ŠE NEKAJ SLOVANSKIH NAJDIŠČ V VZHODNI FURLANIJI PAOLA KOROŠEC V članku »Slovanska najdišča v Vzhodni F urlaniji« (A rheološki vestnik VI/2, str. 247 sl.) sem objavila, kakor tam tudi izrecno poudarjam , gradivo, ki so ga našli na področju severnega dela Vzhodne F u rlan ije. V endar so pa Slovani bili n aseljen i tudi v južnem delu Vzhodne F u rlan ije, t. j. n a sauri ravnici, vse do m orja, o čem er govore večkrat zgodovinarji,1 2 opirajoč se n a zgodovinske pisane vire. A rheologi pa doslej o m e n jajo le posam ezne kose s teh najdišč,’ kakor je bil prim er tudi z gradivom s severnega dela. N a priloženih dveh tablah je gradivo, ki razen okrogle ploščate fibule ni bilo objavljeno, a ga h ran ijo v m uzeju v O gleju (Aquileia) (T. I, sl. 1—8; T. II, sl. 1) in v A rheološkem m uzeju v T rstu (T. II, sl. 2—5). M aterial, ki je v O gleju, je in v en tariziran pod več številkam i, so pa tu d i kosi, ki sploh niso inventarizirani. Kot m esto najdišča je vedno označen le O glej (Aquileia). Predm eti p red sta v lja jo slučajne najdbe, toda po ustnih po­ datk ih so posam ezni prim eri najdeni k o t grobni inventar.3 4 O m enjeni m a terial iz O gleja p rip ad a izključno kottlaškem u kultu rn em u krogu z vsem i njegovim i posebnostm i, k a k o r so luničasti uhani, fibula, obsenčni obročki itd. O d luničastih uhanov je eden fragm entiran. O rn am en tiran je bil z jam ičastim em ajlom , nekdaj črno-bele barve, ki je b il v jam icah v obliki tr i­ kotnikov (inv. št. 24.264; T. I, sl. 7). D alje so našli tri luničaste gravirane uhane, k aterih ornam enti so izdelani v teh n ik i trem oliranja. Dva im ata v te j tehniki izdelan rastlinski motiv, in sicer na vsakem uhanu drugega (inv. št. 24.293 in 24.294; T. I, sl. 1, 2); tre tji im a dve vrsti polkrogov in cikcakasto linijo na spod­ njem robu lunule, ki n aj bi im itirala nek d an jo g ran u lacijo (brez inv. št.; T. I, sl. 4). Vsi luničasti uhani so bili liti v bronu. A nalogije za n je im am o na raznih lokalitetah k o ttlašk e kulturne skupine, kot so W indischgarsten,* P erava,5 Bo­ h in jsk a S rednja vas" in dr. Poleg teh uhanov sta v oglejskem m uzeju tudi dva 1 M. Kos, Zgodovina Slovencev, L ju b ljan a 1933. — M. Kos, Zgodovina Slo­ vencev, L jubljana 1953. — B. G rafenauer, Zgodovina Slovenskega naroda, L jubljana 1954. — Itd. 2 Riegl-Zimmermann, Kunstgewerbe d. frühen M ittelalters, W ien 1923, 68. — D inklange v svojih propagandnih publikacijah. Oba p a citirata samo okroglo, plo­ ščato, em ajlirano fibulo. 3 Na tem m estu se zahvaljujem ljubeznivosti ge. B. Forlattijeve in gdič. G. Fo- golarjevi, ki sta m i omogočili pregled m ateriala ter izdelavo risb. 4 Germanen-Erbe, 1941, 74, sl. 43. 5 L. c. 73, sl. 36. obsenčna obročka, od katerih je eden iz tanjše bronaste žice s S-pentljo na enem koncu (brez inv. št.; T. I, sl.5), drugi je pa šele v sekundarni uporabi služil kot obroček (inv. št. 24.307; T. I, sl. 5). V prim arni uporabi je v starejši epohi p redstavljal se d an ji obroček m anjšo bro n asto iglo z bikonično glavico, ki je danes uvita podobno kot S-pentlja. Najzanimivejši, istočasno pa tudi najbogatejši predmet, poleg luničasfega emajliranega uhana, ki je karakterističen posebno za kottlaško kulturno sku- 8 8 C am iola, 1908, T. II, sl. 20, grob št. 14. pino, je velika, okrogla, m asivna, ploščata fibula, ki je bila lita v bronu (brez inv. št.; T. I, sl. 8. — prem er 4,7 cm).7 8 N a spodnji stra n i fibule je oh ran jen a še p en tlja , ki je bila vlita skupaj s fibulo, m edtem ko ša rn ir za iglo in sam a igla danes m anjkata. F ibula ima, k o t večina prim erov tega tipa, sred n ji del nekoliko vzbočen. Na n jem je sum arno p red sta v lje n a živalska figura z n azaj obrnjeno glavo. Vdolbine so bile izpolnjene z jam ičastim em ajlom . O koli srednjega vzvi­ šenega dela fibule je plastičen narezan venec. Na znižanem delu je ornam ent štirih polm esecev, ki so razporejeni v obliki križa. O b sam em robu fibule je sum arno vgravirana cikcakasta linija. E m ajl na srednjem vzvišenem delu, kak o r tudi v polm esecih na znižanem delu fibule, v k aterih so p o tri jam ice za vlaganje em ajla, je bil n ek d aj črne in bele barve. K akor večina ornam entov na drugih predm etih, tako je tudi ta motiv, razd eljen na štiri p o lja razp o rejen ih v obliki križa, te r živalski m otiv na centralnem delu fibule, znan iz drugih najdišč kottlaške k u ltu rn e skupine. Lahko celo trdim o, da je ta k m otiv dokaj p ri­ lju b ljen . Im am o ga na em ajlirani fibuli iz Žirovnice,8 k je r je pa izdelan z večjo preciznostjo k ak o r oglejski p rim erek ; d alje n a fibuli neke neznane lokalitete, ki je v m uzeju na D unaju,9 v K runglu,1 0 P eravi,1 1 K ötlachu1 2 itd. Poleg zg ornjih predm etov je v ogljeskem m uzeju tudi bronast, m asiven, lit p rstan s trikotnim presekom , o m am en tiran s prečnim i k an elu ram i (inv. št. 2436; T. I, sl. 6 a, b). K er je pod isto inv en tarn o številko tudi več drugih različnih prstanov iz rim ske dobe, bi nas njegova atipična o b lik a mogla zavesti, da bi ga p rišteli istem u obdobju, proti čem ur p a govori celotna njegova faktura. Zato je n ajv erjetn eje , da ga m oram o p rip isati slovanski periodi. V oglejski m uzej je kot slučajna n ajd b a dospel tudi frag m en tiran lonček (brez. inv. št.; T. II, sl. 1). N ašli so ga v sam em O gleju. Po svoji ja jča sto ovalni obliki, navzven upognjenem ustju, nekoliko odebeljenem robu n a dnu bi vse­ k ak o r sodil m ed slovansko ostalino. K akor večina slovanskih posod, tak o je tudi oglejski lonček dokaj dobro žgan (zunaj črne barve, zn o tra j rdečkast), izdelan pa iz dobro čiščene zem lje, pom ešane z drobci krem ena in peska. Izdelan je b il sicer prostoročno, pač pa dokončan na lončarskem kolesu, po vsej v er­ jetnosti na ročni pogon. O glejski m aterial, kak o r tudi že p o p rej objavljeni m aterial iz Severne F u r­ lanije, pripada kottlaškem u kulturnem u krogu in ga m oram o postaviti v čas IX. in X. stoletja. Če analiziram o oblike in ornam entiko, vidimo, da ta m aterial nim a n ikakih lokalnih posebnosti, k ak o r so n. pr. g ravirani u h an i iz F ortuite in veliki gravirani uhan, kdl je v Vidmu, tem več ga m oram o im eti za uvožen, ravno tako k akor em ajlirane uhane iz C aporiacca, C orno di Rosazzo in F ortuite a T urida.1 3 P roti domnevi, da so tudi em ajliran e p red m ete izdelovali v delavnicah, ki bi bile tu k a j na jugu, glede na bizantinske politične in k u ltu rn e eksponate 7 Vsi predm eti na tablah, razen onih 'ilz tržaškega A rheološkega m uzeja, so risani v naravni velikosti. 8 N eobjavljeno gradivo v N arodnem m uzeju v L ju b ljan i. 9 Riegl-Zim m erm ann, 1 . c., str. 71, sl. 58, n eb arv an a slika. 1 0 A rchaelogiai Értesito 1897, T. V. 1 1 M iti d. Zentral-Kommission 1898 "(Much, barvna tabla). 1 7 Pittioni, D er frühm ittelalterliche G räberfund von K öttlach, 1943. 1 3 A rheološki vestnik VI, 247 sl. v neposredni bližini, govori identičnost predm etov, predstava in ornam entika s tistim i, ki so n ajd en i severno in severovzhodno od Alp in k je r jih imamo v zelo velikem številu. T akšne številne analogije p a ne govore le za trgovske zveze m ed severnim i in južnim i pokrajinam i, tem več bi mogli tudi dom nevati, da so takšni predm eti dospeli na ju g z novim doseljevanjem prebivalstva, ne glede na to, kakšni so bili pravi vzroki tega doseljevanja. V erjetno so pa takšne doselitve, k ar nam kaže tudi m aterial, iz pom adžarske dobe, ko so Slovani kot km etje kolonizatorji prodirali na fu rlan sk o ozem lje nekako v drugi polovici X. stoletja.1 4 Vemo, da so v času, ko se je širila kottlaška k u ltu rn a skupina, Slovenci že m orali sp reje ti krščanstvo.1 5 K ljub tem u vidimo, da so tudi še n ap re j ohranili nekatere svoje sta re navade. Tudi so svojim pokojnim dajali p rid atk e v gro­ bove. Tako nas ta m om ent glede na bližino cerkvene m etropole te r z njim v zvezi tudi nekropole v O gleju ali pa v njegovi neposredni bližini, nagiblje k domnevi, da so tudi Slovenci, kolikor so bili tu, imeli iste pravice kakor stari domačini. V zvezi z oglejskim gradivom im am o tudi n ek aj zelo skrom nega gradiva v Arheološkem m uzeju v Trstu, ki pa je po ustnih podatkih iz neposredne bližine Gorice.1 6 Ta m aterial je zelo skrom en, brez kakršnih koli posebnosti, pripada pa ravno tak o grobnim najdbam .1 7 V enem grobu so našli uhana iz tanke bronaste žice s po trem i pentljam i na spodnji stran i obročka (T. II, sl. 4). V nekem drugem grobu pa so našli podoben uhan te r fragm ent o rn am entirane bronaste ploščice — v erjetn o okova (T. II, sl. 2, 3) in fragm ent m anjšega bronastega obročka. O blika teh uhanov je tudi zelo p rilju b lje n a na ozem lju kottlaške kulturne skupine, a najdem o jo tudi na ozem lju severnega dela Vzhodne F u r­ lanije.1 8 Sodeč po vsem, je ta nekropola, k a k o r tista v O gleju, m orala biti večjih razm er. Ako pogledam o geografsko karto do sedaj znanih najdišč na področju Vzhodne F u rlan ije, bomo videli, kakor je om enjeno tudi že n a drugem m estu, da se najdišča s slovanskim gradivom nizajo v glavnem na ozem lju langobard­ skega limesa. V endar so pa Slovani p ro d rli tudi nekoliko globlje proti zahodu. N ekropole, ki so doslej odkrite in v glavnem tudi neraziskane, nam pa k lju b tem u dokazujejo obstoj verjetno čistih slovanskih naselbin v teh k rajih , ki so m orale biti v bližini sam ih nekropol tako na severu kak o r n a ju g u in govore, da so živeli Slovani v teh predelih v m irnih razm erah (odsotnost orožja) in obdržali svojo k u ltu ro in svoje navade, ki so jih prinesli s seboj. 1 4 Kos, Zgodovina Slovencev, 1933, 120. 1 5 P ri tem m oram o vzeti zanesljiv podatek predstavo križa n a raznih pred­ metih. 1 6 Ta m aterial ni omenjen v inventarju. 1 7 Na ploščah, na katerih je m aterial pritrjen, je razdeljen po grobovih. Baje je bil tako urejen že v času, ko je bil izkopan. 1 8 Arheološki vestnik VI, 251 sl. T. III, 4. RIASSUNTO Su alcuni scavi slavi nel Friuli orientale In Acta archaeologica ci sono pubblicati alcuni scavi slavi nel territo rio del nord del F riu li O rientale. Inoltre ci si trova m ateriale anche nel Museo di A quileia, m ateriale che fu scoperto p ro p rio là (T. I, 1—8, T. II, fig. 1). Ce n’è l'orechino fram m entato lunato con sm alto nero e bianco incastrato, ce ne sono tre orechini lu n ati incisi, due cerchietti tem porali, uno con laccio in form a di S e l’altro elaborato d’un ago d’u n ’ epoca anteriore, c’è anche una grande fibbia piana con sm alto incastrato e con una presentazione anim ale e u n ’anello nella p arte m edia. In m useo ebbe anche una scoperta archeologica fortuita, un vasetto fram m entato, che secondo il lavoro tecnico possiamo accopiare alle rim anenze slave. Il m ateriale d’A quileia appartiene com pletam ente alla sfera di K öttlach e si può datare dal IX—X sec. Ci sono analogie al nord come anche al nord est delle Alpi. A nalogie singole si trovano anche in altri luoghi del F riuli. Trovati più m odesti ci sono anche nel M useo archeologico di T rieste. A ppar­ tengono aH’im m ediata vicinanza di G orizia. Secondo le notizie c’erano parecchie tombe. In una tom ba p. e. furono trovati due orechini del tip o K öttlach, in un altra, orechino sim ile, un fram m ento di un cerchietto di bronzo e un fram m ento di una lam ina di bronzo ornam entata, probabilm ente u n a bandella. A giudicare dai trovati del F riuli, che si trovano anche più a ll’ ovest del Limes langobardo, si può supporre un a colonizzazione slava, probabilm ente a ll’epoca dopom agiara. Come finora tu tti i trovati sono oggetti funerari, tutti questi stabilim enti dovevano essere nele vicinanze delle necropoli. Giudicando dai trovati, gli Slavi, per un tem po alm eno, ritennero la loro coltura e i loro usi. Yse 1/1 nar. vel.