Častno je zastopal naše barve
V sredo, 24. oktobra je po kratki bolez-ni umrl v Ljubljani eden izmed najzna-menitejših predvojnih športnikov, tekač in rekorder na srednje in dolge proge, borec in večletni sekretar RO Zveze bor-cev NOV, tajnik in podpredsednik Lov-ske zveze Slovenije in naš občan IVE KREVS.
Rojen je bil v Višnji Gori, 21. novem-bra 1912. Kot dijak srednje trgovske šole je začel v 16. letu starosti trenirati na igrišču Akademskega športnega kluba Primorje v Ljubljani. Ker se je v šolo vozil dnevno v Ljubljano, je izmenično treniral na igrišču, konec tedna pa na dolgih stezah okoli Višnje Gore. Leta 1929 je nastopil v štafeti jugoslovanskih glavnih mest na progi Avala-Beograd, kjer je priboril slovenski ekipi prvo me-sto. Ta zmaga je bila začetek Krevsove uspešne poti do vrhunskega tekača jugo-slovanske, balkanske in evropske kate-gorije. Bil je večkrat državni prvak, re-korder na vseh srednjih in dolgih pro-gah: na 800, 1500, 3000 m tudi z ovirami ter prvak na 5000 in 10.000 m.
Leta 1932 je prvič nastopil na Balkan-skih igrah v Atenah (BAI); dosegel je tretje mesto na 3000 in 10.000 m. Nasled-njega leta je v Atenah dosegel prvo me-sto na 10.000 m in drugo mesto na 5000 m ter tretje mesto na 1500 m. Leta 1934 so bile BAI v Zagrebu; zmagal je na 5000 m; na 1500 m je bil na tretjem mestu.
Leta 1936 je v Atenah zmagal na 3000 m z ovirami, leta 1938 pa v Beogradu na 5000 m. Na vseh teh balkanskih tekmah je Ive premagal najboljše in svetovno slavne grške in rumunske tekače: Ma-nea, Cukalasa, Arvanitisa, Kristea, Ni-casa in druga. Z rekordom v Beogradu je Ive doživel največjo slavo in se leta 1938 častno poslovil ter sklenil desetletno ka-riero z zlatim odličjem. Vsega skupaj je dosegel 15 pokalov, 6 zlatih medalj ter številne diplome in priznanja. Ive Krevs je pogosto nastopal tudi v Avstriji, Itali-ji, Bolgariji, na Ceškem in Romuniji.
Zadnja leta pred drugo svetovno voj-no je delal v pisarni advokata dr. To-minška y Višnji Gori. Od poletja 1941 je bil aktivist OF; ktnalu je vstopil v NOV. Leta 1943 je bil odposlanec na Kočev-skem zboru, po vojni pa ljudski poslanec v slovenski skupščini. Več let je vodil oddelke in komisije Izvršnega sveta Slo-venije za finance, za stanovanjske zade-ve in opravljal važne naloge v protoko-lu, obenem pa je bil več let predsednik Atletskega društva Ljubljana ter usta-novni in delovni član uredniškega odbo-ra Zbornika občine Grosuplje, kjer je objavil več važnih zgodovinskih pri-spevkov; njegova celostna podoba pa je izšla v letošnji številki zbornika v član-ku Delež Višnjanov v slovenskem športu.
FRANCE ADAMIČ