočno raste oblast administrativno — upravnega aparata, ob tem pa norma- tivizem. Ko gre za pomembna vprašanja družbenoekonomske- ga razvoja, se preveč zanašamo na volontarizem, odločanje etatističnih struktur, ki so oprti na center ekonomske in politične mo- či. Torej gre za globalna vpra-; sanja, na katera moramo \ pravočasno in kritično odgovoriti. 1 V kolikor pa ne bomo našli odgo- \ vor na vprašanja, ki posegajo v : delovanje in uresničevanje strate- ' ških opredelitev jugoslovanske so- cialistične skupnosti, se bodo krizni tokovi v državi le še bolj poglabljali. Ob teh obrobnih vprašanjih, se nam zde celo kot obrobna vprašanja tista, ki govore o: — premajhni angažiranosti dele- gatov, — slabi povezanosti delegacij s samoupravnimi organi in DPO v OZD, — preobsežnosti in nerazumeva- nju gradiv, — sočasnosti sklicov sej, — slabem informiranju (prav gotovo bi takoj potrebovali občinski informator), — slabostih v delovanju kon- ferenc delegacij, — formalizmu v delegatskem sistemu, — nezanimanju za izvajanje sprejetih programov, — slabem odnosu do dela dele- gacij v OZD, delegacije so prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti, — tem, da sindikat, delavski sveti, ZK in ZSMS le redko raz- pravljajo o problemih delovanja delegacij, o vsebini njihovega dela, o svoji vlogi v procesu nastajanja, izvajanja in spremljanja odločitev, — neangažiranju poslovodnih organov v samoupravnem sistemu, — neangažiranju strokovnih služb tako v OZD in SIS, — slabi delitvi dela med SIS in upravnimi organi, itd. čeravno so tudi ta vprašanja pomembna, so hitro rešljiva, odvisna samo od naše volje, naše pripravljenosti za izvajanje sistema. Kdo nosi odgovornost za te in druge pomanjkljivosti, je vsem jasno. Prav gotovo tudi sin- dikat, tudi člani ZK, odgovorni delavci v OZD in sami delegati. Če to povežemo s prvimi ugotovitvami, moramo zaključiti, da je mnogo nepravilnosti pravgo- tovo odraz blokad samoupravnega sistema, odra/ birokracije in odmaknjenosti centrov odločanja od resničnih nosilcev — delavskega razreda. Naloge ZS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj sociali- stičnega samoupravnega sistema. Podlaga aktivnosti sindikata kot množične razredne organizaci- je delavcev, samoupravno organiziranih v združenem delu in kot dela političnega sistema socialističnega samoupravljanja za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, je uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in programskih usmeritev, spreje- tih na kongresih zveze sindikatov, zveze komunistov in kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Pri tem smo delavci, organizirani v sindikatu, trdno odločeni na- daljevati socialistično revolucijo po Titovi poti ter v duhu ustvarjal- ne dediščine Edvarda Kardelja. Taka usmerjenost je pogoj za zaupanje članstva in zagotovilo, da se bo sindikat v družbi odločno uveljavljal v akciji za uresničeva- nje socialističnega samoupravlja- nja in demokratičnih družbenih odnosov. Ob tem pa mora sindikat varovati svojo samostojnost in negovati demokratično odgovor- nost delavcem in delavskemu razredu. Naloge za delo izhajajo iz nasled- njih temeljnih usmeritev 1. Stabilizacijski ukrepi in na- daljnji razvoj morajo postati naš v.sakdanji način dela in go- spodarjenja pa tudi temeljna in trajna naloga družbenega razmer- ja, zgrajenega na političnem siste- mu socialističnega samoupravlja- nja. 2. Soustvarjati razmere, v kate- rih bomo delavci dokončno spoznali, da je od naših odločitev odvisen naš položaj v družbi in bodočnost organizacije združenega dela. 3. Pri uresničevanju gospodarske stabilizacije bomo posebej poudarili: — kakovostno in učinkovito združevanje dela in sredstev in to na dohodkovnih odnosih, — delavčevo obvladovanje po- gojev za pridobivanje in porabo dohodka, — skrb za proizvodnjo, ki bo slonela na domačem znanju, sodo- bni tehnologiji in bo izvozno usmerjena, — smortno izrabo proizvodnih zmogljivosti, delovnega časa, su- rovin in energije, — produktivno zaposlovanje, — strukturne spremembe v go- spodarstvu na področju investicij- ske politike, — sočasnost in neprekinjenost planiranja, ki bo temeljilo na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, — krepitev odgovornosti, — realen obseg skupne in splošne porabe, — rast osebnega dohodka, ki bo rezultat realno ustvarjenega dohodka in dvigovanja produktivnosti dela. 4. Ekonomska politika mo- ra spodbujati samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. V ta namen bomo spodbujali delo delavskih svetov in zborov združenega dela. Zaostrili bomo odnos do tistih, ki za to ne kažejo pripravljenosti in do kršiteljev samoupravnih dogo- vorov. V ta namen bomo dajali podporo delu samoupravne delavske kontrole in družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. 5. Temeljna naloga sindikata je tudi uresničevanje sistema cen. Zagotoviti moramo, da bo samoupravno odločanje o cenah v rokah delavcev v temeljnih or- ganizacijah v medsebojni dohod- kovni povezavi. 6. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela ter uveljavljanje zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu, mora postati motiv za boljše gospodarjenje z družbe- nimi sredstvi. Zahtevati moramo, da se osnove in merila o nagrajevanju po delu in minulem delu vgradijo v .samoupravne splošne akte organizacij združene- ga dela nato spremljati njihovo uresničevanje. 7. Samoupravni sporazumi dejavnosti bodo podlaga za pri- merjanje doseženih rezultatov dela med sorodnimi OZD in podlaga za dvigovanje OD na podlagi uve- ljavljanja kakovostnih dejavnikov gospodarjenja in učinkov naložb. 8. Pri zagotavljanju materialne in socialne varnosti delavcev in njihove družine, zlasti delavcev z nizkimi OD, bomo vtrajali, da se poleg sistema delitve OD uveljavlja tudi solidarnost iz sredstev skupne porabe. Seveda pa mora biti OD prvo zagotovilo socialne varnosti delavca. 9. Delovali bomo tako, da bo samoupravna organiziranost OZD temeljila na razvoju samoupravnih proizvodnih odnosov in se prilaga- jala celovitosti interesov delavcev kot nosilcev teh procesov. 10. Uresničevali bomo cilj, da delavec resnično odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Pred- vsem pa tako, da bomo uveljavljali predloge delavcev v usklajevanju različnih interesov na demo- kratičnih osnovah od TOZD do družbenopolitičnih skupnosti. 11. Sindikat bo spodbujal nadaljnji razvoj in krepitev dele- gatskega sistema in delegatskih odnosov. Pri tem se mora sindikat uveljaviti kot enakopraven in samostojen dejavnik političnega sistema socialističnega samouprav- ljanja: — dajali bomo pobude in usmerjali delavce v TOZD, — iz množice vprašanj bomo izločali tista vprašanja, ki so pomembna za delavce, — vztrajali bomo pri tem, da bodo imeli delavci za odločitev v delegacijah smernice svojih orga- nov upravljanja, DPO ter strokov- no pomoč služb, predvsem pa poslovodnih organov pri spreje- manju odločitev, — analizirali bomo uspešnost de- la konferenc delegacij in predlagali ustreznejše povezave, — prizadevali si bomo za razpra- vo v delegatskih skupinah, — spodbujali bomo odgovornost delegatov in delegatskih skupščin za izvajanje sprejetih odločitev. — pospešiti moramo delovanje koordinacijskih odborov sindikata v KS in zagotoviti povezavo s SZDL kot frontno organizacijo, 12. Delavsko kontrolo bomo uveljavili kot nenehno samouprav- no aktivnost. 13. Informiranje mora postati bistvena sestavina odločanja. V ta namen predlagamo izdajo delegat- skega informatorja. 14. Sindikat bo moral tudi naprej krepiti odgovornost pri varstvu samoupravnih pravic in družbene kontrole, predvsem s podporo delovanja družbenih pravobranil- cev in sodišč združenega dela. 15. Za zagotovitev postavljenih ciljev pa bomo morali resneje pristopiti k procesu kadrovanja na vseh nivojih in za vsa področja. Prepričani smo lahko, da ima fra- za .,prave ljude na prava mesta", globoko vsebino, ki pa jo je žal premalo čutiti v praksi. Analizo delovanja samoupravne- ga sistema je pripravil Ervin Hoj- ker, predsednik sveta za samou- pravljanje in delegatski sistem pri občinskem svetu ZSS Ptuj. V prihodnji številki Tednika bo- mo objavili poročilo o delu odbo- rov dejavnosti, svetov, komisij, predsedstva in plenuma občinskega sveta ZSS občine Ptuj v letu 1984, programske in akcijske usmeritve občinskega sveta ZSS Ptuj, občin- skih odborov dejavnosti, svetov in komisij ter izvršnih odborov osnovnih organizacij v letu 1985 in sklepe letne seje. Brez dejanj ne gre Sklepov, predlogov, priporočil..... še bi lahko naštevali, imamo dovolj, žal pa se v družbeni praksi ne potrjujejo, nimajo življenja, so ugotovili na letni seji občinskega sveta ZSS Ptuj, na kateri so ocenili sindikalno delovanje v letu 1984 in FK)trdili osnovne smernice za delo v letošnjem letu. Še največjo bitko bijejo letos na področju delitve po delu in rezultatih dela. V zvezi s tem pa tudi za najnižji osebni dohodek, ki bi naj od aprila letos bil 22 tisoč dinarjev. Omenjeni osebni dohodek je tesno p>ovezan s povečanjem proizvodnje, produktivnosti, znižanjem stroškov. Povsod tam, kjer tega ne bodo dosegli, bodo poslovali z motnjami. Sindikat pa je odgovoren dati pobudo za odpravo teh motenj. Prav tako v občinskem svetu ZSS Ptuj zahtevajo, da v prihodnjem letu vsaj ena OZD preide na 6-umi delovni čas. V okviru priprav na volitve in na II. kongres slovenskih sindikatov je potrebno pregledati delo delegacij in konferenc delegacij. Kadrovska politika še vedno ni bistvena sestavina družbeno-ekonom- skega razvoja. Franc Klemenčič, predsednik sveta za socialna vprašanja pri občinskem svetu, je pra- vilno ugotovil, da o delegatskem sistemu vemo vse povedati, nič oziroma malo pa povemo o tem, koliko pomoči ima. Po anketi, ki sojo izvedli v krajevnih skupnostih, so ugotoviH, da tajniki v krajevnih skupnostih za delegatski sistema delajo le štiri ure na mesec! V osnovnih organizacijah sindikata bi motali imeti tudi večjo odgovornost za zaposlovanje. Pred leti so sindikati že vodili aktivnosti za zmanjšanje nadurnega in honorarnega dela. 2al se na tem po- dročju še ni nič naredilo. Sindikat nima pregleda nad zaposlovanjem v organizacijah združenega dela. Če bi imel, bi lahko v Jugoslaviji po oceni takoj zaposlili MX; tisoc ae- lavcev. Sindikat tudi nima vpliva na cene. Zadnje zviša- nje cen je to samo potrdilo. Premalo delavcev, ki imajo težave, se obrača na sindikat, kar kaže na to, da delavci v polni meri v sindikat ne zaupajo. V kratkem bomo prešli na enotno evidenco o socialno-varstvenih pravicah. V združenem delu bomo do podatkov prišli hitro, kako pa bo v krajevnih skupnostih? Dimče Stojčevski, družbeni pravobranilec sa- moupravljanja, je ocenil, da so pripravljeni mate- riali za letno sejo dobra podlaga za nadaljnjo kre- pitev političnega sistema. O njem smo v zadnjem času veliko razpravljaU, očitno pa premalo v druž- beno-političnih organizacijah. Opozoril je tudi, da v OZD prihaja do vrste nepravilnosti, ki so posledica nespoštovanja določil zakona o združenem delu. Janez Drevenšek, sekretar občinske konference SZDL Ptuj, je govoril o nalogah na področju kad- rovanja in volitev v prihodnjem letu. Posebej ^omo morali biti dosledni pri evidentiranju in kandidira- nju. Volili bomo prizadevne in pridne ljudi ter ljudi, ki jim ljudje zaupajo. Funkcije pa bo potrebno so- razmerno porazdeliti. Če tega ne bomo storili, bomo v bodočnosti ponovno govorili o sklepih, ki se ne izvajajo in o tem, kako je potrebno spremeniti po- litični sistem. Avgust Ivartnik je opozoril na problem nagraje vanja ustvarjalnega kadra in problem invalidov, zlasti še njihovo nagrajevanje. Če kadra ne bomo znali zadržati, potem tudi ni pričakovati razvoja in s tem napredka. Ervin Hojker, član predsedstva pa je menil, daje vse odvisno od nas, od naše pripravljenosti, kako bomo v bodočnosti živeli in kako učinkovit bo naš -sistem. MG 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 28. februar 1985 - TEDNIK KURENTOVANJE 85 1 V objektivu \ druge kamere Pust, pust — širokih ust! No da,. . . spričo hudega mraza. Se hujših • cen in srebrnega jubileja (ki ga ni bilo čutiti!), mu letos ni bilo preveč do smeha. Če se je smejal, se je iz navade; zato ker se je na ta dan pač treba j smejati, pa čeprav lastnim spodrsljajem! , Se najbolj so bili veseli in razpoloženi sva^e, ki so na pustno soboto ob veselih zvokih domačih muzikantov z Destmika, po domače Jazbecov, spremljali zakonca Bauman od Lovrenca na Dravskem polju k zlati poroki. Zaskrbljeno resen je videti le zlati par; pa kaj bi tudi ne, če le pomislimo še na drugih petdeset let zakonskega jarma, ki je pred njima! Pustna nedelja, običajno najbolj veseli in hrupen dan v Ptuju, se je spričo letošnjega hudega mraza (—18°C!), ki ga tudi zlato sonce ni moglo premagati, začela zelo čemerno. Tako zaskrbljujoče pusto je bilo prizo- rišče dopoldanskega sporeda v nedeljo 17. februarja, dvajset minut pred začetkom (ob 940). 1 ... in tako je bilo ob enajstih, ko je bil dopoldandd folklorni spored — prav gotovo najlepši in sporočilno najbogatejS del vsakoletnega kuren- tovanja — na višku! Kaj je vzrok tej puščobi, ki je iz prejšcjih let nismo vajeni: mraz, cene, naveličanost, nedojemanje bogastva ljudskega izro- čila ... mogoče tudi kaj drugega, ali pa vse to skupaj! Ce si je lanskoletno dopoldansko prireditev ogledal pripadnik dežele vzhajajočega sonca, si je letošnjo simpatična Kitajka (imena si ni bilo mogoče zapomniti!), sicer študentka Akademije za likoVno umetnost ▼ Ljubljani. Med tistimi gledalci (prav gotovo najbolj radovednimi), ki so si v gumbnice namesto cvetja zataknili »Press« oznake, so bili tudi trije člani francos- kega radia. Z »balkonskih lož« se vidi bolje! Poglejte ga, domiselnega gostilničarja Lojzeta Kaučiča iz Juršinc! Poleg kuhanega vinca, ki je ogrelo in razgibalo še tako otrple ude, je tudi ponuj^ daleč naokoli znano ... Kaučičevo gibanico! H mm mm ...! Kako je dobra,*... kako slastna! Moškemu delu obiskovalcev so bile v popoldanskem sporedu seveda najbolj všeč brhke raažoretke iz Ljubljane, še zlasti voditeljica z očarljivo zapeljivim nasmehom. Ne ne, to kar vidite, nima nobene zveze z eleganco parteme telovadbe. To je le eden od elementov novega akrobatskega plesa breakdance, ki se zadnje čase epidemično širi med dovzetnejšimi. Toda kot vsaka epidemija modeme dobe, bo tudi ta kaj hitro za nami; mogoče celo brez posledic! Sledila pa ji bo druga, pa tretja ... itd! j Le komu na srce tako zavzeto pihajo člani godbe na pihala iz Bukovec? Tudi letos na kurentovanju — nestor slovenske zabavne glasbe, mojster I Bojan Adamič A so nekateri člani dosedanjega organizacijskega oonosni. To ni bil samo kulturni dan. ampak čudovita učna ura, ki nam bo ostala vedno v spominu. Po vsem tem, kar smo videli in doživeli, znamo zdaj še bolj ceniti naše ljudsko izročilo. Dopisniški krožek OS Videm pri Piuju^ 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 28. februar 1985 - TEDNIK Dober den! Ker man pozimi pač več cajta, vam zdaj vsoki tjeden piSen, drgačik pa bode seveda na spomlod, poleti no v jeseni — kdo človik ne ve kerega dela bi se pret reša. Letos pa man že zadosti tote duge no mrzle zime. Resen, ke Se nibena zima neja topla bila, samo letošnja pa je resen nekaj posebnega. Boj majo Udje malo dnara, da bi si drva no premog kupili, boj živo srebro pod ničlo leze. S solzami v očeh sen to dvi den v gorici gleda, kak je trsje pomrznolo. Premoj duši, v jeseni ga bomo kak vse zgleda, boj malo na zob djali no bomo slabo v gorici brali. Najpret zimska pozeba, te spomladanski mraz, potli še poletna toča, te pa še idi vinogradništvo no kmetijstvo, če se moreš. Cene vsoki den gor lezejo, odati pa nemaš kaj pametnega. Pločatiie treba dovek, socialno no še marsikaj drugega. Lidje, kon smo prišli. Malo bojši traktor zdaj že več kak dvestu milijunov košta. Keripa de si ga še lahko kupa. Pa če bi^glih dnar meja, ti v trgovini rečejo — nimamo. Moja kosilnica je že tudi čista amortizirana no bi moja Micika rada novo mela. Pa vena nede s toga nič. Edino, če bon uspeja v naši vest krajevni samoprispevek razpisati no zglasovati za novo kosilnico. Traktor je za moj gruntič že prevejka investicija. NeSe pa bode moga orali. S kur.. . ..pardon s kuj i nebomo mogli orati, saj tudi tistih več nemarno... Pa bode nekak že, samo, da bi zdravi bili. Franca izpod haloškega klanca piše, da je ovokrot v tisti hujdi zimi za enim voglom lula no mu je pipa zamrznola. Na srečo mu je ženkica vse fkuper odtalila, drgačik bi mu še rezervoar zmrzna. Franca, bodi rad, da ti še kaj zmrzne. Pri menije vse odtaljeno no nibena zima več nič ne pomoga. Vena mi je Mica zato enkrat rekla, da bode me v Sibirijo poslala, ke bi trdi grota. Te pa srečno. Vaš odtaljeni Lujzek KS HAJDINA Naloge bodo opravili v krajevni skupnosti Hajdina deluje sedem vaških skupnosti in sicer v Dražencih, Gerečji vasi, Hajdošah, Skorbi, Slovenji vasi, ter v Spodnji in Zgornji Hajdini. V petek, 8. februarja, so se sestali na letni seji sveta KS in med drugim ocenili potek realizacije srednjeročnih programov po posameznih vaških skupnostih. O teiri smo se pogovarjali s predsedni- kom sveta skupščine KS Hajdina, Jožetom Ekartom, kije povedal: »Res je, največ besed smo namenih pregledu opravljenega dela v iztekajočem planskem odbobju 1981—85. Takoj je treba dodati, da zadnje leto iz tega obdobjaše poteka, zato končne ocene še ni mogoče podati. Na seji smo ugotovili, da smo za uresničevanje zastavljenih planov vaških skupnosti in skupnega programa KS imeli redno na razpolago sredstva iz krajevnega samoprispevka, ter še dodatno sredstva od vaščanov združena s pogodbami. Vsaka od sedmih vaških skupnosti ima seveda tudi svoj program, ki ga realizira po svoji moči in sposobnosti, za skupne p)otrebe pa zd- ružujemo 10 odstotkov zbranih sreastev. S skupnim denarjem smo skrbeh za potrebe SLO in DS, za izboljšanje učnih pogojev učencev v naši osnovni šoli, pa seveda za delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev.« Kako ste izvedli programe v posameznih vaških skupnostih? »V vaški skupnosti Draženci so v minulem obdobju vložili največ truda v pridobitev doma krajanov. To jim je tudi uspelo, saj so adaptirali starejšo zgradbo, vendar so kmalu ugotovili, da jim je za dom krajanov premajhna. Zato so leta 1983 pripravili gradbeni prostor za novogradnjo. Razen tega so asfaltirali iii vzdrževali vaške ceste, zgradili transforma- torsko postajo, obnovili električno orrirežje, poglobili vodnjake, ter seveda vsako pomlad urejali tudi okolje. Razen tega so del sredstev vložili tudi v svoja društva in organizacije. Imajo aktivno sekcijo kul- turno prosvetnega društva, svoj pevski zbor. telovadno društvo, strelsko družino, svojo gasilsko enoto, krajevno organizacijo ZZB in rdečega križa. V Gerečji vasi so v 5-letnem planskem obdobju opravili obnovo elektro omrežja, zgradili novo zbiralnico mleka, nekaj vodnjakov so zgradili na novo, precej pa sojih poglobili, dogradiU telefonsko omrežje, redno vzdrževali krajevne ceste, seveda pa so skrbeli tudi za čisto okolje ter za financiranje organizacij in društev. Posebej je treba poudariti, da so zgradili lepo športno igrišče s slačilnicami. V vaški skupnosti Hajdoše so v minuHh petih letih dali največ poudarka asfaltiranju in vzdrževanju vaških cest, ureditvi cestne razs- vetljave, gradnji telefonskega omrežja, poleg tega pa tudi gradnji športnega igrišča in seveda v veliki meri tudi financiranju društvene dejavnosti. Pri gasilskem društvu imajo namreč tudi svoj pevski zbor, ki dobro deluje. Največjo investicijo v iztekajočem obdobju so imeU v vaški skup- nosti Skorba, saj so leta 1982 ob prazniku KS Hajdina predali namenu novi dom krajanov, kije eden največjih na našem območju. Vaška skupnost Slovenja vas se je v minulem 5-letnem obdobju odločila za obnovitev elektro omrežja, gradnjo cestne razsvetljave in vodnjakov, zgradili so nova avtobusna postajališča, napredovali pa so tudi pri gradnji telefonskega omrežja. V vaški skupnosti Spodnja Hajdina so sredstva v glavnem namenili za asfaltiranje in vzdrževanje vaških cest. zgradili fo dodatno vodovodno omrežje, del cestne razsvetljave in popravili električno omrežje — razen ob mariborski cesti. Razen tega so zgradili zbiralnico mleka in avtobusno postajališče z lopami. Žal je eno postajališče prekratko za zgibne avto- buse, zato v smeri proti Mariboru avtobusi stojijo, v smeri proti Ptuju pa ne. Tudi v Zgornji Hajdini so svoja sredstva razporejali po lastni presoji. V prvi vrsti za asfaltiranje in vzdrževanje vaških cest, zatem za poglobitev vodnjakov, zgradili so novo transformatorsko postajo, razširili telefon- sko omrežje, nekaj sredstev so namenili tudi za gradnjo doma kulture, vendar seje zadeva začasno umirila in se bo dokončno uredila verjetno šele letos.« Kot ste povedali, je še nekaj nedokončanih nalog skoraj v vsaki vaški skupnosti. Katere od pomembnejših nameravate dokončati v letošnjem — zadnjem letu tega planskega obdobja? »Iz zbira potreb posameznih vaških skupnosti smo na seji sveta KŠ sprejeli stališča, da bomo letos dali prednost modernizaciji in asfaltiranju cest v Zgornji Hajdini in seveda vzdrževanju vseh vaških cest v ostalih vaseh. Elektro omrežje bodo dogradili in razširili v Spodnji Hajdini in Skorbi. Za cestno razsvetljavo bodo letos namenili sredstva v Hajdošah in Spodnji Hajdini. Za gradnjo in dokončanje del pri domu krajanov bodo letos namenili sredstva v Dražencih in Skorbi. razen tega pa je predvsem v Gerečji vasi predviden del sredstev za izgradnjo avtobusnih postajališč. Gradnjo športnih igrišč načrtujejo letos v Hajdošah, Slovenji vasi. Spodnji Hajdini in Skorbi. Razen tega bodo povsod namenih sredstva še za urejanje okolja, za delo društev na vasi ter za skupne p)otrebe.« M. Ozmec SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK IN NATO ŠE PUST NA NAŠI ŠOLI Letošnji 8. februar, praznik slovenske kulture, smo na 0§ Markovci počastili prav tako slovesno kot vsa leta doslej, pri čemer pa smo vsako proslavo želeli obogatiti z nečim novim. Tako smo npr. na proslavi, 8. februarja lani izvedli kviz znanja o dr. Fran- cetu Prešernu, njegovem delu in odmevu tega dela na drugih umet- niških področjih (glasba, ples, slikarstvo). Letos smo se odločih za drugačno vsebino in kulturni program neopazno razdelili v dva dela: v prvem delu so nastopali učenci razredne stopnje in še 5. razreda, ki pa tudi niso izvajali le Prešernovih pesmi in govorili samo o njem, temveč so se izkazali tudi z glasbenimi točkami (violina, blok- flavta, kitara) oz. kot pevci v §PZ. V drugem delu pa so se pred- stavili učenci predmetne stopnje, člani Pionirskega šolskega radia Pikapolonica in pripravili izbor poezije vse od ljudskih do Otona Zupančiča (še v času zimskih počitnic smo praznovali obletnico njegovega rojstva). Prešernovih pesmi je bilo v programu le nekaj, vendar menimo, da primerno izbranih (O Vrba, Glosa, Čebelice pevcem letnih časov . . .), Helena in Janko sta se ,,prepirala" v Železni cesti, sicer pa smo pri- sluhnili še Ketteju in Murnu, Lev- stiku in Jenku, pa Gregorčiču in seveda mladim šolarjem-pevcem. Sicer pa samega programa niti ne bi bilo potrebno tako podrobno predstaviti, saj ste ga nekateri verjetno slišali v programu ptuj- skega radia v četrtek, 7. februarja, torej na predvečer praznika; istega dne je oddajo posnel novinar Mar- jan Sneberger. Morda o naši pro- slavi samo še nekaj: njeno geslo je bilo Svet je lep . . . in se nam je ponudil kar sam iz pretresljivo lepe pesmi o slepem gusarju, ki pravi: Svet je lep, čeprav ga on sam lahko le občuti. Zaželimo si, da bi tudi vsem nam ta naš svet nikdar ne nehal biti lep! Ne mprem pa spregledati še drugega našega praznika, tokrat narodopisnega pusta. Naši učenci so si' tudi letos pripravili vse po- trebno za čim lepšo (ali pa tudi gršo), vsekakor pa čim bolj zani- mivo maškaro. Nekaj fantov in fantičev je obleklo korantijo, torej kurentovo opravo — nekaj jih hrani in neguje folklorni krožek na šoli; nekaj mladih korantov pa je o svoji želji prepričalo tudi že starše, da so jim nabavili vse, kar napravi koranta tako skrivnostnega in grozljivega obenem. Naši koranti so v teh dneh obiskali vse vasi naše KS, pa tudi Ptuj in vasi v sosešči- ni, mnogi so bili na Kurentovanju v Ptuju; tam so nastopile tudi deklice kot vile iz Zabovec in še bi lahko naštevala, npr. piceke in kokotiče, pa ruso. V ponedeljek smo kar uspešno opr»^ili vse ure pouka, v torek, na ,,Veliki fašenk" pa smo izvedli športni dan s povorko korantov in drugih maškar ter nato z njihovim plesom v telovadnice šole. Med svojim obhodom po Markovcih in drugih vaseh sta nas obiskala tudi dva študenta etnografije iz Ljubljane, ki sta naredila nekaj posnetkov ter se pozanimala, kako skrbimo za ohranjanje pustnih običajev in likov. Tudi letošnji pust je minil in že smo začeli razmišljati o pomladi, delu v naravi in na delovnem mestu; sama pa sem bila prijetno presenečena, ko sem že dan po ,,vejke fašenku" videla v Merca- torje.vi prodajalni v Markovcih nekaj šolarjev, ki so pridno kupo- vali darila za mamo. ,,Kakšen praznik pa ima mamica?" je prodajalka vprašala enega izmed njih. ,,Osmi marec," je začudeno odgovoril, češ to bi pa že morali vedeti. No, saj menda nisem izdala ka- ke skrivnosti, naj ostane presene- čenje za vsako mamo posebej! Karolina Pičerko Obveščanje po ptujsko v ponedeljek, 18. februarja, je ptujski radio poročal o težavah pri prodaji karnevalskih vstopnic. Novinarka je povedala, da so jih predstavniki Kluba ptujskih študentov prodajali po 150 din. Pri tej izjavi se je opirala na govorice, ki so jih v odbor za karneval prinesli nekateri njegovi člani. Ti so slišali, da so ljudje kupovali dražje vstopnice od nekih ,,štu- dentov". Kako je mogoče, da je iz teh neopredeljenih pojmov nastal Klub ptujskih študentov, ne vemo. Vemo pa, da nihče od devetih, ki smo prodajali vstopnice za Klub, ni storil ničesar podobnega. I.iudje se zadnie dni na debelo zgražajo nad pokvarljivostjo študentarije, ki se na lahek način okoriščajo s tujim denarjem. Ne izključujemo možnosti, da se je pri prodaji kdo tretji predstavljal za študenta ali da so dražje vstopnice prodajale druge skupme, vendar Klub ptujskih študentov s to za- devo nima opraviti ničesar. Preden kdo vrže v javnost kost za obiranje in oblati ugled neke organizacije, se mora pač pre- pričati, če objavlja le klevete ali dokazana dejstva. Upamo, da bomo prizadeti dočakali pojasnilo in opravičilo. Za Klub ptujskih študentov Nevenka Gerl ODGOVOR: članom Kluba ptujskih študentov se zaradi napake opravičujem. Ob tem pa vendarle moram pojasniti, da je odbor za orga- nizacijo kurentovanja, ki mi je posredoval omenjeno informacijo, dobil podatek od občana — tovarišica Nevenka Gerl ve za koga gre, ki mu velja zaupati. Kot že sama pojasnjuje, so nekateri ali nekdo očitno izrabili priložnost in pod firmo Kluba poskušali zaslužiti nekaj denarja. Tako početje je obsojanja vredno, posebej še, ker prodajalci dobijo 15 odstot- kov provizije od prodanih vstopnic. Nevenka Dobljekar ČLOVEK ČLOVEKU v poplavi programskih sej in občnih zborov različnih organizacij in društev v začetku vsakega leta imajo zbori organizacij Rdečega križa prav posebno mesto v svojem plemenitem poslanstvu. Njihovo delo je v mirnem času dobilo širše razsežnosti in pestrejše oblike, ki se navezujejo na temeljne usmeritve vseh naprednih sil človeštva. ,,Pomagati vsem, ki so pomoči potrebni," je geslo organizacije Rdečega križa. 14. februarja so člani krajevne organizacije Rdečega križa v Majšperku na zboru pregledali delo, ki so ga opravili v preteklem letu. V začetku so se predstavili učenci osnovne šole v besedi, plesu, igri in glasbi ter z izredno radoživim programom pripomogli k prijetnemu vzdušju. V poročilih organizacije so pregledali opravljeno delo na področju kr- vodajalstva, pomoči starejšim občanom, socialno šibkim družinam, varovanju okolja in ocenili številne humanitarne akcije. Za svoje po- žrtvovalno delo so prejeli občinsko priznanje Rdečega križa. Pri svojem delu se tesno povezujejo z ostalimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti, še posebej s patronažno službo. V organizaciji sistematično skrbijo za podmladek, žal pa mnogi zapustijo njihove vrste, ko postanejo mladinci. V nadaljevanju je predsednica krajevne organizacije Marija Pernek predložila program dela za leto 1985. V bogat program so zapisali tudi novosti. V vseh naseljih krajevne skupnosti bodo organizirali postaje Rdečega križa z omaricami za prvo pomoč in usposobljenimi ljudmi. Na koncu so podelili priznanja najzaslužnejšim krvodajalcem in mladim članom — učencem osnovne šole — za njihov prispevek pri delu organizacije ter pripravili skromno pogostitev. Vladimir Kajzovar Kako bomo uresničevali zastavljene cilje Na seji skupščine KS Cirkulane, bila je 10. februarja v prostorih 0§ Cirkulane, je bila kljub slabemu vremenu udeležba zadovoljiva. Zelo zanimiva so bila poročila o delu naše krajevne samouprave v minulem le- tu, ki so jih podali predsedniki komisij, odborov, svetov pa tudi vodje delegacij za zbor KS pri SO Ptuj in SIS. Slišati je bilo veliko pripomb in predlogov za izboljšanje in ozdravitev vsega, kar ovira naš samoupravni socialistični razvoj. V prihodnje se bo potrebno nasloniti predvsem na lastne moči, znanje in voljo. V največje zadovoljstvo je tudi to, da smo soglasno sprejeli letošnji razvojni program krajevne skupnosti, potrdili zaključni račun in še druge tekoče zadeve skupščine. Razprava je bila kot vedno zelo živahna. Veliko časa smo porabili pri razpravi o izgradnji prepotrebne kulturne dvorane, ki že več desetletij čaka na realizacijo. Gradbeni odbor, ki je bil izvoljen v letu 1983, se bo verjetno moral zamenjati, sodeč po poročilu, ki ga je podal predsednik odbora. Sklenjeno je, da se naj v najkrajšem času sestane krajevna kon- ferenca SZDL in sproži postopek, da se ta problem čimprej reši in omogoči, da se dela lahko nemoteno nadaljujejo. Tudi na smernice programov za srednjeročno obdobje 1986—1990 in naprej so bile določene pripombe. Se naprej se bomo morali bolj zavzemati za boljše ceste, za dragoceno vodovodno omrežje, za telefonsko krajevno omrežje, za razvoj kmečkega turizma v Halozah, razvoj manjših proizvodnih obratov na našem območju, razvoj kmetijske pospeševalne službe itd. . . Tudi kulturnem razvoju moramo posvetiti mnogo več pozornosti in finančne pomoči kot do sedaj, če želimo imeti v prihodnje več uspehov na tem področju. Morda je prav tu vzrok, da se še vedno premalo med seboj poznamo, da je družabno življenje tudi že skorajda zamrlo (pevski zbor) in še bi lahko našteval. Tudi mladinski organizaciji je potrebno več pomoči, predvsem mentorstva. Zanimivo je, da se ni niti eden mladinec udeležil seje skupščine, čeprav sta bila vabljena delegat mladine in predsednik. Zal, znova in znova odgovornost, če tega ni, ni napredka in zadovoljstva! Janez Korenjak GASILSKO DRUŠTVO LOVRENC NA DR. POLJU NA PRAGU lOO-LETNICE 26. januarja je gasilsko društvo Lovrenc na Dr. polju imelo 99. občni zbor, na katerem so člani upravnega in nadzornega odbora x)dali obračun dela v minulem etu. Poročila so bila izčrpna, tako za minulo delo kot sprejetje plana za tekoče leto, z nakazili dela za leto 1986, ko bo društvo slavilo 100-letnico obstoja. V gasilskem društvu so trenut- no 104 člani, med katerimi je močna za.sedba mladih, 25 moš- kih, 8 žensk in 12 pionirjev. Ope- rativno in preventivno delo je na zadovoljivi ravni, saj se mlajši, ki vodijo društvo s pomočjo starejših članov, močno zavzemajo za delo in napredek društva, da se tako oddolžujejo našim prednikom, ki so društvo ustanovili. Lani so se člani udeležili 10. kongresa RGZ Slovenije v Mariboru, pionirji pa so se udeležili v Mariboru sreča- nja pionirjev Slovenije in bratske republike Hrvatske. Požarov na našem območju nismo imeli, kar je znak dobrega dela in preventivnih pregledov. Ti pregledi se bodo v letošnjem letu nadaljevali in podvojili v pod- robnejše, saj se mnogi ne zave- dajo, kaj vse shranjujejo v svojih poslopjih. V grobih delih je bila lansko leto končana gradnja prizidka k prosvetni dvorani. V novo zgra- jenem objektu v izmeri 36 x 6 metrov bodo nujni dodatki k dvorani, sanitarije s tušem, gasil- ski garaži s pisarno, skladišče ci- vilne zaščite in garderoba. V nadprizidku bodo imeli svoje prostore športniki, mladina in prosveta. Večina del je bila opravljena prostovoljno, izkopi temeljev, betoniranje 84 m^ te- meljev, 282 m^ zidanja sten, 108 m^ položitve in betcniranja stro- pov ter postavitev ostrešja. Pri vseh delih so največ delali člani GD Lovrenc, na pomoč je pri- skočilo G D Pleterje, pa tudi .športniki in mladina so se vklju- čevali v to akcijo. Opravljenih je bilo 2723 prostovoljnih ur v vrednosti 54 starih milijonov. Od krajanov smo dobili podarjenih 49 m^ stavbnega lesa, prav tako od TGA Boris Kidrič 11 m', kar predstavlja vrednost 49 starih milijonov, skupno pa 103 milijo- ne. V tej prostovoljni akciji je so- delovalo 121 krajanov, posa- mezniki pa so opravili od 1 do 235 ur. Vsak seje pač po svojih močeh trudil v akciji, ki ni bila lahka. Na zboru je bila živahna raz- prava o bližajoči se 100-letnici društva, ta bo v letu 1986. in na- bavi nove gasilske cisterne^ ki bi naj bila predana namenu ob vi- sokem jubileju. Na zboru prisot- na predstavnika KS Lovrenc in KK SZDL Lovrenc sta obljubila vso podporo. Po daljši razpravi so sprejeli naslednji sk'ep: za pro- slavo 100-letnice gasilskega druš- tva Lovrenc, ki bi naj bila zdru- žena z 10. obletnico praznika krajevne skupnosti Lovrenc na Dr. polju, se mora oblikovati pri- pravljalni odbor, v katerega je, potrebno vključiti zraven gasilcev tudi predstavnike krajevne skup- nosti, K K SZDL in vseh društev na območju KS Lovrenc ter vse dejavnike, ki so neposredno odgovorni za požarno varnost, zlasti še požarna skupnost in ZG D občine Ptuj. Pričakujejo, da bo ob 100 letnici v Lovrencu občinski gasilski praznik. Nabava gasilske cisterne je ena od glavnih nalog. Po regulaciji Polskave je višina vode močno padla, vodnjaki so usahnili, glavni javni vodovod skozi KS Lovrenc pa nima potrebne kapacitete do- toka (izliva) vode v primeru po- trebe. Vasi Lovrenc, Župečja vas in Pleterje so strnjena naselja z velikimi gospodarskimi poslopji, gradijo se farme za organizirano vzrejo živine, imamo že 4 velike farme brojierjev. Iz navedenih razlogov je res nujno potrebno pristopiti k nabavi gasilske cis- terne. Požarov na našem območju res nimamo in si tudi v bodoče želimo, da bi jih ne imeli. Kaj pa če nas le doletijo nesreče, za katere ne vemo ne ure ne dneva? Lahko nas doletijo veliki požari kot so že bili na našem območju in kaj bi takrat gasilec napravil brez vode? Ob takih požarih ni samo ogroženo družbeno in privatno premoženje, tudi ljudje lahko postanejo žrtve ognjenih zubljev. Še danes živita, že kot stari oče in stara mati — 1933. leta pa ob velikem požaru v Pleterjih otroka, ki sta bila z materjo rešena iz ognjenih zubljev. To junaško humano dejanje je izvedel član G D Lovrenc, že pokojn* '—ez Murko. Prav tako je bilo strahota gledati tistega leta, kako sta gorela dva mlatiča in zaradi pomanjka- nje vode ni bilo možno reševanje. Ostale so žene s tremi otroki. Takšnih grozot si prav gotovo ne želimo, pripravljeni pa moramo biti. Brez oklevanja je potrebno pristopiti k nabavi gasilske cis- terne z željo, da bi je nikoli ne potrebovali. Gasilci sami so prav gotovo za tako finančno akcijo nemočni. Tu bo potrebna širša družbena pomoč, tako krajevne skupnosti, slehernega krajana in požarne skupnosti občine Ptuj. Velike na oge in skrbi so pred gasilskim društvom Lovrenc če žclimo^dabo 100-letnica dostojno proslavljena in nabavljena nova gasilska cisterna v veliko zadoš- čenje vsem našim ustanovnim članom, vsem našim pokojnim gasilcem. Franc Dolenc TEDNIK — 28. februar 1985 NAŠI DOPISNIKI - 9 Stran „Gremo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMIUANA ČERNEZEL, člani MARJET- ICA SLUGA, SUZANA MAJDIC, SILVESTER VUČAK, ANITA PEKLAR, JANKO ARNUŠ, SERGEJA SORLI in IRENA HUNJET. Prispevke oddajte ali pošljite na naslov: OK ZSMS Ptui. Tra MDB 1/11 (soba 20). 62250 PTUJ. Družboslovci — na zeleni veji? Prva generacija usmerjenega izobraževanja družbos- lovne usmeritve bo letos končala svoje srednjeSolsko izobraževanje. Na poti od l.do4 letnika so se kot »poslušni zajčki« srečevali s številnimi problemi. Ti pa so bili pred- vsem vzrok drobljenju predmetov, saj je učni program sestavljen iz 17 predmetov, ki se drug na drugega navezu- jejo. Po mnenju večine dijakov bi lahko le-te združili v manjše število in s tem povečali zainteresiranost dijakov za le predmete. Nemalokrat nas obravnavajo kol docela nezainteresira- ne za sleherni predmet. Toda to bi lahko preprečili s tem, da bi bil predmet večkrat na teden, da bi v dijaku pospešil zanimanje in seveda razmišljanje. Tako pa največkrat predmete poznamo le kol del umika, njegovo vsebino pa šele lik pred kontrolno. Kerje že lo družboslovje in večina dijakov, ki se vpiše v lo usmeritev, resda želi spoznati družbo v realnem okviru, ne samo tako kot o njej govorijo teoretiki. Zakaj? Ker preprosto ni časa, da bi se posvetih proble- mom v družbi m jih primerjah v skladu z napis?nim. To pogrevamo in zalo smo mogoče tudi nezainteresirani. Namen usmerjenega izobraževanja je bil zastavljen z dobrim namenom, da bi znanje pridobivali iz zornih kolov, kar bi nam pomagalo pri spoznavanju sedanjega tako družbenega kol ekonomskega položaja v naši družbi. Vzrok, da imajo negativno mnenje o usmerjenem izob- raževanj u,je tudi negotovost v nadaljnem šolanju. Se vedno mnogi pojmujejo družboslovno usmeritev kol staro gim- nazijo in veliko se jih odloči za to usmerlitev iz preprostega razloga, ker ne vedo kam. Bodo leta izboljšala pomen in namen družboslovja ali bomo še vedno le številke na zavodu za zaposlovanje?! S. S. (Suzana Majdič in Smiljana Cernezel) ZAKLJUČENA OMPŠ '85 Tudi letošnja mladinska politična šola (OMPS) je končana. Na njej so svoje znanje dopolnjevali mladi vseh starosti, od mlajših do starejših mladincev. Letošnji program OMPŠ je bil zelo ester, saj je posegal na vsa področja družbenega življenja. Tako je letošnji program zajel temo, ki so jo naslovih-»Samoupravna demokracija in religiozno vprašanje« in v ka- teri so bili predstavljeni ustavni temelji polo- žaja verujočih v naši družbi, kakor tudi zgo- dovinski prikaz odnosa mecd državo in cer- kvijo, obdobje med NOB ter delovanje OF in obdobje poravnave (kompromisa) v odnosih med samoupravno socialistično družbo in verskimi skupnostmi. Prav tako so besede tekle o delu SZDL, kot najširši fronti delovnih ljudi in občanov tako verujočih, kot neverujočih, s ciljem, da združi široke ljudske množice v za- vzemanju za uresničevanje ciljev socialistič- nega samoupravljanja. Izpustili niso tudi dilem in vprašanj konkretnega položaja vernih v naši družbi, kakor tudi ne deleža vernih občanov v delegatskem sistemu, odnosu med posamez- nimi verskimi skupnostmi v SFRJ in uresni- čevanju Kardeljeve misli o verski svobodi, kot posebnemu interesu v naši družbi. Tema, kot je »Družbenopolitične organiza- cije v sistemu socialističnega samoupravlja- nja«, je zmeraj zelo aktualna. Tako so mnenja in misli stekle tudi o družbenopolitičnih organizacijah, kot ustvarjalnih in notranjih gibalnih silah v razvoju sistema socialističnega samoupravljanja in uresničevanju ustavne vloge SZDL kot najširše fronte delovnih ljudi in občanov, ter mestu in položaju, ki ga za- vzema ZSMS znotraj nje in v odnosu do ostalih DPO, kakor tudi o ZSMS kot samostojni in enakopravni DPO. Veliko dilem in vprašanj sproži delo organov v ZSMS. Tako so na OMPŠ poskušali najti rešitve za uresničitev koncepta ZSMS, kot fronte mladih, ki jih združuje, ne glede na njihove interese, svetovni nazor itd. Veliko mladih teži vedno k nečemu, kar je novo. Zato ni čudno, če so pogovor usmerili tudi k novemu načinu organiziranja in vprašanju kvalitete v delovanju ZSMS. Misli so bile usmerjene predvsem k prehodu od področnih konferenc na svete, ki bi naj združevali vse mlade, ne glede na to iz katere sredine prihajajo, s ciljem, da zagotovijo večjo medsebojno povezanost delavske, kmečke, šolske in ostale mladipe. ZSMS je zelo široka organizacija, tako da v njenem okviru delujejo občinske konference in osnovne organizacije, le-te pa morajo biti med seboj vsebinsko in akcijsko povezane. Letošnje leto je bilo na programsko volilni konferenci izvoljeno tudi novo vodstvo OK ZSMS Ptuj. Tako so bile prikazane naloge. Veliko jih je takih, ki se zanimajo za delo organov ZSMS, zato je bil namen ene izmed tem, predstaviti delo OK ZSMS Ptuj. Tako so bile prikazane naloge na področju svetov in sicer sveta za vzgojo in izobraževanje, kjer so se mladi soočili z položajem in vlogo mladih v procesu izobraževanja, vprašanjem štipendi- ranja itd. V svetu za družbenopolitični sistem so se udeleženci pobhže seznanih z uveljavlja- njem stališč in interesov v delegatskem sistemu, v svetu za družbenoekonomske odnose pa so glavne teme bile zaposlovanje, socialna var- nost itd., seveda pa niso pozabih na naloge centrov in komisij, ki delujejo v okviru občin- ske konference. Vemo kako je z delovanjem nekaterih mla- dinskih organizacij in aktivov, zanikamo pa lahko to, da mladi niso pripravljeni delovati v njih. Toje bil zadosten vzrok za pripravo teme o položaju mladih v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, v šoli itd .. . Odgovore so iskali na vprašanje: Kakšen je položaj mla- dih v krajevnih skupnostih in kakšen je vpliv in njih zastopanost v organih krajevne samo- uprave? Na veliko odmevnost je naletelo tudi vprašanje kako reševati probleme v zvezi s financiranjem in prostorom za delo osnovne organizacije ZSMS v krajevni skupnosti. In kaj jih je še zanimalo? Zanimanje je vzbudilo tudi uresničevanje stališč OO ZSMS v delovnih organizacijah, zastopanost mladih v samo- upravnih organih in seveda naloge OO ZSMS v delovnih organizacijah, zastopanost mladih v samoupravnih organih in seveda naloge OO ZSMS v združenem delu pri sprejemanju sa- moupravnih aktov ter pripravi planskih do- kumentov. Veliko stvari se rešuje za pisalnimi mizami, še največ pa v procesu proizvodnje, zato je bil načrtovan in izpeljan ogled tozda DELTA Ptuj, kjer so se obiskovalci seznanih z delom samo- upravnih organov v delovni organizaciji ter s samim procesom dela. Vsi vemo, da mora vsak sestanek biti pri- pravljen in voden tako, da naleti na odmevnost med udeleženci sestanka, zato besede kako pripraviti in voditi sestanek niso zastonj. Za pripravo sestanka so na OMPŠ opozorih predvsem na komponente, ki jih moramo upoštevati pri pripravi in izvedbi sestankov, hitremu in pravihiem informiranju za odloča- nje, pripravi kratkega in jedrnatega vabila za sestanke in kaj mora to vabilo vsebovati. Center za obveščanje in propagando (COP) deluje že nekaj let in se srečuje z vrsto težav. Tako je bila na OMPŠ opravljena tudi analiza vsebine ene od številk glasila »Gremo na delo«, kjer so poskušali odkriti njegove pozitivne in negativne strani. Širše delovanje ZSMS je delovanje RK ZSMS (republiške konference ZSMS). Njiho- vo delo je bilo v letošnjem letu zelo pestro saj so bila organizirana ekološka in mirovna gibanja. Na OMPŠ so tako predstavili dejavnosti na področju ekonomskih odnosov, kakor tudi aktualnih vprašanj družbenopolitičnega in ekonomskega položaja občine Ptuj. Ugotovili smo, daje program bil zares pester in daje bilo pridobljenega tudi veliko znanja. Kaj pa o njej menijo sami udeleženci (le-ti so hoteli ostati anonimni): — »Na OMPŠ sem prišel samoiniciativno, ker meje to zanimalo. Moje splošno mnenje je, da to ni le politična stvar, marveč zajema ak- tivne stvari družbenega življenja, kakor so stanovanjska problematika, rehgija ... Na- splošno — vse kar sem videl in slišal je bilo zanimivo. Mnenja sem prenesel zelo lepa, kajti vse to ti pomaga pri razumevanju vsakdanjih dogodkov. Veliko je bilo sicer tem, s katerimi sem že bil seznanjen, kot na npr. religija pri kateri sem zvedel, da imamo v Jugoslaviji kar 44 verovanj. So stvari, ki jih ne poznaš, zato mislim, da ta čas ni bil zapravljen.« — dijakinja 3. letnika SKMKŠ: »Šola mi je bila zelo zanimiva predvsem zaradi zelo zanimivih tem. Veliko je bilo ta- kega, kar še marsikdo izmed nas ni slišal, mislim pa, da smo dali sami na teme premalo mnenj. Zakaj jih ni več prišlo na OMPŠ? Mishm, da zaradi imena, kajti toje bilo preveč zvočno, ker vsi namreč mislijo, da tukaj poli- tiziramo, seveda pa to ni niti približno res. Nasploh mishm, da se mladi ne zanimajo za to kar se dogaja v naši družbi in kaj lahko mladi storimo za odpravo slabosti. Tudi v naši mla- dinski organizaciji niso zavzeti za delo, kar se najbolj kaže na samih sestankih. Sama mislim, da bi z svojim dopolnjenim znanjem lahko prispevala k večji aktivnosti. Premalo se na- mreč zavedamo, da delovanje mladinske organizacije ni odvisno le od vodstva, marveč tudi od nas.« — dijakinji 3. letnika SDEŠ (srednje druž- boslovne in ekonomske šole) »Za OMPŠ sva se začeh zanimati takoj, ko sva zanjo zvedeU. Premagala naju je radoved- nost in zato sva se vključili. Šola se je dobro obnesla in morava reči, da nama je bila zelo všeč. Slišali sva marsikaj novega, najbolj pa nama je ostala v spominu tema Kako postati boljši in aktivnejši mladinec v KS. Šola naju je veselila in se vse prekmalu tudi končala. Ce bi bilo nadaljevanje OMPŠ, bi se obe z veseljem ponovno vključili.« Najmlajša udeleženka na OMPŠ je bila učenka osmega razreda OŠ v Majšperku, ki o OMPŠ meni: »Mislim, daje to zanimiva oblika izobraže- vanja, ker imajo nekateri napačno mnenje o tej šoH. Moti jih predvsem naziv POLITIČNA šola, mislijo, da se jih politika nič ne tiče. Kako sem zvedela za OMPS? Na našo šolo je prišlo vabilo celo dvakrat. Prijavila sem se takoj. Ker orvič ni »vžgala«, so jo v drugo naslovili pod geslom »V znanju je moč.« Program je zadostil mojim željam, izmenjali smo si mnenja, tako kritična kot nekritična. Mladi enake starosti kot sem jaz, se za OMPŠ niso prijavili zaradi imena. Mislim, da bi tega bilo potrebno spre- meniti, kajti mnogi ne vedo kaj je pohtika in kaj ni. Veliko je tem o mladinskih organizacijah in le minimalno o politiki. O tej šoli imam nadvse dobro mnenje. Mislim, da bi lahko s tem do- polnjenim znanjem prispevala k premiku v svoji mladinski organizaciji. Reči pa moramo še to, da je k temu veliko prispevala Lilijana Ditrih ki je poskrbela za dinamičen potek OMPŠ.« Taka so torej mnenja nekaterih udeležencev OMPS. Zelje po nadaljevanju oz. po ponov- nem organiziranju politične šole so obojes- transke in zato lahko že sedaj razmišljamo o pripravi nove OMPŠ. Vse to pa lahko zaklju- čim z prikupnim geslom, s katerim so OMPŠ naznanjali v Majšperku: »V znanju je moč.« SUZANA MAJDIČ Proslava ob 8. februarju OK ZSMS je ob 8. februarju pripravila proslavo. V kulturnem programu, ki je bil v prostorih Cekina, so nastopali mladi iz KS Ivan Spolenak, kitarista ViU in Samo ter Jasmina Preac s svojim monologom. V Cekinu se je zbralo mnogo mladih iz ptujske občine, ki so s svojo f- isotnostjo obudih spomin na Franceta Prešerna. Anita Samo-in Vili v Cekinu (foto M. Ozmec) VAS PRISPEVEK Utrinki iz šole »Cin, cin!« seje oglasil šolski zvonec in prekinil razlago. Zdaj pa k fiziki! Iz tretjega nadstropja v pritličje. 5topim na hodnik in s seboj me )otegne val učencev. Trudim se, da bi prišla po sreči do stopnic, vendar comaj obdržim ravnotežje. Nekdo mi stopi na nogo, spotaknem se in skoraj bi padla. Preden pridem do pritličja, me dvakrat pohodijo in uspe mi izgubiti rokavico. To seveda v takšni gneči ni nikakršna umetnost, še posebej za takšno nerodo kot sem jaz. Se dobro, da imam takšne sošolce, ki za menoj pobirajo moje stvari. Zakruli mi v trebuhu. Polna upanja, da mi bo uspelo priti do sendviča, se odpravim v »Petico«. Tam je še huje kot na hodniku, saj se vsa lačna usta skušajo v najkrajšem času dokopati do blagajne. Približno takšno je življenje na šoh v odmorih, med urami pa je zanimivo, poučno, včasih pa zelo vroče. V srednješolskem centru delujejo razni krožki, ki nam v prostem času bogatijo znanje ali pa so nam za razvedrilo. Imamo traktorski, planinski, lutkarski, kmetijski, fizikalni krožek in še mnogo drugih, ki nam zapolnjujejo prosti čas. Imamo tudi veliko knjižnico, v kateri so knjige, kijih rabimo tudi pri pouku in ne le za razvedrilo. OH petkih so včasih plesi, kijih pripravljajo učenci višjih letnikov. Vsak dan lahko po zvočniku poslušamo šolski radio, ki nas obvešča o novicah in zanimivostih na šoli. Takšna je naša šola. Življenje v njej je resno in napeto, zna pa biti tudi veselo. Alenka ŽUPEC SKMK V. Vlahoviča Ali že veste, da . . . — so mladi tuzlanske medicinske fakultete predlagali, da bi letošnji 31. januar preživeli brez cigarete. Na kolikšen odmev je pobuda naletela, ste seveda lahko presodili sami, — je predsedstvo zvezne konference ZSMJ na predlog re- publiške konference ZSM Srbije sprejelo sklep, da bo štafeta mladosti letos krenila na pot 23. marca iz Kragujevca, od koder je krenila na pot tudi prvič pred 40. leti, — je bila v Ljubljani prejšnji mesec problemska konferenca o mladinskem prostovoljnem delu, ki jo je organizirala repub- liška konferenca ZSMJi, — bo v začetku marca enodnevni seminar za člane pred- sedstva OK ZSMS, člane svetov ter vodje komisij in centrov, ki delujejo pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj — seminar pripravljajo člani komisije za idejnopolitično delo, — bodo vse sredine mladih v naši občini do konca meseca marca obiskali člani predsedstva OK ZSMS Ptuj, ki so zadolženi za posamezne osnovne organizacije ZSMS (predlog razreza za- dolžitev je potrdilo predsedstvo na svoji prvi seji v novem ses- tavu). Humanitarna pomoč j stradajočim v Afriki j Prebivalstvo Afrike je zaradi večletne katastrofalne suše zelo ] ogroženo. Suša pustoši na območju 34 držav, kar pomeni 200 milijonov I ljudi. Predsedstvo skupščine Rdečega križa Slovenije je obravnavalo j stanje na afriškem kontinentu in se zavzelo za intenzivnejšo akcijo I zbiranja pomoči znotraj organizacije RK, republiško konferenco SZDL^ pa je obvestilo o potrebi po širši družbeni akciji. ] SREDSTVA ZA POMOC STRADAJOČIM V AFRIKI LAHKO I NAKAŽETE NAŽIRO RAČUN: RKS 50101-678-51579 - ZA PO-j MOČ AFRIKI. Rdeči križ Slovenije je dal pobudo za zbiranje denarnih sredstev za pomoč Afriki tudi s pomočjo vrednostnih bonov (v vrednosti 10,20, 50, 100. 500 in 1.000 dinarjev). < Mladinci.^mladinke! ' Odrecite šč vsaj eni kavi, škatli cigaret, vrečki bonbonov ..., denar i pa nakažite v pomoč milijonom lačnih v Afriki! . i Ali res vse leži na naših ramenih?. 2e nekaj let pri OK ZSMS Ptuj izdaja center za obveščanje in propagando glasilo z naslovom »Gre- mo na delo«. Toda glasilo je zaživelo le v začetku izdajanja, nato pa vedno bolj zamiralo. To sedaj občutimo sedanji člani COP-a. Samo glasilo, za ka- terega so naši »predniki« preliti nič koliko črnila, sedaj le z težavo izhaja. Vzroka za lo sla predvsem: 1. malo število članov, s tem pa tudi malo število prispevkov 2. premalo ali sploh nesodelovanjc ostalih mla- dincev z nami Sam COP je bil na začetku zamišlien kol uredniški kolegij, njegova naloga pa naj bi bila predv.«^em ure- janje prispevkov, oblikovanje glasila in na koncu koncev pisanje oz. dopolnjevanje glasila z nr vicami iz osnovnih organizacij in mladinskih aktive v. In kaj sedaj? Na naših plečiti leži vso glasilo in z njim pisanje prispevkov ter urejanje. Toda urejati ni potrebno ničesar, kajti prispevkov je včasih tako malo, da se bolj ukvarjamo s tem kako glasilo popolnili. VeUko- krat smo se v trenutkih obupa že vprašali ali ima smisel »gnati« vse to naprej. Najraje bi glasilo ukinili, toda vemo kako težko smo si ga pridobili in kako težko bi ga čez nekaj let dobili nazaj, zato je trma in želja zmagala, in glasilo pišemo sami, nekajkrat tudi z pomočjo oslaHh na OK ZSMS. Sami sebi se zdimo bedaki, ko vas iz glasi la v glasilo brez vsakega odmeva pozivamo, zadnje čase celo prosimo, da nam pišete. Toda naše besede (vsaj tako izgleda) so kot bob ob steno. Zadnje čase se vprašujemo ali je glasilo bilo namenjeno samo nam, saj se, razen naših imen ne pojavljajo skoraj nikoli vaša. In če naprej ugotavlja- mo, daje glasilo slabo, kar verjetno ugotavljate tudi nekateri od vas, smo zmeraj pripravljeni tudi na kri- tike, kajti le z njimi lahko izboljšamo glasilo. Toda kako naj vemo, kaj vam ugaja, kaj si želite, kaj menite daje v našem glasilu odveč, ko pa nihče nič ne pove ali nam opiše v pismu. Lahko je kritizirati in govoriti, toda nihče od vas (kot opažamo) noče prispevati ničesar. Sami z železno voljo vlečemo glasilo naprej in se borimo za njegov obstoj in aktualizacijo. Premalo je to, da veste kaj želite — zato nam pišite. Pišite o dogodkih, pa tudi razmišljanjih itd. (navedeno je bilo v prejšnji številki glasila, dne 31. l.). PoSljete lahko tudi osnutek glasila. Tako bo glasilo zares glasilo mladine ptujske in ormoške občine ne pa glasilo osmih ljudi. Zrno na zrno pogača, prispevek na prispevek ...? COP-ovci Osnovno organizacijo Grajena v OO ZSMS Grajena so dolgo imeli težave z udeležbo in sodelovanjem na sestankih. V zadnjem obdobju pa seje delo krepko spremenilo. K sodelo- vanju so mladi pritegnili veliko število novih članov, ki pridno in aktivno delajo. Vsi sodelujejo in so med seboj povezani kot dobri prijatelji. Srečujejo se na sestankih in pri dejavnostih v prostem času. Sestanke imajo dvakrat na mesec, vendar pa se velikokrat sestajajo vsak teden. Na sestankih redno obravnavajo gradiva, ki jih dobivajo z OK ZSMS Ptuj. Delegati redno predelajo gradivo o delu vseh komisij in redno poročajo o dogovorih na sejah. Sestanki so zelo za- nimivi, ker vsi sodeUijejo in vsak pove mnenje in želje. Da so res uspešni, dokazuje precej akcij, ki so jih organizirali v /;idnjcm obdobju. V jeseni so imeli akcijo obiranja grozdja. • Fantom, ki so Sli tokrat na služenje vojaškega roka, so pripravili poslovilno. Ob 29. novembru so imeh zabavno prireditev. V drugi polovici decembra so imeli priprave na silvestrovanje, saj so v dvorani doma Franca Osojnika pripravili prireditev za vse krajevno skupnost. Na to prireditev so se dobro pri- pravili, le prej so naredili program in si razdelili naloge. Vsi krajani so bili zelo zadovoljni in so mlade zelo pohvalili. Ob novem letu so mladi izdah tudi koledar. Ob osmem februraju so pripravili kulturni večer. Gost te prireditve je bil znan pesnik, pisatelj dramatik — Tone Partljič. Pred kulkim so pripravili smučarsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo veliko mladih iz ostalih krajev naše občine. Letos so se prvič odločili, da bodo sodelovali na karnevalu. Dobro so se pripravili in dobili so celo nagrado. Trenutno se pripravljajo na kviz Tito — revolucija — mir, ki bo v okviru OK ZSMS Ptuj. Odločili so se, da bodo sodelovali še na športnih in ostalih prireditvah, ki jih bodo organizirali mladi iz drugih krajev. V prostem času se mladi z Grajene večkrat srečujejo. Poleti so vsak popoldan na šolskem igrišču, kjer igrajo košarko in nogomet. Pozimi se zberejo v dvorani ali v mladinski sobi, kjer igrajo šah in namizni tenis. Sedaj pa so organizii ali tudi folkloro. Radi bi imeli svojo folklorno skupino, zato upajo, da jih bo tudi tu čim več sodelovalo. Želimo, da jim pri vseh dejavnostih teče delo še naprej tako uspešno kot do sedaj. Marjetka 10 - NAŠI DOPISNIKI 28. februar 1986 - TEDNIK DRAGI STRICEK UREDNIK Že dva meseca se pripravljamo na Prešernovo proslavo in v tem času so nastale naše prve pesmice. Ce boš imel kaj prostora v kotičku za mlade, te prosimo, da jih objaviš! Naša proslava bo 13. februarja. Skoda, da ne moreš biti z nami. Pozdravi vse naše drage v Ptuju in naroči jim čimprej toplo pomlad. Učenci in učiteljica iz Frankfurta PISMO Dolgo sem čakala na tvoje pismo predolgo! Si pozabil tisto pomlad, ko sva srečna bila? Si pozabil sonce, kije sijalo na naju? Si pozabil roie, ki takrat so cvetele v travi in ptice, ki so ivrgolele za nam? Če si pozabil, nikdar ne piši. ostane naj le spomin na srečo v travi. Zalika Srša, 9. r.. Frank furt/M BRA TEC Ko zjutraj vstanem, k bratat hitim, ga poljubim, objamem in se z njim veselim. Ko iz šole se vrnem, že na vratih me čaka, za roko me prime, ne spusti od sebe me zlahka. Zvečer, za dolgo lahko noč dam poljub mu vroč, pravljico preberem in želim mu sladko noč. Metka Ojsteršek, 7. r., slov. dop. šola Frank furt/M BILA SEM MlIHA Nekoč me je čarovnica začarala v muho. Poletela sem na smučarsko tekmovanje in se skrila v kapo Bojana Križaja. Bojan je bil prvi in tudi jaz sem bila prva. Njemu so dali pokal, meni pa ne. Ampak sem tudi jaz bila prva. Ko sem bila dru- gič v njegovi kapi, je padel, in ta- krat mu je bilo čisto prav. Zakaj mi pa ni dal malo čokolade ali pa vsaj bonbonov. Nevoščljiva sem bila in sem ga žgečkala po glavi, da je pa- del. In tako sem nekaj časa bila muha. Potem pa je prišla spet čarovnica in me odčarala v deklico. Vesna Jernejše, 2. r., COŠ Stoperce ŠPORTNI DAN Športni dan smo preživeli na sne- gu. Prišli smo s sankami. Vsi otro- ci niso imeli sank. Tisti, ki so bili brez njih, so se sankah zraven dru- gih. Bilo nam je lepo, čeprav nas je zeblo. Mojca Zohar, l/a, 0§ Olga Meglic Ptuj V KNJIŽNICI V ŠoH imamo šolsko knjižnjico. Na policah so lepo zložene knjige. Lahko si izberemo katero hočemo. Zelo rada beiem. Prebrala sem že veliko knjig. Najbolj všeč mi je Maček Muri, Janko in Metka. Knjiga bo vedno moja prijateljica. Jasna Markež, 1/c, Tone Žnidarič RIKI Z mamico sem bil večkrat pri ba- bici in dedku na vasi. Imela sta psa Rikija. Bil je najboljši čuvaj v vasi. Nekega dne sem šel z njim na spre- hod. Neprestano je lajal na mimoi- doče ljudi. Eden od njih ga je mo- čno brcnil z nogo. Riki se je pre- strašil, zacvilil in hotel zbežati pre- ko ceste. Tam gaje povozil avto. Ves žalosten sem hitel po mami- co. Odpeljala sva ga k veterinarju. Povedal nama je, da ima samo nogo zlomljeno. Od sreče, da se Ri- kiju ni kaj hujšega zgodilo, sem se pozabil zahvaliti dobremu veterina- rju. Rikija sem odnesel domov. Vsak dan sem bil pri njem in ga tolažil. Skrbno sem ga negoval in srečen sem bil, ko je zopet tekal okrog do- ma babice in dedka. Aleksander Grant, 7. r. Frankfurt/M NAŠA H AJDI Ura V.SO noč tika taka, Hajdi pa spi in čaka, ko močno zazvoni, hitro iz postelje zleti. Se umije in obleče, zajtrka pojesti noče, ker se ji strašno mudi, ura pa se ji sladko smeji. Marjetka Rihtar, 7. r.. Frankfur/M MOJA NAJUUBŠA KNJIGA Moja najljubša knjiga je Moj prijatelj Piki Jakob. Dobila sem jo od mamice za četrti rojstni dan. Ta- krat še nisem vedela brati. V njej je mnogo lepih zgodb in slikanic o medvedku Pikiju. Prebrala sem že celo knjigo. Najraje berem zgodbe Pri zobozdravniku. Piki vrtnar in Na počitnice. Teja Kmetec, l/a, OŠ Olga Meglic, Ptuj PLANICA IN SKOK Na Planici Zoran stoji, skočiti ne upa, ker se boji. Občinstvo ga gleda, se mu smeji, on pa se joče, ker se hoji. Ga Marjan vzpodbuja, mu stih govori: ,, Le skoči, le skoči, junak si le ti!" Prišel je bil Miran, mu pivo je dal, ga Zoran izpil je in strah pregnal Po progi spustil se, skočil močno, visoko letel. Pri levi je smreki navzdol bil zavil, rekord bi postavil, če ne bi se zabil. Zoran Vučkovič, 7/b OS Ivana Spolenaka NAS MURI Naš Muri je psiček, poreden in majhen, Z uhlji kot miška in ostrimi zobki. Prijazno poskakuje in z repkom mahlja, a ko razjezi se, zalaja kar za dva. Naš Muri se tudi z muco igra in velika prijatelja sta. Včasih se božata, včasih se kregata, potem pa utrujena v kotu zaspita. Roman Ferlež, 4/r., COS Stoperce SNElAK Na bregu snežak je stal, v roki metlico držal. Na glavi je klobuk imel, in bil je smešen in vesel. Otroci smo ga delali, in zraven si prepevali, veselo je takrat bilo, sedaj pa ni tako. Ves sneg nam vzela burja je, prihajala z juga je. Otroci žalostni smo vsi, saj smrt snežaka nas boli. Vesna Jernejšek, 2. r., COS Stoperce OH, TA BOLEZEN! Vsi smo komaj čakaH, da se pričnejo počitnice in da se rešimo kontrolk, spraševanj in drugih obveznosti. Sneg je na debelo prekril zemljo, zato je bilo pričakovanje še razburljivejše. V petek so nam podehh spričevala. ,,Končno", smo si rekli ter pohiteh na domove. V torek sem šla na mladinsko konferenco in, ko sem se vračala, sem začutila bolečine v glavi. Tolažila sem se da bo takoj minilo. Prišla sem domov, toda še huje me je bolelo. Izmerila sem si vročino. Seveda sem jo imela. Takoj drugi dan sem šla k zdravniku — ,,V petek kontrola," je dejala zdravnica in mi dala recept za zdravila. Rekla še je, da moram ležati. Bolezen ima dobre in slabe strani. Medtem ko ti ležiš in gledaš televizijo, se drugi potijo in delajo. Vendar tudi slabih strani ne manjka. Drugi se smučajo in sankajo, ti pa ležiš in te že vse kosti bolijo. V petek sem šla na kontrolo, a mi je zdravnica rekla, da še nisem zdrava in tako sem še preležala zadnji teden počitnic. Medtem sem brala in pletla ter gledala televizijo. Program je bil pester in zanimiv. Najboljše so se rni zdele nadaljevanke. Zjutraj sem se zgodaj zbudila, da ne bi zamudila oddaj. Natovorjena z vzglavniki in kočo sem odšla v dnevno .sobo. Hitro sem zlezla pod kočo, še prej pa prižgala televizijo. Mamica se je že jezila, ker sem venomer buljila v televizijo. Jaz pa se za to nisem zmenila. Se naprej sem gledala v ekran in razmišljala, kaj bi počela, če ne bi bilo televizije. Drugače bi seveda bilo, če bi bila zdrava. Toda v takem položaju ... Ko je bil program izčrpan sem ugasnila televizijo in brala. Prebrala sem veliko knjig. Najlepša se mi je zdela ,,E. T. Vesoljček". Ko sem se naveličala branja, sem vzela v roke pletivo in pletla. Spletla sem nekaj stvari za Mojčine igrače. Tako mi je čas hitreje mineval in počitnice so se kmalu iztekle. Všeč bi mi bilo, če bi trajale še teden ali dva. Suzana Menoni, 8/a, OS Dr. Franja Žgeča, Dornava MUHA PRIPOVEDUJE Jaz sem majhna muha. Poleta- vam po zraku. Naenkrat me je do- bila zima. Pohitela sem do prvega hleva. Sedla sem na kravo. Krava me je udarila z repom. Pa sem hitro odletela na okno. Na oknu sem pre- spala celo zimo. Prebudila me je pomlad. Prvi žarki sonca so mi posijali v krila. Spet sem letala. Za- gledala sem šolo. Hitro sem letela v tretji razred. Tam sem zagledala Erno, kako je bila vprašana. Ko ni Erna kaj vedela, sem ji hitro po- šepetala na uho. In zato me je tova- rišica nagnala. Potem sem šla k kuharici. Ko sem zagledala špi- načo, sem dvignila posodo in jo z vso špinačo prevrnila. Prišla je pomlad, znova sem leta- la po cvetovih. Nekaj pa me je le prestrašilo. Veliki ptič me je hotel pojesti. Hitro sem se skrila v hišo, kjer nisem imela miru. Samo pri Erni sem našla zavetje. Zato sva poštah prijateljici. Ko je šla Erna spat, sem jo žgečkala po podplatih. Milena Sirovnik, 3. COS Stoperce DOMAČ PRAZNIK Zimske počitnice so trajale štiri- najst dni. Preživela sem jih doma. Dvakrat snio šli tudi v Hvaletinve. Hodila sem se smučat na šolski breg. Tam je bilo dosti otrok. Do- ma sem kuhala kosilo ali pa sem ga mamici pomagala pripravljati. Sem tudi dosti pletla m brala. V nedeljo, ko smo bili v Hvale- tincih, smo se dogovorili, da pri- demo v soboto k leti na koline. Med tednom še nas je večkrat po- klicala, da smo se dogovorili za uro. Soboto sem zelo nestrpno pri- čakovala. Okrog štirih zvečer smo se odpeljali na domač praznik. Se- strični Marta in Ivanka sta nas že nestrpno pričakovali. Ko smo se pripeljali, sla se zelo razveselili. Najprej sem odšla v onevno sobo, kjer sem pe.stovala ststrično Tatja- no. Nato sem z njo odhitela v kuhi- njo, ker sem že bila radovedna, kaj se tam dogaja. Mesar in stric Janez sta že delala krvavice, moja mamica in mama tete Mimike pa sta čistili solato, leta je skrbno pripravljala večerjo. Potem me je poklicala Ivanka, da bi igrali šah. Privolila sem in na koncu tudi iz- gubila. Prišli so še drugi, ki so bih povabljeni. Eden izmed njih je s se- boj prinesel tudi karte in starejši so igrali karte, sestrična Marjetka pa je zapisovala. Prišla je teta Mimika in nas povabila k mizi. Ko smo po- jedli juho, smo dobili še pečenko, krompir in solato. Vse je bilo zelo okusno. Dobili smo še kompot in v vino namočene zemlje. Jaz sem od- šla v dnevno sobo in tam spet do- bila Tatjano. Gledali smo Naše 35. srečanje. Vsi smo se veselili in nasmejani spet vrnili k mizi, kjer so nas čakale/,,kašnice". Jaz jih ni- sem jedla, saj sem bila že od prej si- ta, pa še med Srečanjem mi je Ivanka kar naprej nosila zelo okusno pecivo, ki ga imam najraje. Nato smo gledali še film z naslo- vom Kalifornija Kid. Bil je zelo zanimiv. Potem so se gosti začeli odpravljati domov. Mi smo še malo ostali, čez nekaj časa pa se tudi od- peljali domov. Ko smo prispeH, sem odšla v svojo sobo. Preoblekla sem se v pižamo, umila zobe in le- gla na posteljo. Zavila sem se v odejo, ugasnila luč in sladko zaspa- la. Želim, da bi bile počitnice še vsaj tri tedne daljše. Darinka Doberšek, 7/a, OS dr. Franja Žgeča, Dornava ZIMA Zima je prišla v deželo, z belo odejo pokrila je vse, otrokom veliko veselje naredila, nas vse je s snegom razveselila. Starši so hudi, jezni na zimo, jih zebe in avto ne vžge. So ceste ledene, se drsam po njih, a očka je jezen, ker z avtom ne more po njih. Mama se v službo s kolesom pelje. a zdaj se z njim peljati ne more, bi padla in buško imela, jokala bi in se za glavo prijela. Mira Harambašič, 4/c, OS Tone Žnidarič, Ptuj MOJ POKLIC Tudi jaz sem že razmišljala o svojem poklicu. Želim postati frizerka. To delo me veseli zato, ker ima frizerka veliko opravka z ljudmi. Tudi moja mamica je bila frizerka. Veliko bi se lahko naučila od nje. Ce ne bom dobila primerne zaposlitve, si bom frizerski salon naredila doma. Simona Turnšek, 4/c, OS Tone Žnidarič, Ptuj NA SNEGU Beseda počitnice razveseli vsake- ga učenca. Ko jih je konec, se mi zdi, da .so trajale le nekaj dni. Verjetno imamo vsi veliko načr- tov, kako bi jih najlepše preživeli. Jaz nisem veliko načrtovala, saj je narava poskrbela zato, da je sneg pobelil naše hribe. Moje počitnice so se začele to- rej na snegii. Že prvi dan počitnic se je na bližnjem hribu zbralo veli- ko otrok. Vsi smo bili veseli, razi- grani, saj so pred nami bile še cele počitnice. Spuščali smo se po hribu navzdol, potem pa spet gor in tako je trajalo cel dan. Komaj sem si našla čas za kosilo. Domov smo se vračali šele v mraku. Naša lica so bila živo rdeča, saj je bilo tiste dni precej mrzlo. Zvečer pa sva s se- stro cel čas presedeli pred televizorjem in se z mamo pogovarjali o rečeh, za katere vedno ni časa. Drugi dan pa spet na sneg. Da bi si smučanje bolj popestrili, smo si naredili skakalnico in jo okrasili s smrekovimi vejicami in zastavica- mi. Tudi progo za slalom smo si uredili. Za smuk pa smo si po ne- kaj dnevih smučanja izbrali še kar precej zahtevno progo. Včasih smo se tudi skregali, saj se nekateri smučarji niso hoteli držati pravil in discipline na našem smučišču. Ustanovili smo si smučarski klub, vendar še nismo registrirani. Upam, da bomo to kmalu uredili. Organizirali smo si tudi tekmova- nje v vseh treh disciplinah. Kupili smo priznanja in pokal. Tekmova- nje se je pričelo v nedeljo ob 11. uri. Na tekmovanje smo povabiU še smučarje iz sedanjih vasi. Proti našemu pričakovanju je bila kar lepa udeležba. Da bi bilo tek- movanje bolj po pravilih, smo seveda izbrali predsednika tekmo- vanja in sekretarja. Tekmovanje se je pričelo., Vsi smo navdušeno navijali. Med vnetimi navijači so bili seveda naši starši, samo s tele- vizije so še manjkali. Tekmovanje je trajalo cele štiri ure, kajti naša ura ,,štoparica" je včasih zatajila. Tekmovanje smo slovesno zaključili s podelitvijo priznanj. Za spomin smo še naredili nekaj posnetkov s fotoaparatom. Prvi teden počitnic je bil že za nami. Drugi teden pa se je začel s teča- jem smučanja, ki ga je vodil to- variš Uroš Langerholc. Tečaj je trajal samo en dan, kajti nastopila je odjuga in sneg se je začel topiti. Vsi smo bili žalostni, saj se je smučanje s tem končalo. Ostali del počitnic pa sem preživela doma v topli kuhinji. Poslušala sem plošče, pomagala mami pri vsak- danjih opravilih. Potepala sem se tudi pri prijateljicah, saj se imamo vedno kaj novega pogovoriti. Bernarda Segula, 8/b, OS dr. Franja Žgeča, Dornava TEDNIK 28. februar 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 NOGOMET Na vrsti so prijateljska srečanja v nouomoiiiLMU kliilni Drava sc /C lop ča'-, kljub snciiu in nua/u, prijel a\ Ijaji^ na nadaljevanje prvenstva. t lansko ekipo so moCiu> pomladili, luralci pod vod- .sivi>ni trenerja Pallija dobro delajo, obisk na treningih je ugo- den. \' kadru je 20 igralcev, ki so že začeli z odigravanjem prijatelj- skih srečanj. Tako so v nedeljo v Vara/dinu igrali proti domači Slobodi (0:4), v torek pa so se v Ptuju pomerili z Mariborom. V nedeljo, 3. marca, popoldan bo na stadionu Drava povratno srečanje s Slobodo, v sredo (6. marec) bodo igrali / nio.štvom voja.šnice Dušan Kveder, v -soboto (9. marec) z Železničarjem in 17. marca s Kovinarjem. Vmes pa bodo tudi gostovali. Nasprotniki so močne ekipe in zato zmag ne gre priča- kovati. Bolj pomembno je, da se moštvo dobro pripravi za drugi del prvenstva v vzhodni območni ligi. Prvo mesto za Čokolado v nedeljo je TVD Partizan Ptuj v Mladiki izvedlo turnir v malem nogometu. Nastopilo je 18 ekip, zmagala pa je ekipa Čokolada Mislovič pred Karolino iz Marko- vec in Gostiščem Korošec. Naj- boljši strelec je bil Flajsinger, naj- boljši vratar pa Rimele (oba iz zmagovalne ekipe). Zmaga družboslovcev Na občinskem prvenstvu srednješolcev v malem nogometu je zmagala srednja družboslovna šola pred KMK5 in ekonomsko šolo. Najboljši strelec je bil Gobec iz zmagovalne ekipe. 1. kotar KOŠARKA Zanesljivi zmagi Obe ekipi košarkarskega kluba Ptuj sta v minulem kolu v drugih republiških ligah zanesljivo zmagali. Članice so v soboto popoldan v Ptuju zanesljivo odpravile Litijo, fantje pa so v pe- tek zvečer zmagali v Gornji Radgoni. Člani Ptuja so srečanje dobili z 88:79, ob polčasu pa vodili s 50:42. Nekoliko slabša igra v obrambi ob slabi razsvetljavi ni mogla preprečiti zanesljive zmage. Koše so dosegli: Kotnik 24, Damiš, Marčič in Purič po 16, Habjanič 6, Filipič in Vučinič po 4 in Cebelj dva. V soboto se bodo Ptujčani doma pomerili z Elektro iz Šošta- nja. 1. k. Jutri občni zbor planincev Ptujsko plaiuusko društvo je tudi lansko leto skrbelo za planinski u/iiek in aktivnosti vseh generacij od cicibanov do najstarejših članov. Na občnem /boru, ki bo v petek. 1. marca ob 17. uri v domu Franca Kram- beriierja. bodo pregledali in ocenili svoje delo ter sestavili delovni načrt, ki bo čim bliže željam in možnosiim njihovim članom. Ker postajajo tudi izleti dražji, želijo izvesti čim več akcij v neposre- dni bližini. Ugotavljajo, da je bila otvoritev Haloške planinske poti pra- vočasno pripravljena in da je pomembno pripomogla k dvigu planinske zavesti v tem delu Slovenije. O tem pričajo tudi vse pogostejši obiski pla- nincev iz sosednje Hrvatske in iz bolj goratih predelov Sfovenije. Našo Haloško planinsko pot obiskujejo ljudje, ki si na svoji poti ne želijo samo strmih vzponov in skalnatih vršacev, ampak se radi srečujejo z ljudmi, s prvinskim življenjem, ki se je ohranilo v naših Halozah. Tisti, ki želijo slišati pojočo, predvsem pa prisrčno haloško govorico in biti de- ležni gostoljubnosti, ki so jc že vajeni naši ljudje, se radi ustavljajo na tej poli, se sprostijo v naravi v vseh letnih časih, se na to pot tudi radi vrača- jo. O teh vtisih pišejo v številnih prisrčnih pismih, ki so naslovljena na ptujsko planinsko društvo in se v njih zahvaljujejo za dobro pripravljeno planinsko pot. Želijo si čim bolj pridno sodelovanje vseh, ki jih planinstvo navdušu- je in ki lahko s svojimi predlogi kakorkoli prispevajo h kvalitetnemu delu društva. Vabijo vas, da se občnega zbora udeležite in se po končanem ■uradnem delu povesclite z njimi ob diapozitivih njihovih članov, ki bodo pripovedovali o nepozabnih doživetjih na planinskih poteh. D. V. Poškodba Mirka Vindiša v cm prejšnjih številk smo napovedali državno prvenstvo v krosu, ki je bilo v Murski Soboti, in napovedali tudi nastop člana atletskega kluba Ptuj Mirka Vin- diša, enega najboljših jugoslovan- skih dolgoprogašev. V poročilih s prvenstva njegovega priimka ni- smo zasledili, ne med najboljšimi in ne med dvanajsterieo. Pomislili smo na slabo uvrstitev. Vendar temu ni tako. Mirkov trener Franc Ivančič nam je povedal, da Vindiš teka ni končal. Že nekaj časa ima težave s kolenom, v zadnjih dnevih pa so se še stopnjevale. Startal je, vendar z bolečinami. Zato je po nasvetu trenerja odstopil, saj bi lahko prišlo do hujših komplika- cij. Vindiš je še mlad tekmovalec, zato je najbolje, da ozdravi in nato nadaljuje s tekmovalno potjo. Konkurenca v teku članov na 12 kilometrov je bila takšna, da bi se v normalnih okoliščinah gotovo visoko uvrstil. Upajmo, da ni nič hujšega in da se bo Mirko hitro vrnil na atletsko stezo. 1. k. Šest medalj za ptiisko atletiko v st)ln)U) in nedefu) so bila v Ljubljani in Celju dvoranska republiška aileiska prvenstva /a vse starostne kategorije. Tekmovalke in tekmovalci atletskega l.luba Ptuj so se odlično odrezali, saj so se vrnili s tremi naslovi republiških prvakov, enim drugim in dvema tretjima mestoma. Najboljši rezultat je dosegel Kristijan Kovač. V Ljubljani je na prvenstvu v skoku v višino zanesljivo zmagal med mlajšimi mladinci. Preskočil je 203 centime- tre, drugouvrščenega Rovana iz Brežic pa premagal kar za 13 centime- trov. Zanimivo je, da bi s tem rezultatom pri starejših mladincih delil pr- vo mesto, pri članih pa tretje. Drugo zlato medaljo za Ptuj je v Celju osvojila Hedvika Korošak v skoku v daljavo med mlajšimi mladinkami, tretjo pa Odon Planinšek v troskoku med mlajšimi mladinci. Drugo me- sto jc osvojila Marija Šešerko v skoku v daljavo pri članicah, tretji mesti pa Zobec v teku na 60 metrov z ovirami in Planinšek v skoku v daljavo, oba med mlajšimi mladinci. l.k. Drugo mesto za kadetinje Kadetinje rokometnega kluba Drava so v soboto na Ravnah nastopile na enem polfinalnih turnirjev za republiško prvenstvo, na katerem so po pričakovanju zmagale igralke iz Titovega Velenja in se uvrstile v finale. Ptujčanke so z zmagami proti Racam, Fužinarju in Polani osvojile drugo mesto. Tako se za ek^^c v vzhodni Sloveniji ,.kompleks" Titovo Velenje nadaljuje. Namreč, Velenjčanke so v mlajših kategorijah že vrsto let najboljše. Ptujčanke so jim sicer vedno za petami, vendar do zmage težko pridejo. To sicer ne velja za srečanje na zunanjem igrišču, kjer so tako pionirke kot mladinke žejzmagale. 1. k NAMIZNI TENIS Dobre igre Simone Jaušovec na Jakhlovem memorialu Namiznoteniški klub Vesna iz Zaloga je v soboto na Jakhlovem me- morialu gostil 138 pionirk in pionirjev iz osemnajstih klubov Slovenije in Hrvaške. Tekmovanja so se udeležile tudi tri pionirke namiznoteniškega kluba Petovia. Najuspešnejša je bila Simona Jaušovec, ki si je odlične rezultate priigrala kar v dveh konkurencah. Najprej si je v konkurenci mlajših pionirk priborila prvo mesto. Na poti do končne zmage je brez izgubljenega seta premagala Petkovo (Iliri- ja), Vukovo (Vrtojba); Gloserjevo (Ilirija), Sevskovo (Vesna) in v finalu Fajdigovo (Olimpija). Čeprav utrujena, po petih odigranih tekmah v konkurenci mlajših pionirk, je nato merila svoje moči še v konkurenci starejših pionirk in se uvrstila na tretje mesto. V prvih štirih kolih je premagala Kasteličevo (Ke- mičar), Nišavičevo (IHrija), Lasičevo in Kurtovičevo (obe Vrtojba). Šele v polfinalu je njeno zmagovalno pot ustavila Markeževa z Jesenic. V dvo- boju za tretje mesto pa je premagala Trčkovo iz Murske Sobote. Prvo mesto v konkurenci mlajših pionirk in tretje mesto v konkuren- ci starejših pionirk sta uspeha, ki si jih je Simona priborila z dobro, napa- dalno in borbeno igro. K uspehu ji je pripomogla dobra kondicijska in psihična pripravljenost, saj je v enem dnevu odigrala enajst tekem in kar desetkrat zmagala. Simoni čestitamo in ji želimo še mnogo podobnih uspehov! UM Področno tekmovanje za ,^lato puščico" v nedeljo, 24. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj področno tek- movanje za ,,zlato puščico" 1985 s serijsko zračno puško. Po novi razpo- reditvi regij v Sloveniji je OSZ Ptuj nosilec regije oziroma področja. V tem področju sta še OSZ Ormož in Slovenska Bistrica. Nastopilo je 23 strelcev iz omenjenih organizacij in sicer štirje strelci iz Ormoža, deset iz Slovenske Bistrice in devet iz OSZ Ptuj. Na tem tek- movanju so lahko tekmovali le tisti, ki so na občinskih prvenstvih dosegli predpisano normo. Na tem tekmovanju smo pričakovali večji uspeh ptuj- skih strelcev, vendar niso izpolnili pričakovanj. Vrstni red: 1. Branislav Brzak (SI. Bistrica) 553 krogi, 2. Danilo Sor- šak (Slovenska Bistrica) 544, 3. Ludvik PSajd (Ptuj) 543, 4. Milan Čretnik (SI. Bistrica) 540, 5. Branko Veselko tOrmož) 536. 6. Franc Simonič (Ptuj) 528, 7. David Ribič (Ptuj) 526, ; 8. Jani Ivanuša tOrmož) 526, 9. Kari Vidmar (SI. Bistrica) 525, 10. Lazar Cmager (SI. Bistrica) 523 kro- gov, in drugi. Norme za republiško tekmovanje še niso znane, vendar se bodo po doseženih rezultatih na to tekmovanje uvrstili le prvi štirje. Tekmovanje bo 17. marca v Ljiibljani. ZB »»DARSKO DRUŠTVO RANČA VAROVANJE OKOUA IN REKREACIJA I' društvu bodo nove člane, šprejcinali (s poravnavo člana- rine) rsdko sohntj) in nedeljo v\ klubskem prostoru v Rudiniina j 'cvcm obrežju jezera) od 15. j in rila dalje in to ves dan. \ Prvi dan februarja so v bro- darskem društvu Ranča izvedli redno občni zbor. Veliko lega so povedali, saj bi veliko tudi radi opravili Volje m tudi znanja jim ne manjka, pa tudi pripravljenosti 'i sodelovanje z vsemi v okolju, ki nO mu pravi Ptujsko jezero. Veliko ikumulacijsko jezero za hidroe- lektrarno Formin jc i.^.ziv. jc 'tiivnosi /a koristno rekreacijo. Pmiski brodarii so se s tem izzi- vom -.popnjeli in upajo, da ne bodo ostali osamljeni. Veliko je bilo napisanega in i/rečencga o je/cru. lepega in slabega. Med slabim bi naj bila ludi vožnja z motornimi čolni. Ribiči, ljubitelji ptic in brodarjipa \am lahko odkrijejo tudi lepšo plat. In zakaj tistega lepega ne bi izkoristili? V društvu so trenutno štiri sek- cije. Člani se namreč ukvarjajo z i.idranjem. veslanjem, jadranjem na deski in moionaumo {moto- navliko). Če smojih prej poznali po motornih čolnih (bolj ali manj hitrih, z več ali manj >>konji«). se sedaj razmerje spreminja. Radi bi )>na noge postavili« tudi peto sekcijo — modelarstvo — kar pa jim še ni uspelo. Lani so dokončali gradnjo ali postavitev hišice. klubskega prostora, naobrežju v Budini. V našem časopisu smo jo imenovali baraka, kar je nekatere člane društva kar pošteno ujezilo, saj so pri gradnji včasih res trdo delali, vložili veliko naporov in tudi zb- ranega denarja. Ob tej največji nalogi so na jezeru izvedli tudi regato v jadranju na deski za re- niiblKko pokalno prvenstvo. Pri- ■cdiiev le bol, kot najezeru uspela 1 I ^ TK"!! V/rok levpomanikaniu diimačih sodnikov, kar pa |e že odpravlicno. Na jezeru je izpol- nien tudi glavni pogoj za prido- bitev orginizacije državnega prvenstva vjadranju — postavitev olimpijskega trikotnika. Na tek- in(H'anjih so sodelovali tudi s svojimi tekmovalci, kijih bo letos še več. Pri veslanju in označevanju lezera vseh nalog še niso opravili, dobro pa jim je uspela predstavi- tev na smučarskem sejmu (z jad- ranjem na deski). Sekcija moto- nauma je lani zabeležila 245 spustov, od tega 92 s strani gostov iz Avstrije. Lani so izvedli nekaj očiščevalnih akcij, vendar jih ve- čina dela še čaka. Na občnem zboru so povedali, da nekateri še vedno trdijo, da motorni čolni ogrožajo ribe in onesnažujejo okolje^ Pravijo, da ni tako. Elisa lahko ubije ribo le slučajno, jezero pa zaradi mulja tako samo umira. Ne glede na posplošene ocene pa so odločeni sodelovati z vsemi pri varovanju jezera in okolja. To velja zlasti za sodelo- vanje z ribiči in ljubitelji ptic. Letošnji načrt je obsežen. Tako bodo dokončali klubski prostor. ki jO i/rednega pomena /a spod- '-»luli lev družabnosti ob jezeru in v društvu. Nato bi postavili hangar n.i parkirišču pn čistilni napravi, ii.ibavili nekaj novih plovil (med icnii le /elo zanimiva jadrnica iz ra/reda Optimist, primerna za /ačeinike. zlasti mlajše), org.mi/irali kakšno od regat. s svojimi sodniki in tekmovalci se udeležili nekaterih lekmovaj. na seminarje pa poslali kandidate za KidtKO vaditelje in sodnike. V veliko pomoč jim bo tudi simula- uir /a učenje jadranja na suhem. Pravijo takole: ^Glavna usmeri- levje rekreativna dejavnost, če pa h('»do pogoji, pa ne bomo zane- marili tudi tekmovalne.« Na zboru so se dogovorili ludi za letošnjo članarino in delovne obveznosti članov. Članarina bo 500 in 800 din letno, delovna obveznost pa 20 ur. ki jo lahko i/polnijo z opravlianjem različ- nih dei. ne samo fizičnih. Sposo- jali bodo ludi kanuje, in deske za jadranje ter s pomočjo članstva v sekciji motonauma pobirali spustnino ter skrbeli za red in varno vožnjo po jezeru. Brez podcenjevanja motornih čolnov velja omeniti, da so v društvu vedno bolj »zagreti« za cenejše in zelo koristne rekre- ativne oblike na vodni gladini. Gre za veslanje, jadranje, jadranje na deski in ludi smučanje. Ko jih bo več, bo tudi ponudba za ostale občane pestrejša, več bo različnih možnosti. Zaloje tudi ena glavnih prihodnjih nalog povečevanje števila članov, števila udeležencev v organizirani rekreaciji. 1. kotar HALOŠKI SMUČARSKI ŽIVŽAV STRMEC'^ Star presiovor pravi: svet' Matija led raz- bija ... m čeprav so člani smučarske sekcije rVD Partizan iz Leskovca zanj dobro vedeli, jih ni motilo, saj so tradicionalno osmo tek- movanje v smučarskih skokih in smuku Strmec '85 pripravili prav v nedeljo. 24. februarja, kose le na koledarju bohotilo ime Matija. Ob vznožju skakalnice seje že zjutraj zbralo okoli 400 obiskovalcev od blizu in daleč. Za lekmovanjc v skokih seje prijavilo 40 tekmo- valcev, vendar jih je pozneje tekmovalo le 35. Treba je poved;iti. da so posamezniki prišli s pravo sk.ik.lino opremo, s smučmi in kombi- nezoni vred. Femu primerni so bili tudi skoki. V treh seriiah je dosegel najdaljši skok — 28 m — Peter Pungartnik i/ Voličine. drugi je bil Vlado Ačko i/ Frama in tretji Drago Vrbeg. prav tako i/ Frama. V smuku se je prijavilo 54 tekmovalcev, vendar jih je vozilo le 49. Najboljši čas je do- segel Ivo Durdevič iz Pti^a (26.71). drugi je Zvonko Polanec iz Vareje (26.98). tretji pa Ja- nez Kmeiec iz Strmca (27,48). Domačini so hvaležni članom smučarskega kluba Ptuj. ki so lim priskočili na pomoč pri elektronskem merjenju časa. hvaležni pa so ludi pionirjem OŠ Leskovec, ki so se izkazali pri pripravi skakalnice in proge. M. Ozmec Najboljši skakalci: Pnnijartnik (v sredini). Ačko (levo) in Vrbeg (desno). Najhitrejši smukači: Durdevic (v sredini), Polanec (fevo) in domačin Kmctec (desno). PRVI ROKOMEFNI PL£S Tudi v rokometnem klubu Drava so spoznali, da ob visokih stroških za opremo in potovanja družbena sredstva za to športno dejavnost ne bodo zadostovala. Zalo nadaljujejo z zbiranjem manjkajočih. Ena takšnih akcij je ludi organizacija prvega ro- kometnega plesa, ki bo na dan žensk. 8. marca, zvečer v prostorih ptujskega hotela. Za ples (igral bo ansambel Komet), humor in srečelov bodo poskrbeli člani kluba, za večerjo in postrežbo pa delavci hotela. Cena je 800 din. Vstopnice prodajajo v recepciji hotela, v prodajo pa so se vključili tudi člani kluba, saj bodo i/iržek namenili izključno za nakup opreme in pripravo osmih ekip na nove ligaškc obračune. Svet SŠC Dušan Kveder Ptuj TOZD Dom učencev Ptuj, Arbajte|jeva 6, OBJAVUA prosta dela in naloge v tajništvu doma. Pogoj: končana ekonomska srednja žola Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas. Nastop del In na- log po dogovoru. Rok za prijavo je osem dni po objavi. 12 - ZA RAZVEDRILO 28. februar 1985 - TSDNIK TEDNIK - "S- februar 1985 OGLASI IN OBJAVE - 13 v veliki dvorani hotela Poetovio bo v soboto, 2. marca, zanimiva prireditev pod naslovom ,,Prikaz zimskih kmečkih opravil", ki ga temeljna organizacija Haloški bi- ser pripravlja s pospeševalno službo za delo s kmečkimi ženami pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo. Nastop so zasnovali tako, da bodo posamezni kmečki aktivi prikazali že izumirajoča kmečka opravila in opravila, ki jih danes najpogosteje srečujejo na različnih kmečkih praznikih. VideH bomo lahko predice, pletenje luka, lušče- nje koruze, luščenje fižola, pukanje perja in luščenje bučnic. Sodelovale bodo članice aktivov kmečkih žena iz Moškanjc, Cirkovc, Levanjcev, Stoperc, Maj- šperka in Polenšaka. Vse se bo odvijalo v za to priložnost pripravljenem in urejenem kmečkem dvorišču, katerega gospodar bo Lojze Matjašič. V glasbenem delu bodo nastopali muzikantje Ekart. K domačim opravuom se bodo prilegla tudi domača jedila. Za to priložnost so krhlji, domači kruh, orehi in še kaj. Izvirnost prireditev je že sama po sebi vabilo za obisk. MG MSadi in kmetijstvo Tekmovanje ,,Mladi in kmetij- stvo" teče že vrsto let v organizaciji oziroma na pobudo Republiške konference ZSMS in Zadružne zveze Slovenije. Cilj tek- movanja je, da se mladi kmetoval- ci in mladi delavci v kmetijstvu tu- di na ta način strokovno izpopol- njujejo in izmenjujejo izkušnje. To je priložnost za srečanje v zdravem tekmovalnem vzdušju, medsebojno spoznavanje in navezovanje prijateljskih stikov. Tudi letošnje tekmovanje je imelo zlasti ta namen. Občinsko tekmovanje, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS Ptuj v sodelovanju z osnov- no organizacijo mladih s Polenša- ka, je bila v petek, 22. februarja, na Polenšaku. Pomerilo se je pet ekip: etijska šola Ptuj je sodelovala s tremi ekipami, s po eno pa Aktiv mladih zadružnikov Trnovska vas in Mladinski aktiv Moškanjci. Zmagovalna ekipa Kmetijska šola II (Andrej Horvat, Dragica Gajser in Simona Markež) je v soboto, 23. februarja, tekmovala še na regijskem kvizu ,,Mladi in kmetijstvo" na Zg. Polskavi ter osvojila četrto mesto. Prva je bila ekipa iz Ormoža, druga ekipa Slovenske Bistrice, tretja Maribor — Korena, peta pa ekipa iz Lenar- ta. nk Uveljavljanje socjalnovarstvenih pravic po novem v letu 1984 je bil v Sloveniji sprejet samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenin pra- vic, ki določa enotne kriterije in merila ter postopek za uveliavijanie vseh socialno-varstvenih pravic Sporazum izhaja iz osnovnega načela, da je le delo tisto, ki naj občanu zagotavlja socialno varnost. Ko pa občan iz objektivnih razlogov ne more s svojim delom zagotoviti sebi in svoji družini socialne varnosti, ima pravico uveljavljati eno ali več vrst socialnovarstvenih pomoči, vendar le do višine do- govorjene ravni socialne varnosti. Dogovorjena ra- ven socialne varnosti predstavlja določeni odstotek od višine povprečnega izplačanega osebnega do- hodka na delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Namen sporazuma je tudi, aa poieg poenotenja kriterijev in postopkov racionalizira administrativ- no in tehnično delo, zato določa, da se vloge de- lavcev in občanov administrativno in tehnično obdelujejo le na enem mestu, to je v centru za socialno delo. ki vodi enotno skupno evidenco vseh prejemnikov .socialnovarstvenih pomoči. Služba enotne skupne evidence bo obdelala vsako vlogo in ugotovila stvarni mesečni dohodek na družinskega člana in posredovala podatke pristojni interesni skupnosti, da ta odloči o pravici občana. Sporazum določa enotno vlogo za uveljavitev katerekoli socialnovarstvene pravice na enotnem obrazcu SPN-1, kije prirejen za ročno in računal- niško obdelavo. Tako se vloge za vse socialnovar- stvene pravice, razen za varstveni dodatek k po- kojnini, v vsej Sloveniji vlagajo na enotnem obrazcu in tako omogočajo tudi enoten in kompleten pregled nad stanjem na področju .socialnega varstva. Tak pregled omogoča celovit pristop pri načrtovanju politike socialnega varstva in pri planiranju po- trebnih sredstev. Obenem pa onemogoča eventu- alno neupravičeno kopičenje socialnovarstvenih pomoči zaradi razdrobljenosti socialne varnosti na več interesnih področij.Tako naj socialnovarstveno pomoč družbe dobi le tista družina, ki je pomoči resnično potrebna, vendar le do meje dogovorjene socialne varnosti, ki je enaka za vso republiko. Ugotavljanje stvarnih socialnih in materialnih razmer d.elavcev in občanov, ki uveljavljajo eno ah več socialnovarstvenih pomoči zase in za svoje družine, zahteva sodelovanje delovnih organizacij in krajevnih skupnosti v postopku zbiranja podat- kov. Ce zaposlen občan ne more s .svojimi dohodki iz dela preživljati sebe in svoje družine, je delovna organizacija dolžna ugotoviti zakaj ne zasluži do- volj, ali gre za objektivne aH subjektivne vzroke. Kot ze rečeno, čiovek mora sebe in svojo družino pre- življati z delom. Ko to ne uspe. je potrebno ugotoviti zakaj ne uspe. saj je od tega odvisna upravičenost do socialnovarstvene pravice. Prav tako bo poireono v krajevni skupnosti ugotavljati socialne in materialne razmere občana, ki ni zaposlen in uveljavlja eno ali več socialnovar- stvenih pravic. Kakšen je postopek za uveljavitev socialnovar- stvenih pravic po tem sporazumu? Zaposlen ali nezaposlen občan, ki smatra, da je upravičen do denarne pomoči za brezposelnost, do štipendije iz združenih sredstev, subvencije stanarine, denarne pomoči otrokom ali družbene materialne pomoči kot edini ali dopolnilni vir, začasne ali enkratne denarne pomoči in pomoči za doplačilo ali plačilo oskrbe v socialnem zavodu ali zavodu za usposab- ljanje ali v nadomestni družini, v Mladinski icnjigi kupi obrazec SNP-1, S pomočjo navodil, ki so vložena v obrazec ga izpolni in odda: zaposleni v svoji delovni organizaciji, nezaposleni pa v svoji krajevni skupnosti. Delovna organizacija ali krajevna skupnost obrazec pregledata in ga po potrebi dopolnita ali ga vlagatelju pomagata izpolniti. Nato delovna organizacija za .svojega delavca izdela in vpiše na zadmi strani v ustrezni prostor ugotovitve in mnenje o razlogih o delavčevem socialnoekonomskem po- lozaiu m vloeo pošlje centru za socialno dejo — službi za enotno skupno evidenco, ki vlogo pregleda, po potrebi še dodatno dopolni s podatki in ugoto- vitvami ter izdela strokovno podlago odločitev ustreznega organa pristojne interesne skupnoti. Enak postopek velja za vloge občanov, ki niso za- posleni in .so svojo vlogo oddali v krajevni skupnosti. Delovne organizacije in krajevne skupnosti bodo redno obveščene o odločitvah organov skupnosti, torej ali bo vlagatelju priznana ena ali več social- novarstvenih pravic in v kakšni višini. Takšen enotni postopek bo po eni strani zago- tavljal celovit pregled nad dodeljenimi socialno- varstvenimi pravicami, po drugi strani pa bo olajšal upravičencem pot do uveljavitve pravic, saj bo občan potreboval le ena dokazila (n. pr. eno potrdilo o skupnem letnem dohodku, itd.), četudi bo vlagal zahtevek za več socialnovarstvenih pravic. Sama vsebina sporazuma, zlasti pa način dolo- čanja dogovorjene socialne ravni družine, bo pod- robneje obdelana v prihodnji številki. Anka OSTRMAN Na matičnem uradu v Ptuju je bila v soboto, 23. februarja spet dvoj- na slovesnost razglasitve za zlatoporočenca. Prvi zlati par sta bila JAKOB in MARIJA KRAJNC, kmetovalca iz Gradišča št. 32, KS Leskovec. Zlati ženin je star 75 let, nevesta pa je 6 let mlajša. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, danes pa imata prav tako 7 vnukov. Drugi zlati par sta bila IGNAC in GERA MlLOZlC iz Vidma pri Ptuju 23, KS Videm. Danes 70-letni Ignac je upokojeni poštni uslužbenec, tri leta starejša Gera pa je delala doma in gospodinjila. Imela sta štiri otroke, imata pa tudi 6 vnukov in tudi že pravnuka. Zlatoporočencem čestitke in dobre želje tudi v imenu našega uredni- štva! Jakob in Marua Krajnc med svojimi otroki, vnuki in prijatelji ob razgla- sitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc Ignac in Gera Miložič v spremstvu svojih najdražjih na slovesnosti v dvo- rani matičnega urada v Ptuju Foto: Langerholc Javno mnenje '84 Društvo sociologov in politologov Ptuj ponovno pripravlja zanimivo predavanje. Magister Niko Toš bo govoril o politični zavesti Slovencev kot se je izrazila z raziskavo javnega mnenja v preteklem letu. Predavanje bo v četrtek, 7. marca. Vsi, ki jih ta tema zanima, naj se zberejo ob 17. uri v predavalnici Srednješolskega centra v Ptuju. osebna UroniUa Rodile so: Marija Slanic, Peršonova 10 — dečka; Verica Rus, Hlaponci 53 — Danijela; Bojanka Mlakar, Sredi- šče, Mladinska 2 — Aleša; Olga Valenko, Dornava 32 — deklico; Biserka Džura, Ponikva 4 — Dani- jelo; Bernarda Selinšek, Gregorči- čev dr. 11 — Daniela. Poroke: Drago Vilčnik, Vitomarci 43 in Irena Zoreč, Vitomarci 43; Ivan Zavec, Moškanjci 109 in Tatjana Muršec, Moškanjci 106. Umrli so: Anica Fladung, Desenci 9, roj. 1947, umrla 17. februarja 1985; Marija Majcenovič, Dom upoko- jencev Ptuj, roj. 1911, umrla 12. februarja 1985; Terezija Horvat, Muretinci 59, roj. 1928, umrla 17. febr. 1985; Franc Kozel, Prešer- nova 15, roj. 1909, umri 18. febr. 1985; Maksimiljan Kramberger, Trubarjeva 12, roj. 1909, umrla 19. febr. 1985; Franc Plajnšek, Reševa 5, roj. 1907, umri 19. febr. 1985; Marija Kostanjšek, Potrčeva 36, roj. 1909, umrla 21. febr. 1985; Rupert Spaner, Nova cesta 14, roj. 1903, umri 21. febr. 1985; Janez Murko, Vintarovci 79, roj. 1908, umrl 21. febr. 1985; Janez Zelenko, Dornavska 17, roj. 1920, umrl 20. febr. 1985; Marija Trafela, Spole- njakova 4, roj. 1941, umrla 21. febr, 1985; Vinko Sirovnik, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1913, umrl 19. febr. 1985; Marija Plohi, Kog 116, roj. 1931, umrla 21. febr. 1985; Ivan Sterman, Hum 29, roj. 1926, umrl 24. febr. 1985; Peter Prosenjak, Carmanova 8, roj. 1902, umri 6. febr. 1985. Zaobljuba mladih vojakov Hladna sobota ni motilai zbra- nih vojakov in starešin v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju, ki so na svečanosti dali zaobljubo zvestobi domovini. Zbrane goste in so- rodnike mladih vojakov je uvo- dom^ pozdravil starešina Kom- nen Zarkovič, besede zaobljube pa so vojaki ponavljali za stareši- no Stanislavom (Jmerzum. O vlogi oboroženih sil SFRJ ter o mednarodni politični situaciji je zatem govoril generalmajor Vin- ko Šunjara, pomočnik "koman- danta za politično-pravne zade- ve Ljubljanskega armadnega območja, v imenu družbenopo- litičnih organizacij in SO Ptuj je vojakom iskreno čestital pod- predsednik SO Ptuj Radenko Sa- emovič. M. Ozmec Zaobljubljeni vojaki so s pozornostjo prisluhnili besedam generalmajorja Vinka Šunjare. V KS BORIS ZIHERL OB DNEVU ŽENSK Devetega marca DODoldan se bodo v restavraciii Grozd v Ptuiu srečale ženske KS Bons Ziherl. Srečanje, kot že mnoga doslej, pripravlja Rudi Košir, ki tudi sprejema prijave. Vse. ki še se niste odločile, lahko to storite še 6. marca od 10. do 11. ure in od 16. do 17. ure. Prijavo oddate v prostorih KS Boris Ziherl, Kraig- herjeva 10 a ali po telefonu 772-253. Cena srečanja je 900 dinarjev (všteta večerja, spominsko darilce in glasba). Ob tej priložnosti se bodo dogovorili tudi za program letošnjih izletov. V načrtu imajo izl^v Avstrijo in bližnji kmečki turizem. ČRNA KRONIKA v tednu od 19. do vključno 26. februarja so miličniki postaje milice f tuj in oddelkov posredovali le v dveh lažjih prometnih nezgodah, kjer hujših poškodb na srečo ni bilo. Od tega je bila ena nesreča na območju oddelka Kidričevo in druga na območju oddelka Majšperk v Podložah. Vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča, materialna škoda pa Je neznatna. POŽAR ZARADI IGRE Zaradi otroške igre z vžigali- cami je prišlo do požara v pone- deljek. 25. februarja ob 10.45 v drvarnici stanovanjske hiše na Selški cesti v Ptuju. Ptujski gasilci so požar hitro omejili in pogasili, kljub temu pa je zgorelo precej orodja, kolo in kolo z motorjem. Materialno škodo ocenjujejo na okoli 80.000 din. -OM Perutnina Pluj vabi na dneve perutninskih jed ,,K i k i r i k i"! Takole vabi petelin svoje putke in v zgodnjih jutrih kliče k bujenju. Mi pa vas vabimo, da v dneh od 4. do 10. marca obi- ščete restavracijo Ptujskih toplic in poskusite različna jedila iz piščančje- ga mesa in izdelkov. Ta kulinarični teden organizira Perutnina Ptuj v okviru prireditev ob letošnjih jubilejih ter 80 let tradicije kvalitete in dneva žensk. Ob tej priliki se boste seznanili z novimi načini priprave jedi iz 'perutninskega mesa, ki vam bodo popestrili jedilnik. Za dobro počutje bodo s prijazno postrežbo posKrbeli delavci Ptuj- skih toplic in priložnostna glasba. 8. in 9. marca bo program popestril še znani gledališki igralec, Volodja Peer s svojim programom. j Za ta dneva v Ptujskih toplicah sprejemajo rezervacije. ^ TEDNIK Izdaja zavod za časopisno In radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože BračIČ, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec In Marjan šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400- 503-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov In storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. občin Ormož in Ptuj yu issn 0042-0778 VSEBINA SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ 50. Resolucija o politiki izvajanja družbenega piana občine Ormož za obdob- je 1981—1985 v letu 1985 51. Smernice za družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986—1990 IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 52. Podatki o rasli sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—december 1984 ter ocena o rasti osebnih dohodkov in skupno porabo za obdobje januar—marec 1985 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 53. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 54. Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1985 50. RESOLUCIJA O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBCINE ORMOŽ ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1985 I. UVOD Resohicija o politiki uresničevanja družbe- nega plana občine Ormož za obdobje 1981 —1985 v letu 1985 določa politiko in naloge, ki bodo v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja omogočile čim popolnejšo izpolnitev zastavljenih srednjeročnih ciljev in nalog, dos- ledno uresničevanje programa dolgoročne gos- podarske stabilizacije ter ustvarjanje pogojev za nadaljno krepitev ekonomskega in družbenega položaja delavcev, delovnih ljudi in občanov. Pri izdelavi resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ormož v letu 1985 so upoštevna določila in usmeritve zapisane v: 1. predlogu sprememb in dopolnitev dogo- vora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981 — 1985, 2. družbenem planu občine Ormož za obdobje 1981 — 1985, 3. osnutku resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 v letu 1985, 4. dolgoročnem programu gospodarske sta- bilizacije občine Ormož. II. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ OBČINE ORMOŽ V OBDOBJU 1981 — 1984 Zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije zavezuje vse nosilce planiranja, da sproti spremljajo izvajanje sprejetih aktov. Razvojni pogoji in pogoji gospodarjenja so se v zadnjih letih korenito spremenili. Zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev je v teh štirih letih dosežena skromnejša stopnja razvoja od načrtovane za obdobje 1981 — 1985. Rast družbenega proizvoda celotnega gospo- darstva je v obdobju prvih štirih let tekočega srednjeročnega obdobja letno dosegla 7,9 % re- alno rast, kar je manj od načrtovane za celotno srednjeročno obdobje (9,8 %). Fizični obseg industrijske proizvodnje je kljub težavam zaradi oskrbe z repromaterialom iz uvoza, občasnem trganju domačih reproduk- cijskih verig in drugih, zlasti finančnih težav, dosegel dokaj ugodne letne rasti, ki varirajo od 11,7 % v letu 1981 do 15,9 % v letu 1984. Kmetijska proizvodnja zaradi vpliva podne- bnih razmer ni enakomerna. V letu 1982 je bila dosežena 14,2 % rast kmetijske proizvodnje, ker je bila letina ugodna, v letu 1983 pa je bila za 3,2 % nižja. V letu 1984 je rast dosegla 12.0 %. Kljub težavam, ki jih povzročajo oskrba z repromateriali, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, gorivom, cenovna nesorazmerja, visoke obresti, smo dosegli določen napredek, ki je rezultat zastavljene politike vzpodbujanja pro- izvodnje hrane. Zaposlenost seje v letih 1981 — 1984 povečala poprečno letno za 2.4 %, od tega v družbenem sektorju za 2,2 %, kar je za I % manj od načrto- vane rasti za srednjeročno obdobje. Omejene finančne možnosti gospodarstva se odražajo tudi na naložbah v osnovna sredstva. Investicije v gospodarstvu so se v letih 1981 — 1984 povečale nominalno za 21,3 % px)- prečno letno, negospodarske pa so se p)oprečno letno znižale za 4,4 %. Znižanje investicijskih naložb kaže tudi delež investicij (gospodarskih in negospodarskih), ki seje od 23,5 % v letu 1981 znižal na 14,6 % v letu 1984. Na področju zunanjetrgovinske menjave ormoško gospodarstvo dosega ugodne rezultate tako v rasti kot tudi deležu f>okritja uvoza z izvozom. V strukturi izvoza so dosežena ugodna razmerja med konvertibilnim in klirinškim de- viznim prilivom. V pretekUh štirih letih je 93.0 % deviznega priliva doseženega na konvertibilnem področju. Pokritje uvoza z ivzozom je 229.7 % Sredstva za splošno, skupno in osebno porabo so se v štirih letih tega srednjer')čnega obdobja obhkovala v skladu z družbenimi usmentvami in so zaostajala za rastjo dohodka v gospodarstvu. To je povzročilo zmanjšanje strukturnega deleža v družbenem proizvodu :n slabšanje maienal- nega položaja dejavnostim, ki so zajete v teh oblikah t>orabe. Delež skupne porabe v družbenem proizvodu seje znižal od 10,3 % v letu 1980 na 7.6 % v letu 1984, delež splošne porabe pa od 4,4 % v letu 1980 na 2.5% v letu 1984. III. REALIZACIJA PLANIRANEGA RAZ- VOJA V LETU 1984 Po podatkih, ki so jih posredovali nosilci planiranja, je izdelana globalna ocena razvoja občine Ormož v letu 1984. ki služi kot izhodišče za pripravo družbenoekonomskega razvoja občine Ormož v letu 1985. Ocenjeno gospodarsko rast kažejo naslednji ekonomski kazalci razvoja: tekoče cene v 000 din Globalni kazalci uresničevanja družbenega plana v lotu 1984 so, razen pn investicijskih vlaganjih in deležu pokritja uvoza z izvozom, nad planom, kar je v veliki eri povzročila visoka rast cen. Z analizo posameznih podatkov ugotavljamo. da se izhodišča in naloge, ki smojih opredelili v resoluciji za leto 1984. le delno uresničujejo. Pogoje gospodarjenja in poslovanja v letu 1984 je opredeljevalo snovanje in izpeljava ukrepov, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, visoka stopnja infla- STRAN 36 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 8 cije. |Xi tudi nekateri premiki v materialnih to- kovih, ki bi lahko pomenili postopno oživljanje gosptxlarske aktivnosti. Ugotavljamo, da se planirani družbeni pro- izvod realizira s 124.8 %. od tega v družbenem sektorju 125.8 %. Prav takdje ugodna realizacija pn številu zaposlenih, ki znaša 100.9 %. I zredno visok odstotek realizacije nad planom je na področju zunanjetrgovinske menjave. Po ptnJaikih OZD sta na take rezultate vplivala TOZD OptvI Ormož in TOZD Predelava plas- tičnih mas Ormož, ki predstavljata v struKturi 71.6 % izvoza celotnega gospodarstva, pri uvozu pa je njun strukturni delež 91,8 %. Omejene materialne možnosti in restriktivna investicijska politika se odražata pri investicij- skih naložbah gospodarstva in negospodarstva, kjer je dosežena le 76.0 % realizacija postavlje- nega plana. Nerealizirane so bile naslednje investicije: INTES Pekama Ormož Tovarna sladkorja Ormož SLOVIN TOZD Vinogradništvo Ormož — silosti pri pekahii. — plinovod z razvodom po TSO, — izgradnja skladišča Miklavž, — adaptacija skladišča Miklavž. — bencinska črpalka. — tanki za vino, SLOVIN TOK Kooperacija Ormož — vlaganja v zasebni sektor — kunčereja — vzgoja samic, — skladišče v Ivanjkovcih, — nakup zemlje, — kmečki turizem, ^ simterični kabel Cvetkovci—Podgorci, — izgradnja skladišča Ormož, PTT enota Ormož TI M A TOZD Koloniale Samoupravna stano- vanjska skupnost občine Ormož — izgradnja bloka v Ivanjkovcih (9 stanovanj in v Središču 12 stanovanj). V resoluciji za leto 1984 smo planirali, da bodo realni osebni dohodki na zaposlenega v pri- n^egavi z letom 1983 padU za 2 %. vendar oce- njujemo padec realnih osebnih dohodkov za 6.7 %. kar je posledica ra.sti cen in življenjskih stroškov med fetom. Ocenjujemo, daje bil na področju materialne ppoizvtKlnje in družbenih dejavnosti v letu 1984 dosežen določen napredek, vendar nekatere naloge (investicije, realni osebni dohodki na zaposlenega), opredeljene z resolucijskimi iz- hodišči, zaradi sedanjih gospodarskih razmer niso bile v celoti reahzirane. Zaostrene gospo- darske razmere v letošnjem letu in usmeritve, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, predstavljajo osnovno izhodišče ekonomske politike in razvojnih možnosti tudi v letu 1985. Tak položaj zahteva povečanje na- porov vseh nosilcev gospodarskega in družbe- nega razvoja za dosledno upoštevanje vseh družbenih usmeritev, ki so dane v družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih planskih aktih. IV OSNOVNI CILJI IN NALOGE DRUŽ- BENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1985 Na osnovi analize uresničevanja družbenega plana občine Ormož v letih 1981 — 1984, dolgo- ročnega programa gospodarske stabilizacije in usmeritev republiške ter zvezne resolucije o politiki družbenega in ekonomskega razvoja za leto 1985, opredeljujemo v občini naslednje te- meljne cilje in naloge za leto 1984: — povečanje obsega in kakovosti proizvodnje blaga in storitev ter povečanje proizvodnje hrane, — povečanje izvoza in deviznega priUva s konvertibilnega področja ter varčevanja pri vseh oblikah devizne porabe, — učinkovitejše gospodarjenje na podlagi večje produktivnosti in izboljšanje organizacije v proizvodnih in poslovnih procesih ter večjo- uveljavljanje domačega znanja ob uvajanju so- dobnih tehnologij, — zagotavljanje osnovne preskrbe prebival- stva ter preskrbe organizacij združenega dela s surovinami in repromaterialom, — usklajevanje vseh obUk porabe z razpo- ložljivimi sredstvi in nadaljevanje krepitve akumulativne sposobnosti združenega dela, — nadaljevanje produktivnega zaposlovanja mladih strokovno usposobljenih kadrov, pri- pravnikov ter izboljšanje strokovne usposoblje- nosti zaposlenih, — nadaljnja krepitev sistema ljudske obram- be in družbene samozaščite na vseh področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti ob upoš- tevanju materialnih možnosti. V letu 1985 bomo nadaljevali z uresničeva- njem prve etape dolgoročnega programa gos- podarske stabilizacije. Zato si bomo prizadevali za povečanje vključevanja v mednarodno deli- tev, gosf>odarnejše upravljanje z družbenimi sredstvi, uresničevanje delitve po delu, pospe- šeno samoupravno združevanje in krepitev enotnega jugoslovanskega trga. pridobivanje hrane ter napredek drobnega gospodarstva, boljše izkoriščanje kapacitet v turizmu in gos- tinstvu, razvoj stanovanjskega gospodarstva in uresničevanje nalog na področju socialne poli- tike. Z uresničevanjem ciljev in nalog iz te resolu- cije bo v letu 1985 mogoče doseči naslednje materialne okvire: — nominalna rast družbenega proizvoda za 52,8 % ob upoštevanju 50 % rasti cen, realna rast družbenega proizvoda 3.6 %; — v okviru politike produktivnega zaposlo- vanja povečanje zaposlenih za 268 delavcev oziroma 6,9 %; — fizični obseg industrijske proizvodnje za 6,4 %; — fizični obseg kmetijske proizvodnje za 3,9 %; — realni osebni dohodki na zaposlenega bi naj ob še intenzivnejši rasti proizvodnje od načrto- vane obdržali raven leta 1984; — produktivnost (realni družbeni proizvod na zaposlenega) bo porasla za 1,2 %; — izvoz se bo pnjvečal za 26,7 %, uvoz pa za 8,6 %. INVESTICIJSKA VLAGANJA Investicijska poHtika bo v letu 1985 usmerjena predvsem v zagotavljanje večje proizvodnje hrane in v tiste proizvodne programe, ki zago- tavljajo večji izvoz oziroma nadomestitev uvoza. Razen tega bodo investicije usmerjene tudi v boljše izkoriščanje obstoječih proizvodnih pro- gramov. Skupne investicijske naložbe v gospodarstvu se predvidevajo v višini 1.219,5 milijonov din, od česar predstavljajo investicije v gospodarsko infrastrukturo 19,5 %. Na področju negospodarstva bo obseg inves- ticij znašal 130.2 milijonov din, tako da znaša indeks povečanja skupnih investicij v letu 1985 226,8 %. Od vseh načrtovanih investicij zajemajo 81.5 % nove investicije. IZVOZNO-UVOZNA DEJAVNOST Ena izmed glavnih nalog organizacij združe- nega dela občine v letu 1985 je večji izvoz na konvertibilno področje. Uresničevanju s plani Dredvidene obveznosti izvoza in deviznega pri- iva bodo podrejene tudi usmeritve in naloge na di-ugih področjih ekonomske pohtike. Načrtu- jemo, da se bo izvoz povečal nominalno za 21.4 %, uvoz pa za 29,2 %. Prednost pti uvozu bodo imele surovine in repromaterial za potrebe Eroizvodnje za uvoz na konvertibilno področje, 'voz opreme bo možen v primeru zamenjave izrabljene opreme za izvozno proizvodnjo oz. opreme, ki bo dajala velike neto devizne učinke. Predvidevanja za leto 1985 kažejo, da bo izvoz znašal 2.394 tisoč din, uvoz pa 891 tisoč din, tako da bo znašal delež pokrivanja uvoza z izvozom 268,6 %. Na konvertibilno področje bo odpadlo 69,1 % celotnega izvoza. ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLI- TIKA I Politiko produktivnega zaposlovanja bomo uresničevali z boljšim izkoriščanjem obstojeCiti ^ tehničnih in delovnih zmogljivosti ter z aktivi- . ranjem novih zmogljivosti. Organizacije zd- ■ ruženega dela s področja gospodarstva bodo zagotovile pogoje za dodatno zaposlovanje z ' uvajanjem večizmenskega dela, dopolnilnih ; proizvodnih programov ter zniževanjem po- ; godbenega in nadurnega dela. Zaposlenost v združenem delu se bo povečala j za 8.2%. S tem bo omogočena zaposlitev 221 j delavcem na novih delovnih mestih, 33 delav- ; cem pa na izpraznjenih delovnih mestih. V sa-; mostojnem osebnem delu se bo zaposlenost ■ jDOvečala za 3,3 %. , V družbenih dejavnostih načrtujemo 1,3 % rast zaposlenosti. Posebno pozornost bodo v organizacijah združenega dela namenili preža-! poslovariju oz. prekvaUfikaciji delavcev, kjer je 1 zaradi spremembe proizvodnih programov ali i morebitnih drugih gospodarskih težav to po-^ trebno. i Odločneje moramo uveljaviti vlogo kadrov- ske politike in z njo povezano štipendiranje, ; poklicno usmerjanje in usmerjeno izobraževa- ' nje. RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKO- ] VANJE SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVA-: NJE OSEBNIH, SKUPNIH IN SPLOŠNIH POTREB Pohtika delitve dohodka v letu 1985 je glede na zaostrene gospodarske razmere usmerjena v ; povečanje deleža sredstev za razširitev mate-, rialne osnove združenega dela. Povečati je po- trebno tudi učinkovitost izkoriščanja razpolož-, Ijivih zmogljivosti in s tem ustvarjanje višjega ; realnega dohodka. , Rast sredstev za osebne dohodke in skupno \ porabo delavcev v posamezni organizaciji bo ; odvisna od rezultatov gospodarjenja in rasti iz- ■. ločenih sredstev za akumulacijo, od dosežene \ proizvodnje, storilnosti živega in minulega dela ■ ter gospodarnosti. j Sredstva za splošno porabo bodo oblikovana ' na nespremenjenih virih sredstev in davčnih stopnjah iz leta 1984 in v skladu z dogovorom o i izvajanju pohtike splošne porabe na ravni občin. \ V skladu z osnovnimi izhodišči za oblikovanje fKJsameznih oblik porabe bodo sredstva za za- \ dovoljevanje skupnih in splošnih družbenih ; potreb rasla v višini 90 % celotne nominalne rasti I dohodka. V razpoložljivih materialnih okvirih \ bo treba nameniti prednost osnovnemu izob- j raževanju. zdravstvu ter valorizaciji denarnih . Domoči za otroke in nadomestilu osebnih do- j lodkov med porodniškim dopustom. ^ V. NALOGE NA PODROČJU GOSPODAR- i SKEGA RAZVOJA i 1. Industrija Poglavitni nosilec gospodarskega razvoja bo ■ tudi v letu 1985 industrija. V obstoječih proiz- j vodnih organizacijah združenega dela bomo j povečali proizvodnjo, dvignili ekonomičnost in j donosnost z boljšo organizacijo dela. večanjem \ serij in širitvijo proizvodnih programov. ; Investicijska vlaganja industrijskih organiza- ; cij združenega dela bodo usmerjena v nabavo i opreme, ki bo ali nadomestila že izrabljeno ' opremo ali pa bo namenjena uvedbi novih oz. ; širjenju obstoječih proizvodnih programov. ' Dokaj skromne bodo naložbe v gradbene i objekte. TOZD Predelava plastičnih mas Ormož bo s ; preureditvijo prostorov omogočil prenos proiz- ] vodnje izpušnih cevi iz Tovarne avtomobilov '■- Maribor. Proizvodnja bo stekla v letu 1986. i TOZD Notranja oprema Središče načrtuje j širitev proizvodnih prostorov za cca 350 m^. [ Pomembna pridobitev za razvoj ormoškega gospodarstva bo obrat za proizvodnjo zgornjih ; delov obutve in montažo za direktno brizgano j ST. 8 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 7,1 obutev, ki bo p>osloval v okviru TOZD Obutev DO Peko Tržič. Tudi ta naložba ni vezana na gradnjo objektov, saj bo proizvodnja v nekda- njem skladišču Tovarne sladkorja, ki ga bo treba preurediti. Predračunska vrednost investicije je 227 milijonov din. V obratu bo do konca leta 1985 zaposlenih 292 delavcev, od tega 247 v neposredni proizvodnji. Proizvodni program je v pretežni meri na- menjen za izvoz na konvertibilno tržišče. 2. Kmetijstvo V kmetijstvu bomo enakopravno razvijali za.sebni in družbeni sektor. Osnovna skrb bo namenjena nadaljnjemu intenziviranju proiz- vodnje in smotrnejšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč ter bolj usklajenemu razvoju primarne kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Kmetijska proizvodnja bo povečana za 3,9 % in sicer v družbenem sektorju za okrog 4,8 %, v zasebnem pa za okrog 3,5 %. Za predvideno povečanje kmetijske proiz- vodnje bo v letu 1985 potrebno: — pripraviti program setve in odkupa po- membnejših poljščin; — pravočasno zagotoviti proizvodni repro- dukcijski material, zaščitna sredstva, gnojila, gorivo ter rezervne dele za kmetijsko meha- nizacijo; — v družbeno organizirano proizvodnjo vključiti neobdelane in slabo obdelane površine; — pospešeno nadaljevati z izvajanjem pro- grama melioracij, komasacij in odkupa zemljišč; — preprečevati drobljenje kmetijskih površin. Nosilka kmetijske proizvodnje v občini Ormož, delovna organizacija SLOVIN KK Je- ruzalem Ormož, si bo skupaj z zasebnimi kme- tijskimi proizvajalci ob sodelovanju pospeše- valne službe prizadevala za p»ovečanje proiz- vodnje kmetijskih pridelkov za potrebe prebi- valstva in predelovalne industrije. Setveni plan za leto 1985 zajema naslednje površine: 290 ha družbenega in 1060 ha zaseb- nega sektorja pšenice. 30 ha družbenega in 50 ha zasebnega sektorja ječmena, 300 ha družbenega in 280 ha zasebnega sektorja sladkorne pese. 570 ha družbenega in 2100 ha zasebnega sektorja koruze ter v zasebnem sektorju še 760 ha silažne koruze, 700 ha krompirja in 220 ha vrtnin. Podatki zasebnega sektorja zajemajo druž- beno organizirani in neorganizirani zasebni sektor. . Investicijska vlaganja v kmetijsko proizvod- njo bodo v letu 1985 nominalno za 31,9 % večja kot v letu 1984 in bodo znašala 289 milijonov din. TOZD Kmetijstvo Ormož bo v letu 1985 na- menil sredstva za nakup zemlje (50 ha), nabavo opreme, nadaljevanje komasacijskih in melio- racijskih del v Lešniški dolini. TOZD Vinogradništvo Ormož bo povečal skladiščne kapacitete za odprto vino in nabavil opremo za klet. Zraven tega bo vlagal sredstva v obnovo 10 ha sadovnjakov in 20 ha vinogradov, nakup zemlje v sadjarstvu ter nabavil opremo in mehanizacijo za vinogradniško in sadjarsko proizvodnjo. TOK Kooperacija Ormož bo v letu 1985 na- daljeval z obnovo 10 ha vinogradov v zasebnem sektorju, gradnjo hlevov za govedo (500 stojišč) in prašiče (600 stojišč). Financiral bo tudi me- lioracije in nakup 20 ha zemlje. Kmetijska zemljiška' skupnost Ormož bo opravljala naloge s prevzemom zemljišč, ki ni- majo imetnika pravice uporabe in iz drugih razlogov. Skupaj s kmetijsko inšpekcijo bo skrbela za vključevanje slabo obdelanih in ne- obdelanih zemljišč v proizvodnjo. Sredstva v znesku 3.5 milijona din bo namenila za finan- ciranje investicijsko tehnične dokumentacije za II. in III. fazo melioracij v Lešniški dolini. Iz- vajala bo tudi male melioracije v Frankovcih. 3. Gradbeništvo Celotna gradbena dejavnost bo zaradi ome- jitev na področju investicijske porabe in ostrejših kriterijev pri kreditiranju tudi v letu 1985 stag- nirala. Organizacije združenega dela oz. delovne enote v gradbeništvu bodo morale proučiti možnosti za medsebojno povezovanje. Bolj bodo morale usposabljati kadre ter prilagajati organiziranost, opremljenost in organizacijo dela trenutnim zaostrenim razmeram. ŽTP TOZD za vzdrževanje prog Maribor planira v letu 1985 obnovo železniškega mostu v Trgovišču in propusta v Frankovcih v skupni vrednosti 12.5 milijona din. 4. Promet Potrebe uporabnikov glede poštne dejavnosti, zlasti po telefonskih priključkih so vse večje. Podjetje za PTT promet načrtuje v letu 1985 naložbe v skupni vrednosti 7.1 milijona din in sicer: — izgradnja telefonske mreže v Ivanjkovcih. — dokončanje VF sistema Ormož—Miklavž. — montaža vozliščne avtomatske telefonske centrale v Ormožu. — dokončanje VF sistema Maribor—Ormož. — priprava postopkov in dokumentacije za gradnjo poštnega poslopja v Ormožu. V prometu in zvezah bomo sproti zagotavljaH vzdrževanje in varno uporabo zmogljivosti, po- udarek pa bo dan tudi varnosti. V ta namen bodo dobavljene in vgrajene nadcestne smerne table na cestnih vpadnicah v mestu Ormož, rumene utripajoče luči pri šoli in na križišču Ljutomerske ter Kolodvorske ceste. 5. Trgovina Z aktivnostjo trgovine bo ohranjena pfe- skrbljenost občanov najmanj na ravrii leta 1984. Zustreznimorganiziranjemblagovnegaprometa od proizvodnje do potrošnje in njegovim f)o- speševanjem bodo trgovinske organizacije pri- spevale k uresničevanju zagotavljanja oskrbe domačega trga. Mercator—Zarja Ormož bo v letu 1985 vložila sredstva v višini 12.2 milijona din za izgradnjo trgovine v Knegincu. TI M A TOZD Koloniale Maribor bo v letu 1985 pričela z izgradnjo skladiščnih prostorov za pijačo, katerih predračunska vrednost je 60.8 milijona din. Trgovinske organizacije se bodo morale bolj povezovati s potrošniškimi sveti kot organizira- nimi oblikami združevanja potrošnikov. 6. Gostinstvo in turizem V gostinstvu in turizmu bomo v letu 1985 širili ponudbo blaga in storitev ter izboljšali kakovost turistične ponudbe. Kljub turistično rekreativnim prvinam in obstoječim materialnim osnovam oziroma ugodnim naravnim pogojem naše občine za razvoj gostinsko-turistične dejavnosti, vseh možnosti še zdaleč nismo izkoristili. Prioritetna naloga bo še naprej sanacija po- ložaja družbenega gostinstva z boljšim izkoriš- čanjem kapacitet, utrditev kmečkega turizma in povezovanje tega z nosilcem gostinskoturistične dejavnosti SLOVIN TOK Kooperacija Ormož. SLOVIN TOZD Gostinstvo Ormož bo v letu 1985 vložila 2 milijona v ureditev kletne restav- racije na Jeruzalemu. 7. Drobno gospodarstvo Na področju drobnega gospodarstva bodo prizadevanja za krepitev.hitrejšega in skladnej- šega razvoja samostojnega osebnega dela, k temu bodo prispevali ustrezni ukrepi ekonom- ske in davčne politike. Razvoj drobnega gospodarstva bo v občini usmerjen v skladu s sprejetim družbenim do- govorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož. Za izvajanje tega dogovora bo izdelan program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož. Zaradi zagotovitve prostorskih p>ogojev za razvoj drobnega gospodarstva bo izvedeno faz- no komunalno opremljanje obrtne cone ^ Ormožu. 8. Stanovanjska dejavnost Na področju stanovanjske dejavnosti bomo nadaljevali s stanovanjsko izgradnjo kot je bila dogovorjena s srednjeročnimi planskimi akti. vendar je pn tem treba upoštevati dejanske po- trebe. V letu 1985 bomo pričeli z izgradnjo stano- vanjskih objektov v Ivanjkovcih. Središču. To- mažu in Miklavžu s skupno 39 stanovanji. Pri- zadevali si bomo za prehod na takšno stanarino, ki bo omogočala enostavno reprodukcijo v sta- novanjskem gospodarstvu. Ob tem bo okrepljen sistem subvencioniranja iz solidarnostnih sred- stev za stanovalce z nižjimi dohodki na družin- skega člana. 9. Komunalna dejavnost Na nodročiu komunalne infrastrukture bo stekla izgradnja vodovoda na trasi Vičanci—Bra- tonečice. Hum—Salovci in vodovod v Fran- kovcih ter dokončano vodovodno omrežje na trasi Stanovno—Runeč. Na področju komu- nalne opreme stavbnih zemljišč bomo sledili planu stanovanjske izgradnje. Financirana bo izdelava študije, projektne dokumentacije in delne izgradnje kolektorja za povezavo obrtne cone z zgrajeno čistilno napravo, s pnključitvijo novega dela Hardeka in dokončna ureditev ka- nalizacije. Cestno omrežje bo modernizirano na relaci- jah Savci—Vičanci, Ključarovci—Runeč. Bres- nica—Lasigovci; asfaltirana bo cesta v Gode- nincih ter dokončana modernizacija ceste Krčevina—Salovci. Krajevne skupnosti bodo znatna sredstva namenile tudi vzdrževanju krajevnih cest. Republiška skupnost za ceste bo financirala modernizacijo ceste Vuzmetinci—Presika. Izvajanje programa cestnokomunalne skup- nosti za leto 1985 bo v odvisnosti od uspešnosti gospodarjenja OZD. ki združujejo sredstva za financiranje komunalnih objektov v občini Ormož. Območna vodna skupnost Drava Maribor bo v letu 1985 nadaljevala z investicijsko vzdrže- valnimi deli na nižinskih vodotokih. Sofinanci- rala pa bo tudi vodooskrbo ter varstvo voda. S tem bo na območju občine vloženih 33.9 mili- jonov din. 10. Energetika DES TOZD Elektro Gornja Radgona in TOZD Elektro Ptuj bosta skupaj s krajevnimi skupnostmi izboljšala elektrifikacijo z izgradnjo transformatorskih postaj in rekonstrukcijo niz- konapetostnega omrežja. Nove transformator- ske postaje bodo zgrajene v Spodnjih Ključa- rovcih. Rucmanskem vrhu. Pršetincih. Krčevini. Salovcihin Veličanah. Nadaljevana bo izgrad- nja kablovoda in rekonstrukcije TP Marof in TP Hardek ter urejanje dveh 20 kV celic v razdelilni transformatorski postaji Ormož. Še nadalje si bomo prizadevali za realizacijo oz. pričetek del na plinovodu Savci—Ormož. DO Raziskave nafte in plina v ustanavljanju Lendava bo v letu 1985 opravila raziskave na vrtini nafte in plina v Vičancih. ki so zanimive za pndobivanje. termalnih vod. za skladiščenje zemeljskega plina in slovenskega plinovoda ter pozneje v fazi vrtanja tudi za ugotavljanje mo- rebitnih zalog premoga. VI. USMERITVE NA PODROČJU DRUŽ- BENIH DEJAVNOSTI Družbene dejavnosti bodo tudi v letu 1985 opravljale svoje dejavnosti v okviru omejenih materialnih možnosti, saj bodo sredstva za za- dovoljevanje skupnih potreb rasla v višini 90 % celotne nominalne rasti dohodka. Kljub temu bomo ohranili obseg pravic na ravni leta 1984. V osnovnem šolstvu bosta prednostni nalogi uvajanje novega programa življenja in dela ter STRAN 38 URADNI VESTNIK OBČIN 0RM02 IN PTUJ ST. 8 izvajanje zagotovljenega programa osnovne šole. Na pmenu kulturnih vrednot. Kulturna skupnost bo v letu 1985 financirala adaptacijo prostorov za kniižnico ter sofinanci- rala adaptacijo dvorane v ivanjkovcih. VII RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Temeljna naloga krajevnih skupnosti v letu 1985 bo nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema ter solidarno zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. V letu 1985 bodo krajevne skupnosti za re- alizacijo svojih programov uporabile naslednje vire sredstev: krajevni samoprispevek, sredstva SIS in OZD ter sredstva občanov, zbrana po posebnih pogodbah. Poleg teh sredstev se bodo krajevnim skup- nostim za potrebe funkcionalne dejavnosti in delegatskega sistema zagotavljala sredstva iz proračuna občine v okviru možne rasti spilišne porabe. VIII SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Temeljni cilj razvoja SLO in DS v letu 1985 je povečali obrambno in samozaščitno sposobnost delovnih ljudi in občanov, kljub zelo omejenim materialnim možnostim, z usklajenim in po- vezanim uresničevanjem prednostnih nalog, določenih z obrambno razvojnimi načrti. Poudarek bo na naslednjih nalogah: — dograjevanju obrambnih in varnostnih načrtov v vseh sredinah, — razvoju enot in štabov teritorialne obram- be, strokovni usposobljenosti in materialni opremljenosti, — razvoju enot in štabov civilne zaščite in narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, — zagotavljanju vseh oblik organiziranega obrambnega in samozaščitnega izobraževanja vseh delovnih ljudi m občanov, — dograjevanju in izpolnjevanju sistema vojnih zvez in centra za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, — obrambnemu usposabljanju izvenšolske mladine, — doslednemu uresničevanju predpisov s .področja gradnje, uporabe in vzdrževanje zak- lonišč v občini kot večnamenskih prostorov. — oblikovanje občinskih blagovnih rezerv — artiklov zagotovljene preskrbe. IX IZVAJANJE IN SPREMLJANJE RESO- LUCIJE Nosilci planiranja bodo v letu 1985 upoštevali pri izvajanju resolucije temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki teme- ljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih b(xio s svojimi planskimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovani ukrepi ekonomske stabilizacije na zvezni, republiški in občinski ravni Izvršni svet SO Ormož bo spremljal izvajanje nalog, določenih s to resolucijo, ukrepal in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju m odstopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal ustrezne ukrepe. Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje usmeri- tev in nalog iz te resolucije, uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcev planiranja ter ukrepala v primeru neupoštevanja oz. neizpol- njevanja sprejetih usmeritev, nalog in obvez- nosti. Številka: 30-28/1984 Datum: 12. 2. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOZ Tone Luskovič 1. r. 51. SMERNICE ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE ORMOŽ ZA OBDOVJE 1986—1990 I. UVOD S smernicami za družbeni plan občine Ormož se določajo izhodišča, skupni cilji in usmeritve družbene politike za srednjeročno obdobje 1986 do 1990. ' Smernice so nosilcem planiranja načelna usmeritev in osnova pri oblikovanju in spre- jemanju planskih aktov samoupravnih organiza- cij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti. II. TEMELJNA IZHODIŠČA V prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo razvijali in poglabljali samoupravne družbeno- ekonomske odnose tako, da bodo delavci organi- zirani v temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti vse bolj obvladovali pogoje družbene reprodukcije. Z doslednim uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in z nadalj- njim razvijanjem in dograjevanjem družbeno- ekonomskega sistema, spodbujanjem učinkovi- tosti in kakovosti gospodarjenja ter z odgovornejšim delom, bomo zagotavljali možnosti za hitrejši in skladnejši družbeni razvoj in tako krepili materialno in socialno varnost delovnih ljudi in občanov ter njihov samoupravni položaj. Ekonomski sistem bo v večji meri kot doslej deloval v skladu s tržnimi zakonitostmi in ekonomskimi kriteriji odločanja. S~tem bodo na- stale možnosti za realnejšo vrednotenje proizvod- nih faktorjev ter skladnejši razvoj med posamez- nimi dejavnostmi. Nadaljno gospodarsko rast bomo dosegali z večjo izrabo lastnih sil ter boljšo izkoriščenostjo vseh obstoječih zmogljivosti tako proizvodnih, kadrovskih in prostorskih. Stabilna gospodarska rast bo zahtevala nadaljnje povečanje enakopravnega vključevanja v mednarodno menjavo na podlagi povečanja konvertibilnega izvoza in pospeševanja višjih in dolgoročnih oblik mednarodne menjave. III. TEMELJNI CILJI RAZVOJA Po sprejetih zveznih in republiških usmeritvah za socialno varnost delovnega človeka in občana, upoštevajoč interese in možnosti delavcev, delov- nih ljudi in občanov v pogojih družbene in ma- terialne razvitosti, bodo temeljni cilji razvoja naslednji: — ohranjanje in postopna rast življenjskega standarda vseh občanov v odvisnosti od učinkovi- tega družbenega razvoja, doseženih rezultatov dela hi realne rasti dohodka; — večje povezovanje občinskega gospodarstva z regijo in republiko, s ciljem nadaljnjega zmanj- šanja razlik v razvitosti, z izenačevanjem raz- vojnih možnosti na področju gospodarstva, socialnega in prostorskega razvoja; — ohranitev in varovanje zdravega življenj- skega okolja in smotrno urejanje in raba pro- stora, ob doseganju skladnejšega razvoja vseh dejavnosti in ustreznejše namenske rabe prostora, ob upoštevanju naravnih omejitev in možnosti; — nadaljni razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot sestavnega dela družbenoekonomskih odnosov, zlasti v združenem delu, krajevnih skupnosti in enotah teritorialne obrambe. V skladu s temeljnimi usmeritvami so globalni cilji razvoja občine Ormož: 1. Temeljna razvojna usmeritev bo tudi v tem petletnem obdobju nadaljnji razvoj in poglablja- nje samoupravnih odnsov pri reševanju vseh ključ- nih problemov družbene reprodukcije, ob istočas- ni krepitvi vloge združenega dela in uveljavljanja ekortomskih zakonitosti poslovanja in razvoja. Obrambna in samozaščitna moč družbe bo še v večji meri kol doslej postajala integralni del in na- loge celovitega družbenega razvoja ob upošteva- niu realnih materialnih možnosti celotne družbe. Osnovni cilj ekonomskega razvoja v tem plan- skem obdobju je izboljšanje življenjskih in delov- nih razmer občanov na celotnem območju občine Ormož, z zagotavljanjem možnosti za zaposlitev razpoložljive delovne sile in z maksimalnim anga- žiranjem vseh razpoložljivih potencialov v občini. Da bi dosegli te cilje, bomo morali zagotoviti celovit skladen in stabilen razvoj vseh delov druž- benoekonomskega in političnega sistema. Na področju ekonomskega razvoja bomo za- gotavljali maksimalno možne stopnje rasti z opti- malno izrabo vseh razpoložljivih proizvodnih fak- torjev in naravnih danosti. Se naprej si bomo pri- zadevali za pospešena investicijska vlaganja na osnovi lastne reprodukcijske sposobnosti in na osnovi združevanja sredstev. Pri tem bomo posve- čali posebno pozornost naložbam v proizvodno opremo, v odpravljanje ozkih grl, tehnološko po- sodobitev, še posebej pa naložbam v razvojno de- lo, zlasti na področju razvoja novih izdelkov in v izboljšanje kadrovske sestave gospodarstva. 2. Med skupne cilje razvoja bomo uvrstili tudi naloge vezane na povečanje fonda kmetijskih zem- ljišč. V to bodo usmerjene vse oblike kmetijrko- zernljiških operacij. Zavzemali se bomo za prepre- čevanje nadaljnjega procesa drobljenja kmetijskih zemljišč. Glede na kategorizacijo zemljišč bomo dosled- no izvajali zastavljeno politiko namembnosti rabe zemljišč. 3. Nadaljnje še hitrejše vključevanje v medna- rodno delitev dela mora ostali eden od temeljnih ciljev razvoja v tem srednjeročnem obdobju. Zato bomo zagotavljali izvozno usmerjeno ekonomsko politiko gospodarjenja in pretežno opiranje na lastne moči. Takšna usmeritev mora postati bistve- na predpostavka nadaljnjega razvoja. Z zagotavljanjem večje odprtosti gospodarstva v občini bomo omogočili večji pretok blaga, stori- tev, znanja in tehnologije ter na ta način prispevali k nadaljnji rasli gospodarstva ter pospeševali izvoz na konvertibilno področje. V cilju prestrukturira- nja gospodarstva bomo posodabljali in širili proiz- vodne programe, ki zagotavljajo trajnejše možno- sti prodaje na tujem trgu in temeljijo na višji stop- nji predelave ter kvalitetnen; proizvodnem znanju. Zaradi razvoja višj'h oblik sodelovanje po sa- moupravnih sporazumih za preskrbo surovin ter reprodukcijskih materialov bomo vsaj delno nado- mestili uvožene surovine z domačimi. 4. Obstoječe proizvodne zmogljivosti v občini narekujejo krepitev aktivnosti usmerjenih v vzdrževanje, obnovo in tehnološko dopolnjevanje zlasti proizvodne opreme. Pri tem bo cilj predvsem spremljanje tehnološkega razvoja v svetu z name- nom povečanja produktivnosti in s tem tudi kon- kurenčne sposobnosti za vključevanje v medna- rodno delitev dela. Za tak razvoj je potrebno zagotoviti pravočas- no in kvalitetno pripravo razvojnih projektov, ki naj omogočijo sprotno vlaganje ustvarjenih sred- stev za reprodukcijo, zlasti v opremo in manj v gradnjo proizvodnih objektov. Pri investiranju bodo imele prednost naložbe v gospodarstvo (zlasti v proizvodno op."emo), ener- getske in infrastrukturne objekte neposredno po- vezane s povečpnjein proizvodnje. Gradbena dela bomo izvajali le v okviru najnujnejših potreb, po- vezanih z montažo in instalacijami novih proiz- vodnih zmogljivosti. ST. 8 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 39 Za potrebe stanovanjske in komunalne izgrad- nje, si bomo prizadevali ohraniti vsaj enak realni nivo vlaganj kot v obdobju 1981 — 1985. 5. Pospeševanje kmetijske proizvodnje, je v povezavi z razpoložljivimi kmetijskimi zemljišči, temeljna razvojna usmeritev v občini. Kmetijsko proizvodnjo bomo razvijali enakomerno v obeh sektorjih lastništva. Razvijali bomo kmetije s so- dobnim načinom gospodarjenja, jih organizirali in preusmerjali v tržno proizvodnjo. Posebno pozor- nost bomo posvetili neobdelanim in slabo obdela- nim kmetijskim zemljiščem. 6. V skladu z gospodarskimi potrebami in zahtevami osebnega in družbenega standarda ter realnimi možnostmi, bomo z izgradnjo in rekon- strukcijo komunalne infrastrukture, še izbolj.šali obstoječi komunalni standard. Na področju oskrbe z vodo bomo namenili po- zornost ohranjanju in vzdrževanju vodnih količin. Zagotovili bomo dovolj kakovostne pitne vode ob tem pa varovali zbirna območja podtalnice, ki se bo uporabljala za oskrbo s pitno vodo. Novograd- nje bomo izvajali vzporedno z naraščajočimi po- trebami stanovanjske, gospodarske in druge grad- nje, predvsem na območjih, ki so s pitno vodo še deficitarna. Prometno, energetsko in vodnogospodarsko infrastrukturo širšega in območnega pomena bo- mo razvijali postopoma po noveliranih dogovorih in programih. Posebno pozornost bomo posvečali modernizaciji lokalnih in krajevnih cest, ki so še neasfaltirane in povečanju zmogljivosti PTT prometa. 7. Z usklajeno in racionalno prostorsko zemlji- ško in urbanistično politiko bomo dosegli racio- nalno rabo*prostora. Pri tem bomo upoštevali policentrično usmeritev družbenega razvoja in prostorske danosti. Uresničevali bomo usmeritev, da v občini ne sme biti zemljišč, ki bi ne imele svoje funkcije v procesu družbene reprodukcije. Izboljševali in varovali bomo kvalitetna zemlji- šča, ki omogočajo večjo proizvodnjo hrane. Zagotovili bomo usklajeno namensko rabo površin ter zadostne in ustrezne površine za orga- nizirana naselja v skladu s policentričnim razvo- jem. Preprečili bomo nastajanje novih virov one- snaževanja in sanirali obstoječe ter aktivno zava- rovali območja, kjer je pomembna kulturna dedi- ščina. 8. Temeljna usmeritev drobnega gospodarstva, bo nadaljne razvijanje njegove vloge, kot kom- plementarne dejavnosti industrijskih in drugih ve- čjih organizacij združenega dela zlasti z vidika za- dovoljevanja potreb .na trgu, zaposlovanja ter ve- čje specializacije proizvodnje. Poleg proizvodnega dela drobnega gospodar- stva bomo posebno pozornost namenili deficitar- nim storitvenim dejavnostim s tem, da bomo omogočali pridobivanje ustreznih poslovnih pro- storov. Z ukrepi ekonomske politike predvsem kreditne in davčne politike, bomo povečali zanimanje ob- čanov za ustanavljanje novih in širitev enot drob- nega gospodarstva na določenih lokacijah. 9. Nadaljevali bomo s prestrukturiranjem družbenih dejavnosti tako, da bomo razvijali tiste programe, ki najbolj vplivajo na ustvarjalno moč družbe in iskah cenejše rešitve za izvajanje dejav- nosti. Izvajalske organizacije bodo preverile svojo obstoječo organiziranost ter z vidika racionaliza- cije poslovanja, učinkovitega gospodarjenja in izrabe zmogljivosti, ustrezno prilagodile samoupravno organiziranost in organizacijo dela. 10. Skladnejši regionalni razvoj bo temeljil na večjem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, zaposlitvenih, naravnih, prostorskih, geografskih in drugih možnostih. Z modernizacijo prometne in vodnogospodarske infrastrukture, z usmerjeno investicijsko poHtiko in posodabljanjem kmetij- ske proizvodnje, z ustrezno preskrbo in razvojem družbenih dejavnosti, bomo zmanjševali razliko v razvitosti z ostalimi občinami in preprečevali od- seljevanje prebivalstva na druga območja. To po- meni doslednejšo izrabo vseh možnosti, ki bodo z ukrepi uveljavljeni v S RS. Izkoristili bomo prednosti, ki jih ponuja sistem samoupravnegaf^združevanja dela in sredstev za skupna vlaganja na manj razvitih območjih. S tem bodo motivirali delovne organizacije, da bi investirale na našem območju. Lastna prizadevanja za hitrejši in skladnejši regionalni razvoj se morajo odražati v naslonitvi na ustrezne organizacije in organe za pridobitev konkretnih razvojnih programov in za združeva- nje sredstev v občinskem gospodarstvu. IV. GLOBALNI OKVIRI EKONOMSKEGA RAZVOJA Projekcija možnih globalnih okvirov in pro- porcev razvoja občine Ormož v obdobju 1986—199() izhaja od temeljnih ciljev razvoja in nalog za njihovo uresničitev, upošteva dosedanja razvojna gibanja in rezultate ter računa s skupni- mi pogoji in značilnostmi v vsej SR Sloveniji. V prohodnjem planskem obdobju bomo politiko ekonomskega razvoja usmerjali v razreševanje perečih problemov na področju investiranja, zaposlovanja m ostalih temeljnih nalog v politiki stabilizacije gospodarstva. Zaradi očitnega presledka na področju investi- cij v obdobju 1986—1990, ne moremo načrtovati visoko nadpoprečnih stopenj razvoja občine. Ob boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti z izmenskim delom in nadaljevanju sedanjih pozi- tivnih dosežkov pri rasti proizvodnje bo v nasled- njem petletnem obdobju mogoče doseči poprečno 5,2 % realno rast družbenega proizvoda celotne- ga gospodarstva, ob 6,8 "Vo rasti obsega industrij- ske proizvodnje in 3,9 "lo rasti kmetijske proizvo- dnje, ob predhodni zagotovitvi izvajanja vseh ukrepov, ki bodo pogojevali nadaljnji razvoj. Pri povečanju realnega in družbenega proizvo- da bodo nadpoprečne stopnje rasti dosegljive v industriji, kmetijstvu, gostinstvu in turizmu ter obrti, nekoliko nižje pa pričakujemo na drugih področjih. Z oživljanjem in stabilizacijo proizvodnje in celotne gospodarske dejavnosti ter usklajevanjem domačega povpraševanja z razpoložljivimi sred- stvi bomo ustvarili pogoje za večji izvoz in deviz- ni priliv. Za doseganje predvidene gospodarske rasti, še zlasti industrijske proizvodnje, bo v pri- hodnjem srednjeročnem obdobju možno doseči 9,0 realno letno rast izvoza blaga in storitev. Nakazano gospodarsko rast v tem obdobju bo- mo dosegli z 2,4 "/o letno rastjo števila zaposle- nih, od tega v združenem delu 2,3 %, v samostoj- nem osebnem delu pa okrog 5,3 "k letno. Sredstva za bruto osebne dohodke na zaposle- nega se bodo v tem petletnem obdobju gibala skladno z rastjo delovne storilnosti in drugimi ka- kovostnimi kazalniki gospodarjenja. Pri tem bo- mo z ustrezno politiko preprečevali nadaljnje pa- danje realnih osebnih dohodkov v občini. Zaradi omejenih finančnih možnosti gospodar- stva bodo sredstva namenjena za investicije precej nizka. To se bo odražalo pri investicijskih vlaga- njih, kjer bodo spremenjena razmerja d,.ležev v tehnični strukturi vlaganj. Povečal se bo delež na- ložb v proizvodno opremo, tehnologijo, razvoj, kadre in posodabljanje; zmanjšala pa vlaganja v izgradnjo objektov in infrastrukturne objekte. Dajali bomo prednost programom za povečanje pridelave hrane in konvertibilnega izvoza. Z ustrezno aktivnostjo bomo solidarno združevali sredstva za skupne gospodarske naložbe na nivc ju občine. V. USMERITVE NA POSAMEZNIH PODRO- ČJIH GOSPODARSTVA 1. Industrija V industriji bomo razvijali tiste proizvodne programe, za katere velja, da so razvojno obetav- ni, kar pomeni usmeritev v sodobne tehnološko zahtevne, razvojno intenzivne in ekološko čiste programe ob smotrni izrabi energije in prostora. Industrijska proizvodnja se bo razvijala na tistih območjih, kjer so za to že ustvarjeni pogoji. V organizacijah združenega dela bomo pospeševali poslovno in tehnično povezovanje za izvajanje skupnih projektov in s tem zmanjšali tehnološko odvisnost ter si zagotovili osnove za vključevanje v razvitejše oblike mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Dejavnosti, ki so bile doslej nosilke razvoja v industriji, bomo tudi v bodoče razvijali. Te so predvsem: kovinsko predelovalna dejavnost, pre- delava plastičnih proizvodov, živi! ko predeloval- na industrija, lesno predelovalna industrija in proizvodnja gradbenega materiala. Razen tega bomo odpirali in razvijali nove obrate in sicer v proizvodnji usnjene obutve (obrat PEKO), živil sko predelovalni industriji (INTLS) in teksti' industgiji (TONOSA). Zaradi precejšnje udeležbe kovinsko predelo- valne dejavnosti v industriji občine Ormož bomo ustvarili pogoje za njeno združitev oz. tesnejšo proizvodnjo sodelovanje. 2. Kmetijstvo in ribištvo V kmetijstvu moramo nadaljevati s prizadeva- nji tako, da bo fizični obseg kmetijske proizvo- dnje povečan za 3,9 "^o letno. To bomo lahko do- segli z nadaljevanjem del na melioracijah, koma- sacijah in ostalih oblikah posegov v prostor, s ka- terimi bomo zagotovili povečanje fonda kmetij- skih zemljišč in zmanjševali njihovo razdroblje- nost. Z uvajanjem sodobne tehnologije zlasti v rastlinski proizvodnji bomo povečali tudi hektar- ske donose. Kmetijsko proizvodnjo bomo razvijali enako- merno v družbeni in zasebni lasti in pospeševali predvsem živinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V poljedelski proizvodnji bo po- večana proizvodnja krušnih žit, koruze, sladkor- ne pese, krmnega rastlinja in vrtnin. Vehka raz- drobljenost obdelovalnih površin v zasebni lasti ne sme predstavljati ovire za izboljšanje, poveča- nje in tržno usmerjanje proizvodnje. Nadaljevali bomo s sklepanjem dolgoročnih kooperantskih pogodb in programskim usmerjanjem kmetij, s pomočjo kadrovsko okrepljene kmetijsko pospe- ševalne službe. Do konca tega srednjeročnega ob- dobja bomo v SR Sloveniji in delu SR Hrvatske zagotovili, take površine zasejane s sladkorno pe- so, da bo Tovarna sladkorja Ormož v celoti izko- ristila svoje zmogljivosti. Razvijali bomo kmetije s sodobnim načinom proizvodnje in jih povezovali z družbenim sektor- jem v smislu dopolnjevanja pri organizaciji celot- ne kmetijske proizvodnje. Nadaljevali bomo s pričetnimi investicijami, nove investicije pa usmerjali predvsem v pridobi- vanje novih kmetijskih zemljišč, v pospeševanju živinoreje, obnovo sadovnjakov in vinogradov. V Doliedelstvu bomo naložbe usmerjali predvsem v povečanje proizsodnje pšenice, industi ijskih ra- stlin in krmil. Posebno skrb bomo namenili ob- navljanju opuščenih kmetij in opuščene obdelo- valne zemlje. Na področju ribištva bomo razvijaii predvsem športni ribolov in ribolovni turizem. Za te name- ne bomo koristili ribnike, ki so urejeni na melio- riranih območjih, ter so za kmetijstvo proizvo- dnje neprimerni. 3. Cozdarstv j in lovstvo Intenzitete izkoriščanja gozdnega prirastka bo- mo uskladih s proizvodnimi zmogljivostmi goz- dov. Pospeševali bomo gozdno gojitvena dela, s če- mer bomo povečali lesno zalogo ter vzpostavili dinamično ravnotežje planirane blagovne pro- izvodnje lesa. Da bo zagotovljena dostopnost in odprtost gozdov, bomo vlagali sredstva v izgra- dnjo gozdnih cest. Morali bomo tudi pospeševati povezovanje gozdarstva s porabniki lesa, kar bo omogočalo boljše izkoriščanje gozdnih sortimen- tov. Razvojna usmeritev na področ'u lovstva bo ohranitev posameznih vrst divjadi, pri čemer bo z rajonizacijo določen življenjski prostor divjadi ter usklajeno biološko ravnotežje divjadi. Pri tem bomo upoštevali pogoje kmetijske in gozdarske proizvodnje. Obenem bomo pospeševali razvoj domačega in inozemskega lovskega turizma in združevali dinarska in devizna sredstva za naložbe v tej dejavnosti. STRAN 40 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ st. 8 4. Trgovina Trgovina bo za zagotavljanje kakovostne ix>- nudbe in preskrbe še nadalje težila k specializaciji in sodobnejši prodajni obliki. Poglavitna naloga trgovine bo zagotoviti boljšo oskrbo prebivalcev z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v vseh de- hh občine. Za dosego teh usmeritev bomo razširili prodajne kapacitete in izboljašli ponudbi v neka- terih središčih naselij krajevnih skupnosti (Mik- lavž. Tomaž, Velika Nedelja). Ena ključnih nalog za dosego navedenih ciljev je združitev trgovskih organizacij v občini Ormož ter njihovo tesnejše povezovanje s proizvodnimi organizacijami. Prav tako bo treba z medsebojni- mi dogovori doseči specializacijo ponudbe. Z na- menom preprečevanja motenj na tržišču in preskrbo v izrednih razmerah bomo dopolnjevali obstoječe z.aloge občinskih blagovnih rezerv. 5. Gostinstvo in turizem Na področju gostinstva in turizma bomo v tem srednjeročnem obdobju posvetili večjo skrb kva- liteti storitev. Ponudbo bomo popestrili in jo pri- bližali željam gostov, izboljšali prilagodljivost in elastičnost pri poslovanju ter bolje izkoriščalj ob- stoječe kapacitete. Pospešili bomo razvoj izletni- škega, kmečkega in lovnega turizma. Za stabilnejši razvoj gostinsko turistične dejav- nosti bomo razvijali tesnejše poslovno sodelova- nj" z gostinsko turističnimi organizacijami v SR Sloveniji in iz drugih območij. Investiei|ska aktivnost bo za to usmerjena predvsem v posodobitve obstoječih gostinsko tu- rističnih objektov, dokončanje oziroma aktivira- nje novih v zasebnem sektorju in v objekte, ki bodo dajali hitre učinke ob relativno skromno vloženih sredstvih. 6. Promet in zveze Na področju prometa in zvez moramo zagotO' viti varen, hiter kakovosten in učinkovit prevoz potnikov in blaga ter zmanjševati delež stroškov prometa v ceni in tako oblikovati celovit in racio- nalen prometni sistem. Pri tem je treba upoštevati vse prednosti železniškega prometa pred ostalimi vrstami transporta in njegov nadaljni razvoj. Pri izgradnji in vzdrževanju cestne infrastruk- ture bomo upoštevali prenesene programe iz tega srednjeročnega obdobja, glede na potrebe pa po- sodobili nekatere cestne odseke ob združevanju potrebnih sredstev. PTT omrežje bomo širili v skladu s potrebam in možnostmi gospodarstva in občanov. V Ormo- žu bomo zgradili novo poslopje pošte, s katerim bo omogočeno boli kakovostno nudenje storitev uporabnikom in dane možnosti za širitev telefon- skega omrežja v zunanjih naseljih. 7. Drobno gospodarstvo Bodoči razvoj drobnega gospodarstva bo zara- di izpopolnjevanja ponudbe izdelkov in storitev v gospodarstvu in osvajanju novih izdelkov in pove- čevanja izvoza, kakor tudi nadomeščanje uvoza, temeljil na višji ravni tehnologije, organizacije de- la in na angažiranju kvalificiranih delavcev. Raz- voj drobnega gospodarstva bomo intenzivirali'tudi z združevanjem dela in sredstev nosilcev samostoj- nega osebnega dela z družbenim sektorjem. Poseb- no skrb bomo namenili razvoju obstoječih proiz- vodnih obrtnih dejavnosti, ki so perspektivne gle- de na potrebe gospodarstva in prebivalstva ter raz- voju deficitarnih storitvenih dejavnosti. Perspektiva drobnega gospodarstva je v razvo- ju majhnih, a kvalitetnih in med seboj povezanih proizvodnih celic, v katerih se morajo uVeljaviti sodobnejši tehnološki postopki, ki bodo istočasno spodbujali zanimanje mladine in delavcev ter zdomcev, ki so na začasnem delu v tujini za delo v drobnem gospodarstvu. Z razvojem kooperacije in poslovr?ga sodelo- vanja med drobnim gospodarstvom .n industrijo, gradbeništvom, trgovino, turizmom in drugimi de- javnostmi, bo dosežena tudi boljša oskrba tržišča s pctrcjSim asortimtntom ter večjo možnostjo za izvoz. Za boljše vrednotenje drobnega gospodarstva je treba poostriti nadzor nad izvajanjem dej-Jivno- sti, ki poslujejo brez ustrezrdii dovoljenj, temu primerno pa izvajati kaznovalno politiko. Z realizacijo navedenih razvojnih usmeritev, bi omogočili predvsem nadaljnjo rast zaposlovanja v občini, naraščanje družbenega proizvoda, pre- strukturiranje gospodarstva, stabilnejši razvoj ob- močja in zmanjšali odvisnost gospodarstva od uvoza opreme, reprodukcijskega materiala in zna- nja. Temu primerno je treba izoblikovati davčno politiko, kreditno politiko in druge ukrepe za po- speševanje razvoja. 8. Stanovanjska komunalna dejavnost Na področju stanovanjskega gospodarstva bo- mo v skladu z materialnimi možnostmi in prostor- skim razvojem, zaradi varovanja kmetijskih zem- ljišč, nadaljevali z izgradnjo in obnovo stanovanj, s ciljem zmanjševanja stanovanjskega primanj- kljaja Jjj izboljševanja stanovanjskega standarda. Družbena stanovanja bomo gradili pretežno na območjih, kjer že obstaja ali pa se razvija komu- nalna oprema. V posameznih krajevnih centrih, izven občinskega središča, bomo v skladu z razvo- jem prizvodnih dejavnosti, možnostmi komunal- nega gosp)odarstva in v skladu z interesi občanov, izvajalci individualne gradnje in gradnje blokov usklajeno s prostorom. • Za racionalnejšo graditev stanovanj, bomo za- gotovili dolgoročno zasnovan plan urbanizacije prostora in dosledneje uveljavljali tržna načela pri oddaji gradbenih del. Potrebno bo bolje organizi- rati gradnjo novih stanovanj in poceniti gradnjo družbenih stanovanj in vseh ostalih dejavnosti, ki so vezane na vzdrževanje stanovanjskega fonda družbenih stanovanj v občini. Reševanje stanovanjskih potreb bo moralo te- meljiti tudi na večjem deležu vloženih lastnih sred- stev. S postopnim prehajanjem na ekonomske stanarine bomo zagotovili enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada, ob delnem na- domeščanju stanarin in sredstev solidarnosti za družine z nizkimi osebnimi dohodki. Komunalno gospodarstvo bo svoje delo koor- diniralo z ostalimi udeleženci graditve in načrto- valci prostorskega razvoja. V naslednjem srednje- ročnem obdobju bomo ohranili nivo vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav, ob istočasnem prevzemanju novozgrajenih objektov in naprav v upravljanje. Z ustrezno politiko cen komunalnih storitev bomo omogočili materialno osnovo za nemoteno opavljanje vsaj enostavne re- produkcije. Nerealizirane aktivnosti v komunalnem gospo- darstvu iz tekočega srednjeročnec^a obdobja bomo prenašali po načelu prioritete v to srednjeročno obdobje. VI. USMERITVE NA PODROČJU DRUŽBE- NIH DEJAVNOSTI Na področju družbenih dejavnosti bomo v tem srednjeročnem obdobju, v razmerah zmanjšanih materialnih možnosti, zagotovili ohranitev doseže- nega družbenega standarda, prioriteto pa bomo dajali razvoju vzgoje in izobraževanja ter zdrav- stva. 1. Vzgoja in izobraževanje V osnovno-šolski vzgoji in izobraževanju bomo zagotovili materialne in kadrovske pogoje za reali- zacijo programa življenja in dela osnovne šole in hkrati skrbeli za dvig pedagoškega dela. Nadalje- vali bomo z izgradnjo nerealiziranih investicij, ki so bile načrtovane v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. Razen skrbi za osnovnošolsko izobraže- vanje bomo skrbeli za ostale oblike izobraževanja za odrasle in zaposlene delavce ter poklicno usmer- janje po srednjeročnih kadrovskih potrebah zdru- ženega dela in razvoja gospodarstva občine. 2. Zdravstvo Pospešiti moramo razvoj zdravstveno informa- cijskega sistema ter ustvariti pogoje za posodo- bitev celotnega poslovanja v zdravstvu, za boljšo organizacijo dela, za posodobitev zdravstvenih evidenc, za zmanjšanje administrativnih opravil in za omogočanje hitrega pretoka podatkov, ki bi omogočali učinkovito zdravstveno politiko. Potrebno je nadaljevati z integracijskimi procesi v zdravstvu. V ceni zdravstvenih storitev je treba še nadalje računati na prispevke občanov (participacija) kot pomemben vzgojnousmerjevalni instrument. V tem srednjeročnem obdobju je razviti nov si- stem solidarnosti na republiški ravni. j. Kultura Skrbeli bomo za dosledno izvajanje zakona o naravni in kulturni dediščini. Prioritetna naloga v razvoju kulture bo razvijanje ljubiteljske kulture. Za kvalitetno izvajanje kulturne dejavnosti bo potrebno zagotoviti ustrezne prostorske in ka- drovske pogoje. Na področju investicij bomo prvenstveno nadaljevali z realizacijo programa iz srednje- ročnega obdobja 1981—1985. 4. Telesna Kultura Skrbeli bomo za povečanje števila udeležencev v športno rekreativni vadbi, Se posebej v organizirani redni vadbi in za razvoj kvalitetne športne tekmovalne ustvarjalnosti. V okviru materialnih možnosti bomo nadalje- vali z izgradnjo odprtih in zaprtih površin za te- lesno kulturne aktivnosti. Zagotavljali bomo tudi vzdrževanje obstoječih športnih objektov. Pri razvoju tekmovalnega športa bo dan poudarek tistim aktivnostim, ki imajo realne po- goje za kvalitetne športne dosežke: objekte, organizacijo in kadre. 5. Socialno skrbstvo Temeljna usmeritev skupnosti socialnega skrbstva bo razvoj socialnega dela-v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Poleg preventivne dejavnosti, ki jo bomo prioritetno razvijali bomo širili tudi obseg sveto^i^alnega dela. Za učinkovitejše reševanje socialnoskrbstvenih problemov bomo usposabljali ustrezne strokovne kadre ter razvijali tudi prostovoljne oblike dela. 6. Otroško varstvo V organizirano vzgojo in varstvo bomo vklju- čili čim večji krog otrok. Za otroke, ki ne bodo zajeti v redno obliko vzgoje in varstva bomo raz- vijali tudi druge oblike vzgojnega programa in s tem omogočili čim bolj enotne pogoje pri vstopu v šolo. V okviru povečane skrbi za razvoj družine se bomo zavzemali za stimulativno politiko denarnih pomoči otrokom in njihovo preraščanje v funk- cionalne oblike. 7. Raziskovanje Znanstveno raziskovalno dejavnost v občini bomo usmerili predvsem na tista področja, kjer ima občina komparativne prednosti in najbolj perspektivne možnosti razvoja. Raziskovalna skupnost bo v povezavi z organizacijami združe- nega dela in široko družbeno skupnostjo pripra- vila in sofinancirala programe posameznih raziskav, ki bodo predvsem neposredni in upo- rabni. V Občinski raziskovalni skupnosti si bomo prizadevali za širjenje in stimuliranje množične inventivne in ir.c'"^''!Je dejavnosti ter sofinanci- ranje skupno dogovorjenih raziskovalnih pro- gramov. VII. USMERITVE PROSTORSKEGA RAZ- VOJA Prostor kot realna kategorija in okvir celotnega družbenoekonomskega razvoja s svojimi elementi in razsežnostmi neposredno vpliva na izbor ciljev in poti za njihovo uresničevanje. Zato je pro- storski vidik družbenega načrtovanja enako- vreden socialnemu in ekonomskemu razvoju. Prostor kot realna kategorija in okvir celotnega družbenoekonomskega razvoja s svojimi elementi in razsežnostmi neposredno vpliva na izbor ciljev in poti za njihovo uresničevanje. Zato je pro- storski vidik družbenega načrtovanja enako- vreden socialnemu in ekonomskemu razvoju. Pri prostorskem planiranju je treba izhajati iz §T. 8 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ STRAN 41 dejanskih družbenoekonomskih danosti v občini ter zahtev varstva okolja. Izhodišča za razvoj so: — ohranjanje sedanjega števila prebivalcev na območju občine; — smotrno razmeščanje dejavnosti po prostoru; — skladna in racionalna namenska izraba površin ter intenzivno izkoriščanje naravnih in ustvarjalnih danosti; — ohranjanje in varovanje zdravega okolja; — splošen napredek in rast bivalnega stan- darda. VIII. USMERITVE RAZVOJA NA DRUGIH PODROČJIH 1. V cilju zmanjšanja velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti občine bo skladnejši regio- nalni razvoj temeljil na večjem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, zaposlitvah, naravnih, prostorskih in drugih danosti. Posebna skrb bo namenjena ohranjanju poselitve in zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje in delo prebivalstva, predvsem pa zapo- slitvenim' možnostim. To bomo dosegli predvsem s posodobitvijo cestne in komunalne infrastruk- ture, vodnih objektov, elektroenergetskih ob- jektov in naprav, telefonskega omrežja ter raz- voja družbenih in oskrbnih dejavnosti. 2. Temeljni cilj razvoja krajevnih skupnosti je razvijanje in poglabljanje samoupravnih sociali- stičnih odnosov in delegatskega sistema z name- nom, da se delovnim ljudem in občanom omogoči in zagotovi neposredno reševanje njihovih inte- resov in sodelovanje pri sprejemanju vseh odločitev, ki so pomembne za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti v kateri živijo. Doseženo bo tesnejše sodelovanje med krajev- nimi skupnostmi, ki bodo po načelu soHdarnosti in vzajemnosti reševale skupne probleme tako, da bodo postopoma odpravljene razlike v stopnji razvitosti in omogočeno zadovoljevanje zahtev čim širšega kroga prebivalstcev. Krajevne skupnosti bodo postale nosilke in po- budnice za vse družbene aktivnosti, ki bodo pote- kale na njihovem območju. O načinu in obsegu izvajanja nalog se bodo krajevne skupnosti dogo- vorile med seboj in z drugimi nosilci planiranja. 3. Skupščina občine Ormož bo za splošne družbene potrebe, to je za delo upravnih, pravosodnih, drugih državnih organov in delegat- skega sistema krajevnih skupnosti, namenila sredstva v takšnem obsegu, da bo zagotovljeno učinkovito izvrševanje njihovih funkcij. Višina sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki jih bodo kot dohodek, pridobivali delavci delov- nih skupnosti državnih organov iz sredstev za delo teh organov, bo odvisna od pravočasnega opravljanja del in nalog v skladu s programom dela posameznega organa. Sredstva za delovanje družbenopolitičnih organizacij bodo zagotovljena v skladu z njiho- vim delovnim programom na podlagi obsega, na- rave, vrste in zahtevnosti del in halog. 4. Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se mora krepiti in razvijati v skladu z razmerami v svetu in doma. Na vseh nivojih moramo nadaljevati s procesom podružbljanja sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na vseh nivojih množično vklju- čevati,usposabljati in opremljati delovne ljudi in občane za izvajanje nalog narodne zaščite in ukrepov civilne zaščite. V samoupravnih organizacijah in skupnostih moramo uresničevati razvojne in materiahie možnosti ter pogoje za krepitev SLO in DS ter zagotoviti zadostne rezervne zaloge prehrambenih ter drugih artiklov. IX. NADALJNJI POSTOPKI PRI PRIPRAVI SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV Smernice za pripravo družbenega plana občine Ormož naj služijo nosilcem planiranja kot orientacija pri analiziranju njihovih okvirov razvoja občine Ormož. Na ta način bodo zago- tovljene bolj usklajene strokovne osnove za oblikovanje in usklajevanje ciljev in interesov v družbenem planiranju ter za pripravo samo- upravnih sporazumov, dogovorov in planov. Smernice predstavljajo tudi najpomembnejšo podlago za pripravo družbenega plana občine kot prve faze oblikovanja tega dokumenta. Delavci v TOZD, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih morajo na podlagi teh izhodišč v fazi nastajanja programov voditi skrb o usklajevanju skupnih interesov nadaljnjega razvoja. Ifako bo tudi družbeni plan občine najširši dogovor o ciljih in razvojni poti za obdobje 1986—1990. Če hočemo, da bo imel družbeni plan občine tudi potrebno zagotovilo za uresničevanje postavljenih ciljev, morajo biti samoupravni sporazumi in družbeni dogovori vseh nosilcev planiranja njegov sestavni del, praviloma pa spre- jeti in družbeno ovrednoteni pred sprejetjem občinskega družbenega plana. # Za dosledno uresničevanje tako postavljene verifikacije programskih usmeritev družbeno ekonomskega razvoja občine se morata prven- stveno zavzemati socialitična zveza delovnih ljudi in zveza sindikatov. Prikazani koncept smernic smatramo kot globalni in ga bo treba pri nadaljnjem obliko- vanju dokumentov še dopolnjevati. Vsi nosilci planiranja naj pri izdelavi svojih jsntemic in ele- mentov planiranja upoštevajo občinska izhodišča nadaljnjega razvoja, ki je pogojen le z realnim istočasnim in enotnim pristopom vseh udele- žencev v procesu planiranja. Številka: 30-24/84 Ormož, 12. 2. 1985 Predsednik Skupščine občine Ormož Tone Luskovič 1. r. 52 Izvršni svet skupščine občine Ormož na osnovi 2. člena Dogovora o uresničevanju družT)ene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985 (Uradni Hst SRS, št. 1/85) objavlja podatke o rasti sredstev za osebne dohodke in skupno pora- bo delavcev v gospodarstvu občine Ormož v ob- dobju januar—december 1984, ter oceno o rasti osebnih dohodkov in skupne porabe za obdobje januar—marec 1985. 1. Izvršni svet skupščine občine Ormož ugotavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohod- ke in skupno porabo v gospodarstvu občine Or- mož v obdobju 1. 1. do 31. 12. 1984 v primerjavi z razporejenimi sredstvi ^ osebne dohodke in skup- no porabo v letu 1983, 54,4 2. Rast razporejenih sredstev za osebne do- hodke in skupno porabo na delavca v gospodar- stvu je v obdobju januar—december 1984 v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki in skupno porabo na delavca v letu 1983 bila 52,8kojnin- skega in invahdskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni bo| do 15. maja 1945 dvojno vštet v pnikojninsko dobo. 3. Aktivnim udeležencem narodnoosvobo- dilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 4. Žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogo- jev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 4. člen Občinske priznavalnine po tem odloku so: — stalne. — občasne in — enkratne. 5. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1.. 2. in 3. točke 2. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega za- konca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in STRAN 42 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ J§T. 8 družinske člane, ki so pridobitno nezmožni f>o predpisih m pokojninskem in invalidskem za- varovanju, ne presegajo na osebo zneska naj- nižje |x>kojnine za polno pokojninsko dobo, kijo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). l'dcleženci narodnoosvobodilne vojne iz 4. in ^ ti>Oke 2 člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni pre- jemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni p*> enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 odstotkov najnižje po- kojninc. 6. člen 1 ilfležcnci narodnoosvobodilne vojne in žr- tve tašističnca;a nasilja iz 3. člena tega odloka lahko pridobijo pravicadostalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj .z drugega odstavka 5. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičene glede na njihovo so- cialno in zdravstveno stanje. 7. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri določanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o voja.ških invalidih in tistih pre- jemkov, ki se po posebnih predpisih ne upošte- vajo. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje trikratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Cc jc zemljišče oproščeno davka od do- hi>dka IZ kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva. 8. člen Stalna priznavalnina znaša za upravičence iz I.. 2 m 3. točke 2. člena tega odloka največ do l(X) 7(. zneska najnižje pokojnine, za vse druge upravičence pa do 80 % zneska najnižje pokoj- nine Izjemoma je najvišja stalna priznavalnina lahko tudi vi.šja. O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, zdrav- stvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravi- čenca v narodnoosvobodilni vojni ter stano- vanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri sa- mohranilcih pa tudi starost. 9. člen Ce se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini stalne prizna- valnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine. Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile ugotovljene. V primeru, ko bi bilo potrebno zaradi spre- memb tega odloka ah spremenjenih socialno ekonomskih razmer upravičencu stalno prizna- valnino občutno znižati ali ukiniti, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po presoji pristojne komisije večje znižanje ali ukinitev imelo nega- tivne f)osledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. Upravičenec dostalnepriznavalnineje dolžan sporočiti vsako spremembo, ki bi vplivala na pravico do priznavalnine oziroma na njeno vi- šino Občinskemu komiteju za družbenoeko- nomski razvoj in planiranje. Upravičencem do stalne priznavalnine, ki jim je zagotovljena oskrba v domovih oskrbovancev, se lahko prizna priznavalnina za osebne potrebe do 10 % najnižje pokojnine na polno p>okojnin- sko dobo. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli ude- ležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših ele- mentarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Podeljevanje občasne ali enkratne priznaval- nine po tem členu ni odvisno od pogojev ia 5. člena tega odloka. 11. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 10. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev narodnoosvobodilne vojne iz 2. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. 12. člen O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija za vprašanja borcev narod- noosvobodilne vojne občinske skupščine, odločbo, na podlagi sklepa komisije, pa izda Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 3. člena tega odloka odloča komisija potem, ko se predhodno v upravnem postopku pred občin- skim komitejem za družbenoekonomski razvoj in planiranje na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 odstotno invalidnostjo v smislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne. 13. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno var- stvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljene- ga zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 14. člen Sredstva za priznavalnine tega odloka se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v proračunu občine Ptuj. Upravno-strokovna in administrativna dela za komisijo za vprašanja borcev narodnoosvo- bodilne vojne opravlja Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje. 15. člen Zoper upravno odločbo, ki jo na podlagi . sklepa komisije za vprašanja borcev narod- noosvobodilne vojne izda Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje, je možna pritožba na Republiški komite za borce in vojaške invalide Ljubljana. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne ir. drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/78) in Odlok o spremem- bah in dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in dru- gih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/79). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 191-2/84-2 Datum: 30/10-1984 . Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 54. Na osnovi podatkov o rasti življenjskih stro- škov in osebnih dohodkov v SR Sloveniji v letu 1984 ter pooblastila, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na skupni seji obeh zborov dne 24/12-1984 je sprejel Odbor za razvojne in splošne zadeve skupnosti na 22. seji dne 22/2-1985 S K L EL P o VALORIZACIJI PREŽIVNIN V LETU 1985 I. Preživnine določene ali dogovorjene do konca leta 1983, ki so bile v letu 1984 že valorizirane, se s 1/3-1985 povišajo za 52,8 °/o. Preživnine, ki so bile določene ali dogovorjene med letom 1984, pa se povišajo sorazmerno za čas, ko so bile določene in sicer: — do konca januarja 1984 se povečajo za 52,8 % — do konca februarja 1984 se povečajo za 48,4 % — do konca marca 1984 se povečajo za 44,0 "/o — do konca aprila 1984 se povečajo za 39,6 °/o — do konca maja 1984 se povečajo za 35,2 Vo — do konca junija 1984 se povečajo za 30,8 % — do konca julija 1984 se povečajo za 26,4 % — do konca avgusta 1984 se povečajo za 22,0 Vo — do konca septembra 1984 se povečajo za 17,6 % — do konca oktobra 1984 se povečajo za 13,2 % — do konca novembra 1984 se povečajo za 8,8 % — do konca decembra 1984 se povečajo za 4,4 % II. Sklep velja 8 dan od objave v Uradnem vestni- ku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/3- 1985 dalje. Št.: 58-1/85-7 Datum: 22/2-1985 ODBOR ZA RAZVOJNE IN SPLOŠNE ZADEVE predsednica Marija KUKOVEC, 1. r. Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj Izhaja praviloma enkrat | mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznkn itevIlK pa le skupaj s .Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - oc^vomi urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredni&tva Ptuj, Srbski trg 1/1. tiska Časopisno grafično podje^ Večer, Tržaška 14, Maribor.