NO. §4 Ameriška Domoviim/i HO/W1E ...V,.-V,:. i ■ ,‘i AK6R5CAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY El SLOVENIAN Serving Ciiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolia, Florida, Phoenix, Ey, Pueblo. EockSprlng* CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 5, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX If ak izvršil smrino kazen nad U komunisli SPor vladajoče stranke v iraku s komunisti povzroča napetost med Irakom fn Sovjetsko zvezo, . BEJRUT, Lib. — Vlada Iraka izvršila smrtno kazen nad 14 cbsojenimi komunisti, ki so bili obdolženi podtalnega delovanja proti vladi Iraka in v korist -loskve. Po vesteh iz Bagdada bi bile smrtne obsodbe izvr-ene še pretekli mesec, kmalu P° obsežnem nastopu proti ko-^unistom, katerih večje število ie bilo prijetih. zadnjih tednih je uradno adno časopisje prineslo vrsto Napadov n^ delo Komunistične Partije, v katerih jo dolži pod-' rženosti Moskvi in poskusov izpodkopavanja vladaioče stranke Baath. ^^Irak je edina arabska država, Je sklenila s Sovjetsko zvezo ogodbo o prijateljstvu in sodelovanju, podpisano pred 6 leti, je bila stranka Baath že štiri stla na obrasli v Bagdadu. Ta sk"31^3 temeiji idejno na arab--orn nacionalizmu in na soci-aJlzrnu. Bo letih ostrega nasprotovali3 je Baath v Iraku dosegla s omunistično partijo mir in so-, ? °vanje. Dva člana KP sta a sprejeta celo v vlado. Zdi , e> da je sedaj to sodelovanje pri iu- Komunistična partija je i . svpjem kongresu prva javno ^ritizirala p o 1 it i k o stranke in povečano vladno sode-vanJe na gospodarskem pod-r0t;iu z Zahodom. ^aJfeghan pmvai Afriko, r,8i zavrne vmešavanje P ^BRUžENI NARODI, N.Y.— rn^Se(inik britanske vlade Ja-sp s Callaghan je pred glavno rn^š«no ZN, ki razpravlja o o-°boroževanja, pozval a-p ce države, naj zavrnejo tuje p aganje v njihove spore in naj do fVoBj°> da bi prišlo v Afriki kot° ?ro^evalne tekme, ker sila,-stj skušnja, ne more prine-ll5,esnidnih rešitev sporov, hd 1 izmed nas, ki smo bili. jj26 e^ni Pri končanju kolonia-pj11}9 v Afriki, nismo zadovoljno v'° g^edarno, kako jo izrablja jpJv^^Perializem, kako postaja 0„ ..v°; da se tam razvije novo ip Ils^e sporov med Vzhodom Caii hodom’” je dejal James dUaghan. niih^^6 v°dnike je pohvalil za svo °V s^eP pred leti, da bodo ndki6 SB°re reševali v miru in Zvaia.n^aB tuje vmešavanje. Po-pav Bn je, naj se vrnejo k tem jo d001’ na^ nadela poudari-a ne bo prepozno. Pravične” rešitve ATENEe?a SP°ra ne gre gršk ^r' — Predsednik tnanp v^ade Konstantin Kara-žaVn-p i® ae pred sestankom dr-dVa \ v°dnikov NATO zadnja krila NATnZjaVi1, da južnega Viti v ne 'bo mogoče spra- he bo l11 §a °krepiti, dokler tev c. osežena “pravična” reši-^ spora na Cipru. ho kur®ka vojska še ved- ka a^edenega skoraj 40% oto-Ijaio r,Gfega prebivalstvo sestav-jemu^.d0 80% m Turki kveč- ^re*nenski prerok ^f'aiewv,010132110 2 niožnostjo ^^atur^ reviht' Najvišja tem-tUra okoli 72 F (22 C). Novi grobovi Dolores A. Modic Preteklo soboto je po dolgi bolezni umrla 45 let stara Dolores A. Modic s 27190 Drakefield Avenue, preje z E. 69 St., roj. Auer v Corry, Penna, od koder je prišla v Cleveland kot otrok, žena Edwarda, mati Margaret, Cheryl, Edwarda Jr. in Mary-Anne. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, popoldne ob enih na Highland Park pokopališče. Magdalena Volcansek Pretekli petek je umrla v bolnišnici Dobrega pastirja v Ash-landu, Ohio, 81 let stara Magdalena Volcansek s 7902 Rosewood Avenue v Newburghu, rojena v Brezju na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po pok. Vladislavu, umrlem leta 1953, mati Alberta, Lawrenca, Helene in Rosemarie Sterle (Ashland), 12-krat stara mati. Pokojna je bila čianica ADZ ,št. 20, KSKJ št. 146, Oltarnega društva in Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 8.30 iz Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Mary B. Vukčevič V 92. letu starosti je umrla v V Beogradu zanikajo BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslovanske oblasti so zahtevale od Nemčije izročitev nekaterih jugoslovanskih državljanov, pa izjavile, da izpolnitev te zahteve ni pogoj za izročitev štirih nemških teroristov, ki so jih prijeli v Jugoslaviji okoli srede preteklega meseca in katerih izročitev je zahtevala vlada v Bonnu. Nekateri znaki kažejo, da bi utegnili biti v Jugoslaviji prijeti nemški teroristi nekako vpleteni v ugrabitev bivšega predsednika italijanske vlade Alda Mora. Maroko poslal oddelek čel v Zaire Maroški kralj Hasana je poslala oddelek svojih čet v Zaire v okviru Organizacije afriške edinosti. TANGIER, Mar. — Kralj Hasan II. je dejal, da bo poslal oddelek maroških oboroženih sil v Zaire, danih na razpolago Organizaciji afriške edinosti, skupaj Carterjeva obtožba Kube je utemeljena Kongresni vodniki so po sestanku s p r e d s ednikom Carterjem in z direktorjem CIA izjavili, da je obtožba Kube popolnoma u-temeljena WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je v petek pozval v Belo hišo vodnike Kongresa obeh strank, kjer jim je direktor CIA adm. Turner podal podrobno poročilo o kubanskem deležu pri vežbanju in opremljanju skupine plemena Lunda iz pokrajine Saba v Zairu, ki so pretekli mesec vdrli iz Angole preko Zambije v Zaire in tam zasedli središče rudarskega področja Kolvezi. Vodniki Kongresa so po tem sestanku izjavili, da je bila Carterjeva obtožba Kube kot pri-pravljalca vpada v Zaire popolnoma utemeljena. Kubanci so vežbali in bili svetovalci katanških upornikov “do dneva in na dan vpada”, je izjavil vodnik republikanske večine v Domu, kong. John J. Rhodes iz Arizone. Thomas P. O’Neill, predsed- z drugimi afriškimi četami. Ma- Predstavniškega aoma, je na rol- roški kralj je to objavil v Fezu, ;P0 razgovoru ^P^dsedn^om cenam “ in p0puščanju inflacij_ ga^ obiska NARAŠČANJE CEN ŽIVSL POPUŠČA, BREZPOSELNOST SE ZADRŽUJE OKOLI 6.1% Cene na debelo so v maju porastle za 0.7%, ko je rast cen živil nekaj popustila, pa so vendar povprečno porastle bolj kot v istem času lani. Brezposelnost se je v maju dvignila od 6% na 6.1%, ko je delovna sila prvič presegla 100 milijonov. WASHINGTON, D.C. — Po- ■■■-- iasi življenjskih stroskoc v a- rasR0 radi povečane prijave na piilu za 0.3 , je vznemiril jav- delavnem trgu, zlasti žensk. Med nost in gospodarske strokovni a- odrasiimi moškimi je bilo brez ke^ ker je inflacija prvič po letu p0Sia }e 4.2'V, med odraslimi 19,4 presegla raven 10%, četudi ženskami pa 6.3'<. Brezposel-to za enkrat samo v enem mese- nosi med ženskami, belimi kot cu. Pomirjevalno je vplivala za- črnimi, je v maju za spoznanje to objava umirjenejše rasti cen porastia napram aprilu. Cmih na debelo v maju 0.7% po iz- žensk je bilo brez posla v maju redno ostrem skoku v aprilu J09%) belih pa 5 4%> l.o. Cene na debelo so v pri- J j4ed jzpod 20 let starimi se je meri z lanskim letom višje za'položaj zaposlenosti nekaj ma-7/d, ko so bile v tem času lani ^ lega popravil, pa je še vedno bule za 6.4'/< vnsje kot v letu 1976. do težaven. Povprečno jih je bi- Cene na debelo so letos po- j0 v maiu brez posla 16.5na-rastle v januarju in februarju 1 pram 16 9%v aprilu_ po 0.7%, v marcu 0.6%, v aprihi 1.3% in v maju 0.7%. Cene hrane na debelo so se v maju dvignile 0.5% napram 1.9% v aprilu in 0.8% v marcu. To bi naj pomenilo, da nekaj kjer ima eno svojih palač. Ni , Carterjem skega vala, ki povzroča Brežnjev znova napadel poseg NATO v Afriko PRAGA, CSR. — Predsednik gremo ^ovie^ske zveze B. I. Brežnjev umirjenejšim ie °d koncu svojega štiridnevne- Češkoslovaški re-skrbi Pu'bliki ponovno napadel ZDA Western Reserve ' negovališču Bovedal’ koliko v°jfov bo v od* j ^ ^ f p^te^ie^mMii doma in na M* denarnih trgih. NATO zaradi posega v Zaire delku m tudi ne, katere druge j‘3anc'1 Lem je uumu , . . . na uradna zanikanja samega Fidela Castra v Havani, pa tudi na izjavo podpredsednika Kube v ZN. Zastopstvo ZDA v Somaliji kjer se to kaže v novem slab- m ^iavd skupno s preasedni-Ijenju tečajev dolarja v pretek- kom CSR Husakom, da bosta obe lem tednu ; deželi “nadalje podpirali stiska- ” Brezposelnost na 6.1% na ljudstva v Zimbabve, Nami-Brezposelnost je pretekli me- m duznl Afriki . see porasla znova na 6.1%, kot : Brežnjev je tiho prešel ameri-je objavilo Delavsko tajništvo, ške obtožbe Sovjetske zveze, ki Skoraj eno leto se je polagoma, da ščuva k teroiisticmm upoiom pa skoraj stalno manjšala in se *n se me3a v notranje spore v Afriki. Eksplozija v busu v Jeruzalemu: 5 mrtvih JERUZALEM, Izr. —- Bomba je ratrgala mestni avtobus pre- Mary B. Vukčevič, 854 E. 150. , v , , . St., preje živeča v Perry, Ohio,: afnfeke drzave ‘bodo se Poslale vdova po leta 1935 umrlemu^6 vojaške oddelke v okviru možu Nicholasu, mati Mary,jOAE v Žane. Anne Raukar, Theodora, Helen,! Polk. K. Loubaris, ki je pove-Petra m pokojnih Michaela in 1 j oval 1,300 mož broječemu ma-Nicholasa, 5-krat stara mati, 1-^ roškemu oddelku, ki je bil pobrat prastara mati, sestra pokoj- s^an v Zaire lani v aprilu zavra- nega Petra Bastasica, rojena v cat tedanji vpad v pokrajino Sa- WASHINGTON, D.C. - Pre vasi Drašče pri žumberaku na bo, je bil tudi tokrat imenovan ^ tekli petek je bilo objavljeno, postopno spustila od 7.1 U na Hrvaškem, od koder je prišla v za poveljnika maroškega odreda jda pojde v Somalijo v Afriki po- 6.1'v v preteklem mesecu, ko je Ameriko leta 1905. Bila je čla- za Zaire. isebno zastopstvo ZDA, da na sa- bila v aprilu že na 6%. niča društva Žumberak št. 859 i Odločitev kralja Hasana II., mem mestu prouči potrebo vo- Prvič v zgodovini naše dežele HBZ, društva sv. Peter HKZ, pomagati predsedniku Mobutu, jaške pomoči ZDA tej afriški je delovna sila dosegla in pre-društva Collimvoodske Slovenke ki je bil dva dni na obisku v državi. segla. 100 milijonov, prvič je za- št. 22 ADZ in Podružnice št. 10 Maroku, je nekoliko iznenadila, j Zastopnik Državnega tajni- poslenih 58.6U odraslih ljudi, tekli petek in ubila 5 oseb, ene- SŽZ. Pogreb je danes ob 8.15 ker je v teku francoski napor za štva H. Carter je izjavil, da je Skupno je bilo v letošnjem maju' ga Amerikanca in 4 Izraelce, iz želetovega pogrebnega zavo- skupen nastop afriških držav v vlada Somalije zagotovila ZDA, zaposlenih 94.1 milijonov oseb, Bombo je položila skupina Al da, 458 E. 152 St. v cerkev Ma- pomoč Zairu. Maroške čete so da “ne bo uporabila sile proti 310.000 več kot v aprilu in 3.6 Fatah, kot je objavil njen za- rije Vnebovzete ob 9. uri, nato ponesla včeraj ameriška vojaška nobeni drugi državi razen v ob- milijonov več kot v istem času|stopnik v Bejrutu, v družinski grob na Kalvarijo, prevozna letala. rambi svojih meja”. lani. Število brezposelnih je po-i ______q______ Zadrti e vesii KINSHASA, Zaire. — Vlade čete. sestavljene pretežno' iz kadetov, so zasedle železniško križišče Mutshatsha, ki je bilo v rokah katanških upornikov. Ti se zbežali proti meji Zam bije. PARIZ, Fr. — Danes se je začel tu dvodnevni posvet zastopnikov Francije, Velike Brita nije, Zah. Nemčije. Belgije in ZDA o položaju v Afriki v zvezi s sovjetsko-kubanskim poseganjem tja. Predvidevajo sestavo posebne afriške vojaške sile, ki bi naj skrbela za red in varnost v Zairu, pa tudi A’ drugih državah Afrike, ki AMERIŠKA VOJNA MORNARICA SE ČUTI DOVOLJ MOČNO IN SPOSOBNO POSKRBETI ZA VAREN PREVOZ POTREBŠČIN ZA MOREBITNO VOJNO V EVROPI WASHINGTON, D.C. — V zadnjih letih je bilo ponovno postavljeno javno vprašanje, ali so ZDA in njihovi zavezniki dovolj močni na morju, da bi mogli v slučaju vojne poskrbeti za varen in nemoten prevoz vojaštva in vojnih potrebščin iz ZDA v Evropo. Brenekateri so izražali resen dvom ob rastoči sovjetski pomorski moči, zlasti ob naglem naraščanju sovjetskega pod-morniškega brodovja. Zdaj se je oglasila Vojna mornarica ZDA in zagotovila zaveznike ZDA v Evropi, da so ji nove izpopolnitve v tehnologiji podmorniškega voje-vanja omogočile, da bi bila sposobna v času vojne spraviti varno do 95% opreme, orožja in potrebščin preko Atlantika kljub sovje tskemu podmorniškemu brodovju. Vojna mornarica je istočasno označila mnenje Obrambnega tajništva da bi bilo možno poskrbeti za vojaška ojačanja in za oskrbo v slučaju vojne z letalstvom, za napačno in zgrešeno. Admiral Isaac C. Kidd, poveljnik zavezniških pomorskih sil na Atlantiku je to stališče Obrambne- ga tajništva označil za “zmotno predstavo”. Zmanjšanje sredstev v proračunu za narodno obrambo ZDA za gradnjo vojnih ladij za nadziranje in varovanje morskega prometa je vznemirilo zaveznike v NATO, posebej Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo in Nizozemsko, da ZDA ne bodo sposobne poslati za napovedanimi okrepitvami, ki bi jih prinesla letala, s pomorskimi konvoji ladij potrebno oskrbo, ki bi omogočila uspešno nadaljevanje boja proti napadalcu z vzhoda. Pomorski častniki ZDA, govoreč previdno in zadržano o napredku pri odkrivanju podmornic in pri njihovem uničevanju, zagotavljajo, da je sedaj možno odkriti sovražne podmornice v oddaljenosti 60 do 70 milj od konvoja in da novo orožje zagotavlja njihovo uničenje, ko so enkrat odkrite. Admiral Kidd sodi, da je s pomočjo teh novih sredstev v vojevanju s podmornicami mogoče poskrbeti za varno plovbo konvojev preko Atlantika, da pa je pri tem le treba računati na nekaj izgub. Poudaril je vendar, da Vojna mornarica trenutno nima “dovolj ladij in vsega drugega, da bi mogla storiti vse naenkrat ...” “Mi bomo spravili opremo preko, toda v začetni dobi ne bomo sposobni loviti sovražnikovih podmornic v njihovih brlogih,” je dejal admiral Kidd. Na zasedanju NATO v Wa-shingtonu pretekli teden je bilo sklenjeno povečanje površinskih ladij in letalstva za obrambo pred ogrožanjem sovjetskih podmornic. Sovjeti razpolagajo s 167 podmornicami za napad, od tega 30 jedrskih, in s 67 oboroženimi z maneverskimi raketami, od tega 43 jedrskih. Poročila obveščevalnih služb NATO trdijo, da Sovjeti mislijo na zmanjšanje števila teh enot, kar pa je več kot na-doknadeno “z uvajanjem novih vrst in s povečavanjem naj novejših”. Vojna mornarica ZDA se pri svojem prepričanju, da je sposobna poskrbeti za sorazmerno varno plovbo ladijskih konvojev preko A 11 a n t ika kljub sovjetskim podmornicam, opira na nov sonar sistem, uporabljan na fregatah in rušilcih vrste Spruance ter na fregatah, oboroženih z vodljivimi izstrelki razreda Perry. Nov komputerski sistem vojne mornarice, združen z novimi sredstvi odkrivanja podmornic, omogoča ugotovitev vrste in celo imena so vražne podmornice. Nov sistem protiletalske o-brambe Aegis bo po sodbi Vojne mornarice zavaroval ladje pred napadi novega sovjetskega bombnika Backfire. Poveljnik zavezniških vojnih brodovij na Atlantiku računa, da bo za oskrbo evropskega bojišča iz ZDA potrebno 6,000 do 10,000 trgovskih ladij. Admiral Kidd se noče vezati ne na “kratko” in ne na “dolgp” vojno, ker so taki računi zelo dvomljivi, zanj je bistveno doseči in o-hraniti nadzor nad morjem in varno plovbo konvojev, če bi se ZDA in njihovi zavezniki v Evropi kljub vsej previdnosti in miroljubnosti le znašli v vojni. Iz Clevelanda in okolice Jutri volitve— Jutri so primarne volitve za zvezne, državne in okrajne ura-1 de, v Clevelandu bodo volivci odločali tudi o predlogu posebne davčne naklade za šole 9.9 tisočnik. Šolski odbor trdi, da bo prisiljen šole zapreti, če davčna naklada ne bo izglasovana. Volišča bodo odprta od 6.30 do 7.30. Pojdimo volit, izpolnimo svojo državljansko dolžnost! Seja— Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze ima jutri, v torek, zvečer ob sedmih redno sejo v SDD na Recher Avenue. Dar Mohorjevi— Družina Janes Skubic iz Willoughby Hills je darovala za koroške študente v domovih Mohorjeve družbe v Celovcu v spomin pok. Marijana Jakopiča $10. G. Janez Prosen s Trafalgar Avenue, ki te darove pobira, se za dar lepo zahvaljuje. Izredni sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima nocoj ob osmih izredni sestanek V Slovenskem domu na Hounes Avenue. Vse članstvo vabljeno! Visok rojstni dan— Prijazna rojakinja Mary Frank, 1192 E. 71 St., bo prihodnjo soboto, 10. junija praznovala svoj 87. rojstni dan. Zvesta naročnica našega lista je vse od leta 1936. Iskreno čestitamo in ji želimo; vse najlepše in najboljše za bodoče! Srebrni poročni jubilej— Prijazna zakonca g. Frank in ga. Francka Žibert, 1018 E. 76 St., sta 30. maja t.I. praznovala srebrno poroko. Pred oltarjem sv. Vida ju je poročil father Varga pred 25 leti. Imata hčerki Mary Ann in Janet. Frank je zaposlen v'vrtnarskem oddelku clevelandske mestne uprave. Sadi rožice in skrbi za lepe nasade, delaven je pa tudi pri fari sv. Vida. Iskrene čestitke in ves božji blagoslov v bodoče! Armenski teroristi ubili ženo turškega poslanika v Madridu MADRID, Sp. — Trije mladi moški so streljali v avtomobil turškega poslaništva, ko je obstal cib prometni luči, ter ubili v njem ženo poslanika Zeki Ku-neralpa, poslanikovega brata in šoferja. Po tem napadu je nekdo poklical zastopnika francoske poročevalske službe in izjavil, da je bil ta napad “povračilo” za turške moritve pred 60 leti v Armeniji. Warnke zanika zamrznitev pogajanj s Sovjeti bi izrazile željo po pomoči. V CLEVELAND, O — Paul okviru tega načrta so amen- Wamke direktor Agencije ZDA ska letala včeraj prenes a9 0 ^ nadzor oboroževanja in za ra-maroških vojakov iz Agadirja zorožiteV) ki vodi pogajanja s v Lumumbashi, glavno mesto Sovjetsko zvezo 0 omejitvi stra_ pokrajine Saba v Zairu. Maro- teškega oboroževanja (SALT kancem se bodo pndruzile se n)) je pretekli jpetek y govoru vojaške sile Gabona Toga, pred City Club Forum zanikal Senegala in verjetno Slonoko- poročilo ' The Washington Postj ščene obale. da so ZDA zamrznile pogajanja WASHINGTON, D.C - O- g Sovjetsko ^ - 8 ' j brambni tajnik Harold Brown Istočasno kot Warnke y Cle_ je včeraj ^ na spore u velandu je Bela hiša sama zani- ‘Face the Nation podrobno ^ ^ ^ Washington post očrtal kubanski delež pri vpadu v Zaire pretekli mesec. BONN, ZRN. - Jugoslavija je pristala na izročitev stmh jirijetib nemških teroristov, ki so baje imeli namen iz Jugoslavije s kubansko pomočjo od- v glavnem mestu ZDA. List kljub temu zanikanju vztraja ti v Angolo, kjer naj bi bilo najnovejše zbirališče mednarodnih teroristov. Ameriška Domovina E KI e/l' m— H,O iW E 6117 SX. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohit> 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher xublisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: * Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 84 Monday, June 5, 1978 Cerkev v Latinski Ameriki Kadar govorimo o cerkvenih zadevah v Srednji in Južni Ameriki, skoraj ne moremo imeti v mislih kaj drugega kot katoliško Cerkev. Kajti na tem velikem prostoru zahodnega kontinenta ni druge cerkvene organizacije, ki bi kaj pomenila, saj so ta prostor kolonizirali in ga dolga stoletja upravljali Španci in Portugalci, M veljajo — poleg Italijanov — za najbolj specifično katoliške narodnostne skupine. Zato je verstvo v današnjih deželah, vse od reke Rio Grande, po "kateri teče deloma meja med Združenimi državami in Mehiko na severu,, pa, vse do Ognjene zemlje na skrajnem jugu te zemeljske celine, zajeto in organizirano pretežno in izrazito v katoliški Cerkvi, ki je postala in ves čas ostala dominantna duhovna sila med latinskimi narodi teh dežel. V tem se verske razmere razlikujejo od onih v Združenih državah, kjer so verstva in njihove cerkvene ustanove močno pomešane in si pravzaprav nobena verska ali cerkvena enota ne more upravičeno prisvajati kake vodilne vloge. Številčno najmočnejša je, kakor vemo, protestantska skupina, ki pa je tako razdeljena in razdrobljena v razne ločine, da ne more priti do veljave niti toliko, kolikor katoliška Cerkev, številčno manjša, toda e-notna in kompaktna, kar ji omogoča zelo viden in dostikrat vodilen vpliv na duhovnem področju cerkvenega življenja. ' V Latinski Ameriki (pod tem imenom bomo imeli v mislih ves zgoraj omenjeni prostor) je zgodovina o razvoju katoliške Cerkve zelo tesno povezana z razvojem kolonialne oblasti španskih in portugalskih osvojevaleev (conquistadores). S prisvojitvijo ogromnih latifundijev, ki so jih odvzeli domačim, krajevnim indijanskim plemenom, katere so si podvrgli, so si prilastili vso oblast, tudi ono na verskem področju. Klicali in vzdrževali so misijonarje iz vrst svojega naroda, z njimi sirili in utrjevali vero in pomagali pri ustanavljanju cerkvenih organizacij. Bolj kot kod drugod je bila Cerkev v svojem razvoju in rasti odvisna od teh magnatov in je ostala v taki odvisnosti cela stoletja, vse do sedanjega časa, čeravno se je zlasti v zadnjih desetletjih vidno skušala izmotati iz tega objema. Nauk cerkvenega učiteljstva od zgodovinske socialne papeške okrožnice Rerum novarum (1891) dalje ni mogel ostati brez posledic tudi na cerkveno hierarhijo v Latinski Ameriki. A položaj tesne naslonitve te hierarhije na mogočne veleposestniške kroge je bil trdno zakoreninjen v zgodovinskem razvoju Cerkve. Ker je bil po' drugi strani tudi materialno zelo zadovoljiv za lagodno življenje cerkvenih krogov, sp ostala načela in navodila papeških socialnih okrožnic, ki so sledila Rerum novarum, v Latinski. Ameriki brez zaželenega učinka. Prepada med ogromnim bogastvom in skrajno revščino in siromaštvom ni bilo mogoče usnešno zmanjševati', dasiravnp se je Cerkev zavedala svojih nalog, sledečih iz Kristusovega nauka in iz evangelijev, kakor tudi praktične aplikacije tega nauka iz papeških socialnih okrožnic. Ostalo je več ali manj pri starem tem boli, ker je bila v novih državah tudi javna oblast po pridobitvi samostojnosti in neodvisnosti od kolonialnih imperijev — če ne v rokah — pa vsaj zelo odločilno odvisna od gospodarske in politične moči latifundistov, Ti so po zgodovinski industrijski revoluciji sredi minulega stoletja razširili svojo oblast tudi na velika industrijska podjetja in na ta način zagotovili skoraj neomejeno gospodarsko dominacijo, od katere je bila odvisna krivična in neznosna socialna struktura širokih ljudskih množic. V takih razmerah so se tudi v tekočem stoletju razvijali odnosi med Cerkvijo in plastjo bogatinov, od katerih je bila odvisna vladna politika, v večini latinsko-arne-riških držav. Ostalo je do znatne mere to ustaljeno vse do sedanje generacije, a so se v zadnjih desetletjih začeli močni in kar revolucionarni pokreti tako v političnem gibanju kakor tudi znotraj Cerkve,, ki po svojem značaju in misiji ni sekularna politična ustanova. Novi val zahteve po obsežni in koreniti spremembi socialne strukture, ki so mu odprli zatvornice nekateri latinsko-ameriški škofje, zlasti pa mlada duhovščina, je povzročil močna notranja trenja v Cerkvi na tem prostoru. Gre predvsem za to, kako daleč in na kak način naj se Cerkev spusti v bo j za korekturo socialnih razmer, kar je političen problem. Mnogi cerkveni.voditelji so prepričani, da se Cerkev predaleč, vtika v politična vprašanja, in da se del mlade duhovščine nevarno približuje marksizmu. V tem upravičeno vidijo grozečo nevarnost, ki preti sami- Cerkvi. Zato so odločeni upreti se takemu razvoju stalnega drsenja proti revolucionarni levici ter ta razvoj, če že ne u-staviti, pa ga vsaj znatno omejiti. Ta problem so obširno obravnavali že na latinskoameriški konferenci katoliške hierarhije L 1968 v mestu Medellin, Colombia, kjer so prvič resno načeli vprašanje drej, Vsi te imamo radi in smo ti revščine širokih ljudskih plasti v delu sveta, kjer se je hvaležni za vse tvoje otroške Cerkev naslanjala na bogatine. Konferenco je začel sam. podvige in uspehe, papež Pavel VL, obravnavala pa je pod egido “teologija osvoboditve”, gospodarsko-socialni položaj, v katerem živijo množice latinskih Amerikancev in zahtevala odločilne spremembe v socialni in gospodarski zgradbi družbenega življenja v tem delu sveta. Bil je to signal konservativnim bogataško podpiranim režimom, da Cerkve'ne morejo več imeti za sigurnega zaveznika, na drugi strani pa je konferenca v MedeL linu. opravičila, in pospešila razvoj političnega udejstvovanja duhovščine. Od tedaj dalje se je tako imenovano “liberalno gibanje stalno razvijalo in v posameznih primerih sprevrglo v marksistično navdahnjene revolucionarne akcije mlade duhovščine. Nova konferenca je napovedana za letošnji oktober Č6; ali pa zavrže- Mogoče se bo v mehiškem mestu Puebla. Marjanca Burger je recitirala v angleščini in njen oče Tone Jenko v slovenščini črtico “Prepozno spoznanje”. Nehvaležni sin se spominja na najžalostnej-ši dan svojega življenja, na dan smrti svoje matere, vsega, kar ni storil za mamo, pa ibi lahko, in kaj vse bi popravil, če bi mogel mater oživeti. Slovenski prevod črtice prilagam temu poročilu in ga dajem na razpolago u-redniku, da ga objavi, kadar ho- L. P. Spominu pokojnega Mreda Fiscfoiatgerja Chicago, lil. — “Minil je trud, spremljevalec bo solista — naj-minila smrt, nebeški raj je zdaj šibo pevec ali instrumentalist — odprt’, je milo odmevalo petje | podpiral in se mu podredil, da svetoštefanskega zbora, ko so si- j tako pride solist še 'bolj do izra-novi Peter, Andrej in Tomaž, j zia. Te vršite ipianist-spremije-:a bližnji sorodniki nesli krsto | valeč je bil Alfred. More pa to pred oltar, da se opravi sveta ^ storiti samo pianist, ki instru-daritev za pokojnega Alfreda, ki. ment popolnoma obvlada in se ji je v svojem življenju nešteto-(zna poglobiti v glasbo in izvaja-krat prisostvoval in neštetokrat nje solista. Taki talenti so redki, orglai in pel slavo Bogu. jpravtako s spreimljevanjem zbo- Vcliko smo že brali o pokoj- rov. Na mestih, kjer je bil zbor nesiguren, je vedno dobil dobro oporo v spremljavi. Poseben dar, ki ga je Alfredu t podelila božja roka, je bilo im-boko vernega kristjana, kot na-.' proviziranje — prosto igranje redno zavednega Slovenca, kot j tako na klavirju, kot na orglah, človeka, ki je bil vedno pri-; Morda na orglah še lepše kot na pravi jen prilstopiti na pomoč, j klavirju. Na orglah je imel nam-kjerkoli je bilo treba, zlasti z j reč na razpolago veliko število glasbo. Vendar pa Alfredova po-j najrazličnejših barv, ki . so skri-doiba ne bi bila popolna, če ji ne J te v piščalih in samo čakajo bi dodali se: da je bil velik in; mojstra, da jih zna izvabiti. Te-izreden glasbenik. (daj se mu pa prikažejo in ga Kdor je v življenju poznal, Obsujejo z vsem bogastvom ton- nem Alfredu Fischinger. Pisci in govorniki so ga orisali z več strani. Predstavili so nam ga kot značajnega človeka, kot glo- pokojnika, je vedel, da Alfred ne zna počivati. Vedno je bil pri skih barv. Bog je Alfreda Fischinger ja delu, posebno pri glasbi. Naj šibo, bogato odaril z glasbenimi ta- da je učil klavir, naj šibo da je vadil cerkveni zbor ali pevce za posebne prilike, vsem in vsakemu je posvetil čas. A/se to je opravljal z veliko vestnostjo in ljubeznijo. .Na- vsako uro pouka, na vsako vajo, se je skrbno pripravil. V svojem življenju sem srečal malo tako visoko giasbeno-na-dj. jenih ljudi, kot je bil pokojni Alfred. Sam izvrsten pianist, se je na eni strani odlikoval v pedagoški smeri, na drugi strani pa v spremljavi solistov, oziroma zborov. Alfred je bil mojster na klavirju. Tehniko je obvladal kot malokdo, zraven pa je imel poseben dar, da je dojel “dušo skladbe”, posebno slovenske, ki mu je bila nadvse pri srcu. Zato je tudi mladini, ki jo je poučeval (davir, tako rad vstavljal v njihov repertoir slovenske skladbe. Pa tudi sam je izvajal slovenske skladbe, če je le mogel, kljub te-\ i cla jih ni imel veliko na '•'■r-iL^ oV) rezko bi bilo povedati število učencev, ki so šli skozi Alfredovo klavirsko šolo, tako v starem kraju, kot tu v novi domovini. Kdcr lenti. Lahko pa rečemo, da je te talente dobro uporabil in upamo, da mu je Bog rekel ob sprejem v svoje nebeško kraljestvo: Pridi, dobri in zvesti služabnik, v veselje svojega Gospoda. — Dragi Alfred, počivaj v Bogu. P. Vendelin laferlisla prosta- (S prosvetne ure newyorske fare 21. maja 1978.) NEW YORK, N.Y. — Newyor-ški Slovenci imamo materinsko proslavo vsako leto en teden za drugimi proslavami. Ugotovili smo, da ni važno, kdaj jih imamo, ampak kakšne so. In do sedaj so bile naše materinske proslave kar ljubke in učinkovite. Tudi zadnja ni zaostajala. Poleg tega smo na zadnji uri prav po naključju ugotovili, da je bila ta ura tudi 65» Pravim po naključju! Naš dobri župnik p. Richard se je namreč v farnem o-znanilu zmotil, ko je napisal, da bo ta ura 60. po vrsti. Zaceli smo šteti... in ugotovili, da je to bila naša 65. ura. Tako je pravzaprav ena pomota povzro- samo čuditi načinu, je učencem podajal s katerim j skrivnosti1 je kdaj prisostvoval nje- čila, da smo se spomnili tega ju-govi klavirski uri, se je mogel bileja. S pesmico “Mamica je kakor , , . , . .... zarja” so pozdravili najprej na- klavirskega igranja m skrivnosti . . • „ , f J , 7 i L*, • v . se mame otroci. Tpkrat so bili glasbe sploh. Ce je ueenec vsai _ , -n - • , nekoliko delal in se vadil, je ^ !!0znai0,86 mogel s svojim talentom in pri- k°L d* 50 ™eli za ^ fka-' dnostjo delati velike korake. Za'^.' lk zan™lv°.le Mio, da so vsakega učenca se je vedno skrb-1 vPrav najmanjši m najmlaj-no pripravil, zato se je pa tudii21 nal^°h koiajzm. Zbor je vo-pctrudil, da je vsakega učenca ldlla Marija Carjeva, na klado podrobnosti spoznal, kaj.v^riu mMde pevce spremljal zmore in kaj ne, in kako mora1n->en brat NeJče Zupan: z njim ravnati. Lahko bi rekli, j blato je nastopil prvič kot soda je ravnal z vsakim učencem k3f /-letni Andrej ček Zupančič. kot skrben, in ljubezniv oče. Žal, se je tudi dogodilo, da so nekateri to njegovo dobroto izrabljali, kar ga je vedno neizmerno bolelo, čeprav o teh stvareh ni mnogo govoril. Bil je pa ponosen na uspehe in 'bogato pohvalil se manjši učencev napredek. Kdor je mojster na klavirju, mu ni težko spremljati solista Ob spremljavi organista Franja Kostanjskega je zapel' “Slovenec sem”. Pel je neustrašeno, glasno, lepo izgovarjal in pazljivo .sledil organistu. Otroke in Andrejčka so poslušalci nagradili z navdušenim in dolgim ploskanjem. To pot so' to vsi res zaslužili! Andrej ček gre po potih svoje mamice Marinke in je poleg ali zbor. Vendar je velika razlika nje in Marije Nanut naš edini med spremljevalci. Dovršeni moški solist. Le tako naprej, An- ob njenem branju zganil kak nehvaležni sin in začel posvečati SfS-Tj svoji mjiteri več pozornosti, ka-" -kor je to storil doslej. ; Nato je zaigral na klavirju Gaber Puc. Na precej težkem komadu je pokazal, da lepo napreduje. Bratec Bernard pa je z občutkom deklamiral Jakopičevo ‘’Nocoj”, kije bila pravkar objavljena v AD. Posvetili smo točko spominu prezgodaj umrlega pesnika Marjana Jakopiča, j Sam Marjan bi bil vesel, če bi slišal jasno in lepo slovenščino malega Bernarda! Nato je nastopil naš ženski zbor in zapel ob spremljavi organista pesmi “Mati pokliče pridne dekliče” in “Mafi piše pismo belo”. Bile so odlične in zaslužijo pohvalo. Prvi del smo zaključili z molitvijo gen. Douglasa MacAr-fhurja za svojega sina in jo posvetili našim očetom, Molitev, ki izraža globoko vero v Boga in človeka, je napisal general v zadnjih dnevih brezupne borbe za Filipine. Angleško besedilo je prebral Janez Babnik, slovensko pa Z. rial an. Slovenski prevod prilagam poročilu, da ga urednik objavi, kadar hoče ali pa zavrže. Župnik p. Richard se je ob koncu zahvalil vsem, ki se trudijo, da ‘ure’ napredujejo in povezujejo čimveč faranov. V odmoru smo pozdravili v svoji sredi gospe Dražimunovič in Oblak iz Ljubljane, ki sta na obisku hčere oziroma nečakinje Dušice Gril, ter g, Faleža iz Rima, ki je bil poslovno v New Yorku. Podpisali smo karto, s katero smo se zahvalili za obisk slovenskemu odru iz Toronta, pobrali za maše in opozorili ljudi, da ne pozabijo prižgati sveče na čast Marije Pomagaj, kakor smo sklenili v Filadelfiji. Med naše nadobudne študente smo razdelili vprašalno polo z desetimi vprašanji, da bodo imeli nekaj duhovne zabave tudi med počitnicami. Pred tedni je newyorski “Daily News” objavil daljše poročilo ■ o “S o č n i h klobasah” (Sassy sausages). Poročevalec je pozabil omeniti kranjske klobase. A/ pismu, naslovljenem na urednika, piše neki Jerome Cor-rell tole: “Čeprav je bil članek o sočnih klobashh dovolj obširen, je bil nepopoln z ozirom na vaše čita-felje slovenskega porekla, ker ni omenil “kranjskih klobas”, ki so posebno cenjene o A/eliki noči. Res jih boš imel rad, če jih boš poizkusil.” Ugotovili-'Smo, da je kar precej naših prosvetarjev našlo pismo v časopisu. , A/ drugem delu sta zapeli v duetu Marinka Zupančičeva in dr. Dominika Lango pesem “Tolminka” in nato Marinka solo' “Moja mati”. Kadar nastopita, vedno ogrejeta naše srce. Obe se lepo ujemata in izpopolnjujeta. Hvala obema! A/rnili smo se k očetom. Babnik Joško je v angleščini. Nejce Zupan pa v slovenščini citiral pesem “Tvoje ime”. Vsebina: Ime, ki si ga podedoval po očetu, je bilo največje bogastvo, ki ti ga je oče zapustil. Kakor je bilo ime neomadeževano, ko si ga prejel, takega prenesi na svojega sina. ■ Oba sta recitirala z občutkom in dovršeno. Nejce je prišel k nam iz Clevelanda in se je že popolnoma vključil v našo slovensko družino. Cleve- landčani! Če imate še kaj takih fantov, nam jih kar pošljite! Miha Puc je nato zaigral na klavirju, in dokazal, da junaško sledi bratu Gabru v stremljenju za dovršenostjo. Končal je Simon Kregar s citiranjem Cankarjeve črtice “Četrta postaja”. Pretresljiva vsebina in 'brezhibno podajanje sta popolnoma prevzeli poslušalce. Ko sem prišel pb maši v dvorano, sem našel na svojem prostoru pismo, naslovljeno na mene in natipkano s strojem na papirju naše fare. V pismu je bila sledeča pesem neznanega pesnika. Ker izraža občutke, ki smo jih imeli, ko smo se po uri poslavljali, in ponavlja misli, ki jih je v svojem nagovoru nakazal župnik, jo navajam v celoti, kakor sem jo prebral prosvetar-jem na koncu ure: Če pregledamo račune za teh sedem lepih let, ko se zbiramo pri fari, kdo bi mogel več želeti Mladim dala je ta hiša drugi dom, ponos, zavest, da so korenin globokih: rod ostal bo rodu zvest! Stari pa ob tem ognjišču se počutijo doma, ‘ rekli bi lahko : nat tujem tole je Slovenija! Vsak pri nas je dobrodošel, ki je čistega srca, naj v Ameriki je lepi, aV v Ljubljani je doma! Koga sprejmemo v goste, to je naša farna stvar, to nobenemu cesarju, kjerkol’ bodi, ni nič mar! Vsak po svoji glavi sodi, drug naj pamet ne soli, in da se ne bo opekel, naj pri miru nas pusti! Hvala vsem za trud in delo, naj poletje bo veselo, sreče kos vam vsi želimo, jeseni se pa spet dobimo. vino. Tam živijo slovenski ljudje! Na njih slonita bodočnost iu obstoj slovenskega naroda in ne na nas! Tam je zemlja, kjer le/e pokopani moji predniki, dežela, kjer sem preživel naj lepša let3 svojega življenja. Radi resnice moram dodati, da nisem imel nikoli neprilik niti ob prihodu niti ob odhodu, nih ko sem bil tam, pa se nisem hodil klanjat nikomur. Kdo se po tolikih letih še zmeni za starega izseljenca! A/ 33 letih so zrastle nove generacije, k o političnih izseljencih ne vedo nič. Pa tudi stari svet se zanima iz sorodstvenih ali prijateljski-vezi samo za posameznike in ni koli za skupine. Še nekaj let in o nas bodo vedeli samo še gr°' bovi po vseh kontinentih sveta-Tako je, a jaz nisem kriv! Zakaj hodijo na obiske druB Slovenci, ne vem, pa me tudi ne zanima, ker je to njihova z3 sebna stvar. A/erjetno imaj° mnogi tehtnejše razloge kakor jaz, na primer starše, hiše 1 Tistim sfaršem, ki imajo otiy ke, rojene v Ameriki ali kj drugje na svetu, pa jih želij0 ° hraniti slovenskemu svetu, ve no svetujem, naj pošljejo otre na obisk v Slovenijo, da bo ° spoznali deželo, iz katere so 1 šli, in dobili veselje do sloven skega jezika in slovenskih tra dicij. To nam je ob zadnjem 0 isku svetoval tudi koprski s ° J. Jenko. Nekdo je pisal Ligi, da bi za pisal sina za počitniški tedaj aa Koroškem, če ga Liga zag°t°vi-da avion ne bo letel preko venije, drugi je odpovedal P javo, ko je eital, da bodo ude 3 ženci tečaja mogli obiskati di Slovenijo. Uboga slovens zemlja! Veliko si že pretrpea’ tudi take miselnosti boš Pr' ■oži- vela! V kakšne Slovence vzg3' jajO’ taki starši svoje otroke, ne vem. Newyorski Slovenci smo se^ Če bi se kdo drugi oglasil, bi , lepem številu udeležili konce Slovenske filharmonije negie Hall in v nabito F° Car' iini ok' tegale ne pripisal. Držal bi se pregovora, da vsem odgovori, kdor molči. Ker se ni nikdo o- _ glasil, bom jaz odgovoril na se- j teta Gallus na naši prosv® uri. Poročila o obeh dogodkih ih ne dvorani prisostvovali petju stavke v AD, ki prijemajo tiste rojake, ki hodijo domov na o-bisk, in tiste, ki so prisostvovali koncertom Gallusa in Slovenske filharmonij e. OBISK DOMOVINE — Ko sem med vojno zastražen od nemške policije proti svoji volji zapu- lala propagando bila objavljena v AD in 1 bom ponavljal. Nekaj bi pa le rad vedeli 1. Ko je pred nastopil v Town leti mn°Tmi New Hall.V- de- Yorku slovenski oktet in Je , , za konCerkti jo ščal domovino, sem jokal, ko prodajala vstopnice Lig3’ . sC sem po več letih zopet enkrat je takrat vodil pok. dr. Basni’ ^ videl iz vlaka v daljavi Crngrob, ni nikdo razburjal. Prigovori ^ cerkev, ki mi je od vseh najbolj radi Filharmonije in Gallus3 ^ prirastla k srcu. Prosim sem Ma- dokazujejo, da smo posta J . rijo, da mi izprosi milost, da seveda ne vsi — bolj zakrkni bom še kdaj videl Crngrob in j in nestrpni — čim manj naa domovino. j ali pa da še vedno velja s ^ Po mogih letih se mi je želja J pravilo: Quod licet Yovi, ^^ izpolnila. Če bi potoval peš, bi j licet bovi — ali po naše: ^ ob prestopu meje padel na tla in i je naš, je dovoljeno, ker poljubil zemljo, ki se ji nisem ' dovoljeno!” Miselnost preis nikoli izneveril. Ker sem šel;ga stoletja! preko meje z vlakom, je bilo to j 2. Kje je logika? DovoljeriCL j nemogoče. . • |je iti v Carnegie Hall p°s Kako se mi je godilo, kakšne berlinske ali dunajske fhpar občutke sem imel, ko sem gledal , nikarje, sinove dveh iz vlaka Blejski grad, Triglav, | sta naredili (in ena še de 3 mi, Kranj, Loko, ne bom opisal, ker j volj gorja na slovenski ze ^ to ne spada k stvari. Samo toli- i ni mi pa dovoljeno istoiaUU.^ ko odkrijem, da sem bil vesel, J slušati slovenske J:er sem bil v oddelku sam. j ko igra skladbe trajne vrej{ra- Hodim na obisk domovine,1 " ' ker ljubim svoje sorodnike, slovensko ljudstvo, slovensko zemljo. Nikjer nisem tako vdan v usodo in tako ponižen, kakor na grobu svojih staršev, nikjer tako srečen in zbran kakor V' cerkvah v Stari Loki in Crngrobu, kamor so se stoletja zatekali moji predniki, iskali tolažbe in novih moči. Ko romam po potih svoje mladosti, zrem slovenska polja, gozdove, planine in slišim vsepovsod slovensko govorico, občutim, kaj mi vsak dan v zdomstvu manjka, česa mi nobena (■ške cerkve dežela na svetu ne more nadomestiti. (In to naj bo greh? Moja vest mi pravi, da delam sti in med njimi tudi iec jino, ki jo je zložil moj s°s iz gimnazije Marjan Kozh33^^ Z oktetom so že pred govorili drugi (župnik, nik)', jaz sem jih uradno P ž bil. Zato nosim pfavzapr3^ ^ odgovornost za njihov nas iprosvetni uri. , Splošna sodba •je bila. da tako lepe p/°3% ■ure še nismo imeli. Nikdo a ^ igovarjal ali kasneje nap3 stopa Gallusa na “uri'’- NewyoC^ _e. važu°' In tu edino je za men ,r prav. Ne morem si predstavlja-j moje osebno mnenje. ^ ^ ^ ti, katero božjo zapoved sem ] nočem pregovoriti, parne prelomil, kateri ideji sem se iz- tudi ne pustim soliti-neveril, ko sem obiskal domo- j Dr. Zdravko s-- Kaj pa nam manjka? BEACONSFIELD, Ang. — Ba- ; Na kolodvorih so preje bili poje predvsem samozavesti in na-J leg slovenskih tudi nemški na- rodnega ponosa, če se hočemo kot narod uveljaviti v kulturnem svetu! Do tega prepričanja je prišel moj prijatelj iz mladih let, s katerim se nisva videla Pol stoletja, pa sva se nedavno sestala, potem ko je obredel mnogo sveta na tej in oni strani oceana ter se povsod zanima Predvsem za življenje in početje Slovencev. Eden najbolj trdih, da ne rečem zagrizenih Slovencev je, kar sem jih kdaj srečal, obenem pa tudi zelo pravičen ter stvaren opazovalec. Sicer pa naj v naslednjem podrobneje navedem njegova iz Vajanja in zaključke, kolikor mogoče dobesedno. Poseči moram daleč nazaj, še Pred prvo svetovno vojno. Goto-vo se še spominjaš, kako sva se vozila z Dunaja domov na počitnice in bila navadno edina v odelku vlaka, ki sva govorila slovensko naglas, ne meneč se za včasih preteče poglede Nemcev, katerih je oči vidno bila večina v vlaku. Toda, ko je vlak krenil 12 Zidanega mosta proti Ljubljani, pa je bilo kmalu iz enega ali drugega kota slišati slovensko besedo. Zakaj ti ljudje preje niso govorili slovensko? Iz strahu ali sramu ali obojega? Niti ne toliko, temveč predvsem iz manjšinskega občutka, ko so fiam vendar v stari Avstriji že v soli dopovedovali, da smo Slovenci le majhen narod, ki nič ne Pomenimo in pomeniti ne moremo, ker smo premajhni itd. Suedmark je imela nalogo, da Ponemči Slovence in uživala je Pri tem vso državno podporo. Suedmark je skušala našim Ijiu-cem dopovedovati, da nima smisla goniti slovenstva, ko pa smo vendar premajhni ter zato nič ne pomenimo in pomeniti ne moremo. Na drugi strani se je Prikazovalo nemštvo v kar naj-k°lj blesteči luči. Tako je naš človek postal preplašen in boječ Se za svoj obstoj le nerad pokazal svojo slovensko pripadnost. Kakor Suedmark pri nas je delovala Ostmark pri Čehih in Poljakih, vendar z neprimerno ^mnjšim uspehom. Oba naroda sta seveda mnogo Večja ter imata dolgo državno zgodovino, po katero bi morali begati mi vse predaleč nazaj. 2ato tudi Ostmark ni imela dosti uspeha, ker ni mogla vtepsti ljudem manjšinskega občut-a in tudi ne strahu za obstoj, er sta bila oba naroda gospo-arsko mnogo močnejša kakor J^i- To sem imel priliko opaziti, piši, sedaj pa so namesto teh srbski, ki pa jih jaz niti citati ne znam. Enakopravnost pa taka: srbsko cirilico v Slovenijo, zakaj pa latinice ne v Srbijo! Tako ni čudno, da se naš človek ni1 spremenil in se pač skušal pohlevno prilagoditi Beogradu prav tako kakor preje Dunaju. O kaki večji narodni samozavesti in narodnemu ponosu ni bjlo niti govora. To mu je prešlo tako v kri, da se kar podeduje in tudi dandanes ni nič boljše. Sicer pa izgleda, da je hotel in hoče prav tako izbrisati sloven' stvo iz sveta, kakor je to hotel prej Dunaj. V Ljubljani slišiš na ulici že več srbsko, kakor si prej nemško, ponovno pa so se že tudi oglasile zahteve, da naj se predavanja na slovenski univerzi vrše v srbskem ali hrvaškem jeziku. Je to nesramnost, predrznost ali pa oboje! Če Nemcem ni uspelo uničiti slovenstva, ali naj to uspe sedaj našim južnim bratom? Če tujec vpraša Srba po njegovi narodnosti. bo ta ponosno odgovoril, da je Srb, Hrvat prav tako ponosno in samozavestno, da je Hrvat, Slovenec pa pohlevno, da je — Jugoslovan, ker se boji, da tujec ne bo vedel, kaj to je, če mu poreče, da je Slovenec. Sicer pa so doma že pred vojno trdili ko je moj češki prijatelj po- vabil čez nedeljo na svoj dom ‘la Moravsko, nedaleč od avstrij-S^e Kieje. Že ko smo stopili na uriaju v vlak, je bilo v več oddelkih slišati poleg nemškega tu-1 češko govorjenje, pa ne plaš-no ali pritajeno, temveč pogum-M odločno, četudi so bili od-elki napolnjeni po večini z ' em^- Kakšna razlika! In ven-car- še nekako razumljiva in o-P^avičljiva: bogat kmet-se lahko vse drugače postavi kakor pa Ubogi kočar! Bo prvi svetovni vojni sp se '-everni 'Slovani: Čehi in Poljaki er Slovaki otresli avstrijsko-cgrskega gospodstva ter postali ^cs sami svoji gospodarji, neod--sni od kogarkoli. In mi, južni g °Yanh Slovenci in Hrvati? O-, a srn° pri starem, le gospo-rJa smo zamenjali: preje nam e gospodaril Dunaj, poslej nam 3e m nam Boprej še vedno Beograd, se je naš človek moral 'c eg svojega jezika učiti še da so v Jugoslaviji Srbi ostali Srbi, Hrvati Hrvati, le Slovenci so pozabili, da so Slovenci, ker so postali Jugoslovani. Kako vse drugače je to v Češkoslovaški, kjer imate le Čehe in Slovake, pa nikoli in nikjer nobenega Če-hoslovaka! Ko sem prvič hodil pO' Slovaški, sem se čudil, ko so ljudje trdili, da govorijo slovenski, ker to vendar ni bilo po naše. Pa so mi pojasnili, da so oni Slovaci, ki govore slovenski, mi pa da smo Slovinci in govorimo slo-vinski. Na Poljskem nas bolj malo poznajo' ter nas imajo večinoma za Slovake. Končno sem le našel nekega profesorja, ki je nekaj vedel o nas in mi povedal, da smo po njihovem Slovenčeki in da govorimo slovinski. Ne vem, če je slovaški narod kaj večji kakor naš in vendar jih poznajo povsod neprimerno bolj kakor pa nas. Pred prvo vojno so jih Madžari raznarodovali prav kakor nas Nemci, pa so vzdržali. Po vojni so jih Čehi skušali prenaroditi, pa so zadeli na tako odločen upor, da so morali odnehati. Vsekakor Madžari Slovakom niso mogli vcepiti tistega nesrečnega manjšinskega občutka, kakor so ga Nemci nam in ki nam je zašel tako v kri, da se ga še vedno ne moremo znebiti. Res? Le poglejmo! Tik pred začetkom zadnje svetovne vojne je bila v New Yor-ku prva svetovna razstava ali velesejem. Tudi mene je zaneslo tja. Na velesejmu so bile tudi vse mogoče prireditve. Tako je bil neke nedelje pohod narodnih noš. Tega nisem hotel zamuditi in sem bil zato * že dblgo pred sporedom na mestu. Skupine narodnih noš so bile prav pregledno razporejene in pripravljene za nastop. Mnogo jih je bilo, pa mene so seveda zanimale predvsem slovanske. Šel sem od skupine do skupine, jih ogledoval in seveda tudi prisluhnil njihovi govorici. Bili so tam Poljaki. Čehi, Slovaki, Bolgari, Srbi, Hrvati in tudi Slovenci. Pri vsaki skupini sem slišal govorico le v njihovem materinem jeziku, samo izjemoma je sem ter j e padla vmes tudi kaka angleška beseda. Ko sem prišel do sloven- v . mora srbsko. Nemško je scwL B*sava bila ista, sedaj pa se ^g^0’ p0sle3 pa se je u101’3^ in ske skupine, pa sem od jeze in sramu skoraj okamenel. Lepo Se v ----------, .število jih je bilo, dosti več žen- Ve rn0ra,u'-aN tudi še druge piša- 'skih kakor moških, tudi , govorili ^amriliCe'. c*anes se £Pom’-‘ so prav živahno, toda — niti _____________________________________________ orci t značilnega odgovora pre- ene slovenske besede ni bilo sli- i naselil v Ameriki, sem imel za šal 3'rileta> ki sem ga vpra- sati, vse je brbrljalo le po an-■-ab kako se J 'Jugoslaviji. K videti najbolj zgovorna, kakšne narodne noše so to in odkod. Prav prijazno mi je povedala, da so iz Jugoslavije, da so že dolgo v Ameriki in da imaj o noše še iz starega kraja. Pa sem dejal, da je to vse prav in lepo, toda Jugoslavija ni narod, noše pa so narodne in bi zato rad vedel, katerega naroda. Pa se je veselo nasmejala in rekla, da je to zelo majhen narod, slovenski da mu pravijo, majhen, ki ga nihče ne pozna in tudi nič ne pomeni in ga zato tudi ni omenila. Tedaj pa sem jo nahrulil po slovensko, da jo je lahko sram, da nosi slovensko narodno nošo, istočasno pa zatajuje svoj jezik in zasramuje narod, iz katerega je izšla. Kar usta je odprla od začudenja in zardela do ušes od sramu in kar sape ji je zmanjkalo. Medtem so seveda tudi drugi pristopili bliže ter prisluhnili najinemu razgovoru. Pri mojih zadnjih besedah pa so sklonili glave in nekam nerodno jim je bilo. Iz ozadja pa je pristopil orjaški očanec v pristni gorenjski narodni noši, že ves osivel in naguban in s povzdignjenim glasom dejal: Sedaj ste pa enkrat le dobili, kar vam gre. Vedno sem trdil, da k slovenski narodni noši spada tudi slovenska beseda. Kdor jezik materin omalovažuje, v lastno skledo sam si pljuje, je star pregovor, ki se ga spomnim še iz mladih let in ki še vedno drži, četudi ga dandanes ni več toliko slišati. Začudil sem se, da je ta pregovor znan, ali je vsaj nekdaj bil tudi med Slovenci, kajti sam sem ga sli šal od nekega zavednega Litvan-ca. Ko sem po nastopu zopet prišel mimo te skupine, je tudi tu oilo slišati le slovensko govorico, glasno in jasno ter prav nič pritajeno ali sramežljivo. Brhko mlado dekle me je opazilo in spoznalo, priteklo za menoj, me potrepljalo po ramenu in veselo zaklicalo: Tako, vidite, sedaj smo pa tudi me Slovenke in ne samo naše noše! Več dni sem se tedaj mudil v New Yorku in po stari navadi kolovratil po ulicah in opazoval življenje. V neki stranski in bolj temni ulici sem se naenkrat znašel pred razsvetljenim vhodom v prostorno dvorano, v katero je semtertje zavil kdk prišlec. Pri vratih je stal možakar, očividno vratar, pa sem ga vprašal, kaj je tam. Povedal je, da bo tam protestno zborovanje proti Hitlerju, ki je prav tedaj zasedal Češkoslovaško. Zborovanj e-prirej a to in to društvo, zborovanje pa je mednarodno in vstop prost. Prav, pa pojdimo pogledat! V prostrani dvorani se je končno kar nabralo nekaj ljudi, nakar so se vrata zaprla in zborovanje je začelo. Najpreje je nastopil predsednik in povedal za kaj gre, da je zborovanje mednarodno in da bodo zato tudi govorili zastopniki raznih narodov. Potem so se vrstili govorniki drug za drugim, v kratkem govoru je vsak po svojem tolkel po Hitlerju in obsojal njegovo početje. Vsak je seveda govoril v svojem jeziku, ne vem več, koliko jih je bilo in kateri vse, vendar največ je bilo slovanskih. Slovenec je bil zadnji in ko je ta nastopil, me je oblila rdečica od sramu. Mož se je namreč le s težavo prigugal k mizi, ker je bil očividno pijan, nato pa je z momljajočim glasom povedal, da bo on govoril angleško, ker ga slovensko večina itak ne bi razumela in ker dosti povedati tudi nima. Nato je povedal še par psovk na Hitlerja, potem pa se je sesedel na stol, ker dalje ni mogel, nakar sta ga dva možakarja odpeljala v ozadje. Pobral sem se in odšel, ne da bi čakal konca, ker mi je vsa kri zavrela ob takem zastopanju slovenstva! Ko sem se končno za stalno kmalu slovenski sosed vprašal, zakaj govorim z njim vedno slovensko, ko vendar vidi, da dobro znam angleško, ko govorim s sosedoma. Pa sem ga poučil, da z onima moram govoriti angleško, ker slovensko ne razumeta, z njim pa bi me bilo sram govoriti angleško, ker ga-'je prav tako rodila slovenska mati kakor mene in ker je naj večji narodni greh omalovaževati in zanemarjati materin jezik. Prijelo se ga je in me poslej nikoli več ni nagovoril angleško, kakor je imel preje navado. Sličnih primerov narodne zavednosti bi lahko naštel še več, vendar dovolj o tem. Pripomnil bi le še, da sem v zamejstvu srečal mnogo Čehov in Slovakov, toda niti enega Čehoslovaka, prav tako sem srečal tudi dosti Srbov in Hrvatov, toda Slovencev manj in namesto njih Jugoslovane. Pa sem jih vprašal, zakaj se ne izdajajo za Slovence, pa so imeli prav različne vzroke in opravičila: da Slovencev nihče ne pozna in da mu je treba dopovedovati, kje in kaj so, da nas je tako malo in itak nič ne,.zavesti za počen groš! pomenimo itd. Vedno in povsod ta nesrečni majšinski občutek, ki se ga ne in ne moremo otresti! Pa sem ga.vprašal, če je srečal kje res tudi samozavestne in narodno zavedne Slovence. Nasmehnil se je in pritrdil s pripombo, da je takih manj, množičnih pa že celo ne. Potem pa je nadaljeval: Pred že več leti sem bil nekoč v Chicagu. Vroč poletni dan je bil in sem pod večer kar rad stopil na vrt neke gostilne, da si pogasim žejo. Vse mize so bile zasedene, kakih osem jih je menda bilo in komaj sem še našel prostor. Povsod je bilo glasno govorjenje. Od ene mize v sredi je bilo slišati jasno, živahno slovensko govorico, pri vseh drugih rriizah so govorili angleško. Ko kem vprašal natakarja, kdo so ti ljudje, se je na kratko odrezal, da ne ve, ter pristavil, da pogumni in samozavestni pa so, ko se tako odločno uveljavljajo v svojem jeziku, ki ga on ne pozna. Od poedincev, ki jih seveda tudi moram omeniti par, nam delajo vso čast predvsem bivši ohijski senator Frank J. Lau-sche, rojen Amerikanec, toda sin slovenskih staršev, ki se je, povzpel do visoke časti v ameriškem javnem življenju, pa vendar ostal samozavesten in na svoj narod ponosen Slovenec, ki e svojo narodnost javno samozavestno izpričeval ob vsaki priliki. Dober tak primer je tudi znani pogrebnik g. Ermenc v Milwaukee]'u. Tudi on je ponosen na svoj narod in svojo narodnost ter jo izpričuje kjerkoli in kadarkoli. Celo svojo ženko, rojeno Američanko, je naučil tako dobro slovensko, da bi' jo še vsaka novodošla rojakinja tako lah-zo ne prekosila. Omeniti moram seveda tudi še gostilničarko go. Kristino Ko-ar v Milwaukeeju. Prijatelj me je opozoril na njo, ko sem se mudil tam, pa sem se nekega dhe ustavil v njeni gostilni, kc sem bil v bližini. Gosta je imela, samo enega, nekega moškega srednjih let in bila z njim v živahnem pogovoru. Pa kako? Ona je govorila slovensko, ni izgovorila niti ene angleške besede^ gost pa je trdovratno tolkel angleško. Z užitkom sem poslušal res zanimiv dvojezični razgovor. Ko je gost popil in odšel. sem vprašal go. Kristino, zakaj ni hotela govoriti z gostom pa če mu je prav ali ne. Pri vsem tem pa sem še vedno boljša Amerikanka kakor pa tisti, ki še niti dobro angleško ne znajo, pa se že silijo govoriti samo angleško, da bi vendar bili že dovolj amerikanski. Preprosta Dolenjka je bila ga. Kristina, toda kar se tiče narodnega ponosa in samozavesti, marsikomu lahko za vzor. Kako je z narodnim ponosom in samozavestjo dandanes doma v Sloveniji sami? Da o tem dosti ne ve, četudi je bil že par-krat tam. Sicer pa je bolj važno, kako se ti ljudje zadrže, ko gredo ven in tozadevno mu je znan samo eden primer, ki kaže, da slejkoprej bolehajo na manjšinskem občutku. Slišal sem, je dejal, da znani pevec Avsenek ni odšel na turnejo po svetu s svojim ansamblom pod slovenskim imenom ali, če hočeš, kakor Slovenec ne. Ne, poveznil si je na glavo nemško čepico in šel delat propagando za nemški jezik, kajti nastopal je pod imenom “Die lustigen Oberkrainer’’. Po mojem je to prodaja narodne samo- ^7 >> mm angleško. Pa se je razhudila, češ kaj bom govorila angleško, slo- kaj počuti v novi gleško. nri , - ~'--ar na kratko se je .inz?al: • Pravi3°l ^ ne v>dim kje in kaj. žensko srednjih let, ki. je bila Pristopil sem bliže in vprašal, da je bolje, po angleško seveda, postavno soseda na eni strani Slovenca, na drugi Italijana, preko ceste pa Nemca. S prvim sem seveda govoril slovensko, z onima drugima pa angleško. Pa me jo venskih staršev sin je, četudi že tu rojen in prav dobro tudi zna slovensko, samo govoriti noče, ker je bedak in misli, da je boljši Amerikanec, če govori samo angleško, fsle če se ga naleze in mu denarja zmanjka, potem pa zna tudi slovensko. So res čudni včasih naši ljudje! Jaz pa s Slovencem nikoli ne bom govorila drugače kakor slovensko, V zamejstvu ima vsak narod naj večje težave s svojim naraščajem in prav tako, če ne še prav posebno ga imamo tudi Slovenci. Dokler otroci ne gredo v šolo, še kar gre, toda potem pa se začno težave, kajti otroci med seboj jo že raje udarijo po angleško in mnogo truda ter vztrajnosti je treba, da jim vkljub temu vcepiš tako nujno potrebno samozavest in narodni ponos, če jih hočeš vzgojiti res kot dobre in zavedne Slovence. Pouk: slovenskega jezika k temu mnogo pripomore, nič manj važno pa ni našo mladino tudi privaditi čitati slovenske knjige in časopise. Lahko to ne gre, toda gre pa, če je le dovolj dobre in trdne volje ter vztrajnosti. Nekje sem čital, da nameravajo izdati knjigo o tem, kaj so Slovenci prispevali k rasti Amerike, kako se izkazali na mnogih odličnih ter odgovornih položajih, na katere so se povzpeli s svojo sposobnostjo. Odlična ideja, ki jo je res treba uresničiti. To bo seveda mnogo pripomoglo našemu ugledu v svetu, seveda našemu narodu le tedaj, če so se možje na teh mestih izkazali kot Slovenci in ne le kot Amerikan-ali celo “Avstrijci”. Izdati 3i bilo treba tako knjigo v slovenskem jeziku, da nam vlije, zlasti naši mladini, več narodne samozavesti, pa tudi v angleščini, da bodo tudi drugorodci videli, da Slovenci le tudi nismo kar tako in da smo se tudi mi odlično uveljavljali pri ustvarjanju naše Amerike. Nedavno sem čital v temle našem listu, da je naš slovenski jezik eden naj starejših in da so razni romanski in germanski narodi pobirali razne izraze ter jih potem prikrojili po svoje-. Tedaj pa sem se spomnil, da mi je neki angleški prijatelj pripovedoval o neki knjižici, ki je bi-a kmalu po končani svetovni vojni izdana v Angliji o Slovencih in slovenskemu narodu ter njegovem zgodovinskem pomenu. Napisal jo je Anglež, ki je pred vojno dolga leta živel v Sloveniji ter študiral Zgodovino našega naroda. Baje je pisana knjižica zelo ugodno za naš narod, pa tudi zelo stvarno. Skušal mi jo bo dobiti, vendar mu doslej še ni uspelo, ker je bila ta-coj razprodana. Upam pa, da jo mi bo še dobil, ker ga poznam in vem, da ne odneha rad, če se nečesa prime. * v Da, kaj nam torej manjka? Nič, prav nič, le nekoliko podjetnosti, predvsem pa samozavesti in narodnega ponosa, če se hočemo kot narod uveljaviti v velikem svetu. Pridni smo, dejavni in zanesljivi, vztrajni in sposobni, sodijo o nas tisti, ki nas poznajo. “Hej Slovenci” je bila naj ljubša in tudi najbolj u-mestna naša pesem tedaj, ko Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu! Zakaj ni konjskega mesa? 221 st, Euclid. Ohio 44117. Na to vprašanje odgovarja sodelavec ljubljanskega “Dela”, da je “treba vzrok iskati v nizkih odkupnih cenah in v velikem izvozu”. V prvi polovici a-prila v Ljubljani ni bilo mogoče kupiti konjskega mesa, ki je, kadar ga je mogoče dobiti, precej cenejši od govejega. Trdijo, da konje prenizko plačujejo, komaj 20 dinarjev za kilo žive teže, med tem ko za srednje velik konjski zrezek iztržijo kar 45 cgigoo dinarjev (nekako $2.50). Italija- On E. 168 St. in Grovewood area m so baje pripravljeni konje in g room singlej MAU OGLASi Near Slovenian Home on Holmes Ave. / 4-4 double house, $26,900 Off E. 185 St. 6 room single, konjsko meso plačevati dražje kot domačini, zato ga oni tudi več dobijo ... Konjsko meso v Sloveniji ni bilo nikdar niti spoštovano, še (84-86) EUCLID BUNGALOW Aluminum sided, full base-(ment, 3 large bedrooms. Big Slo-manj pa priljubljeno, kupovali venian kitchen, carpeting. House in jedli so ga le največji reveži, Tike new. ki si kaj “boljšega” niso mogli privoščiti. Ponekod drugod v Evropi je bilo konjsko meso nekdaj in je še danes v dosti večji časti. Gorenjsko sitarstvo George Knaus Realty 819 E. 185 St. 481-9300 (84-90) Hiša naprodaj Ranč hiša z dvema spalnicama Tehniški muzej Slovenije je na slepi ulici, pol akra sadnega odprl v razstavnih prostorih v j drevja, pritiklinska in rekrea-Bistri pri Vrhniki zanimivo raz- cijska soba. Kličite 261-2327. stvo gorenjskega sitarstva, ki je j (84-87) nekdaj v polnem zamahu živelo okoli Škofje Loke in se uvrščalo med pomembne gospodarske dejavnosti tamkajšnjega prebivalstva. Sitarji s Sorškega polja so s svojimi izdelki prodrli daleč v svet. V novih proizvodnih časih in ob novih tehničnih dosežkih se sitarstvo v nekdanji obliki ni obdržalo. Tiste nekdanje čase skuša obuditi razstava; na otvoritvi so prikazali tudi postopek izdelovanja sit. Beli marmor bo krasil Cankarjev dom V Ljubljani pridno gradijo Cankarjev kulturni dom s sredstvi cele Slovenije. V prvi polovici maja so končali odkop in začeli z betoniranjem temeljev. Nekaj težav je v dotoku finančnih sredstev, ki zaostaja za programom. Posebno pozornost posvečajo akustiki novih dvoran. Pri načrtih za njo bodo sodelovali tuji in domači strokovnjaki. Dom Ivana Cankarja bo zunaj obložen z belim marmorjem, kot so predložili načrtovalci in je odbor potrdil. Sobo išče Sobo in kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Miller Ave. išče slovenska upokojenka. Kličite tel. 381-9296. —(84,85) V najem Enodružinska 4-sobna hiša, neopremljena. Tudi 3 sobe s kopalnico in kurjavo. Kličite po 6. uri zvečer 451-7909. (84-87) v Rooms for Rent 4 rooms and garage. $140,00 a month. Includes utilities. Call 249-8266 (81-85) Novi zidani rančli V Willowieku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite ha pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA «9* E. 260 St. 731-1070 Odprte od 9. do 9>. Naprodaj Tristanovanjska hiša, vua prenovljena, aluminijasta cxkna in , # vrata, vsa podkletena, plinski Zaloge rastejo furnezi, štiri zidane garaže. Se Industrija v Sloveniji je letos ugodno proda na Prossea: Ave. računala na večje povpraševanje Tel. 881-3282. in je temu primerno uredila svojo proizvodnjo. Pokazalo se je, da je bila preveč optimistična. Blago ni šlo tako v prodajo, kot so pričakovali in začele sb se nabirati zaloge. Sedaj so zaloge 'dosegle 17 (v letnih potreb, kar še ne smatrajo za pretirano, vendar ne vidijo kakega izboljšanja, verjetnejše se jim zdi poslabšanje in zmanjšanje povpraševanja in seveda splošne prodaje izdelkov. Citat el j cm na področju Vet kega Clevelanda priporočamo tc novice iz Slovenije poslušanji slovenske radijske oddaje “Prsmi in melodije iz lepe Sloveni-je” na univerzitetni postaj: WCSB 89.3 F M vsak dan n'd -pr-nedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah cd 12. rb 1. popoldne, kr jo vodita dr v; lan in . ga. Barbarji Pavlovčič. v i Kovi naslov- postaje je; 1990 F. V6L* ; ,—----- - ------_ ............. 6(83-84) Oskrbnika iščejo Park sv. Jožefa na Wfcdte Rd. išče človeka, ki bi po 'vsakem pikniku očistil prostore. Kličite po 6. zvečer Franka Zuudarja na tel. 761-6362. (182-86) Help Wanted Custodian Couple or family for ethni: hall. Excellent opportunity. Rent, utilities plus salary. Call 261-0436 or after 6 p.m. 442-0142. (x) FACTORY HELP FEMAiLE Light assembly and fmrnace brazing operators. Apply in person 9 to 4 p.m. TECHNICAL METAL PROCESSING 5476 Lake Ct. Off Shoreway at E. 55 SL (81 -37) Slovenec sem. tako je mati d’jala, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem. Slovenec sem, Slovenec sem. DJ PrijatePs Pharmacy 1 HOUSEKEEPING — LAUNDRESS Very lovely grown fantfily needs a person one day a wenk far laundry, ironing and li£lht sewing. Also one day every tT;o weeks for light houseclear.ir* g. Westlake area. Would prefer smo jo tudi radi prepevali s to- j AID voh AGED PitKSCRTPTTOM« someone wjth transportation. likim zanosom v naših mladih | A ,,