Kronika Ptuj • Nekdanji policist osumljen uboja O Stran 5 Ptuj, torek, 6. junija 2017 letnik LXX • št. 44 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski Politika Čuš: »Nesposobni ministrici želimo poslati jasno sporočilo in klofuto!« O Stran 7 Danes priloga gremo wna pocltnlce Politika Markovci • Ko 800.000 evrov preveč postane problem ... O Stran 8 Kultura Ptuj • Deveti glasbeni festival Arsana O Stran 10 Ljudje in dogodki Ormož • Odprli prvi regijski poligon za gasilce O Stran 25 Šport Miran Lipovac • Čisti in pozitivni odnosi v slačilnici O Stran 11 Nogomet • Včasih v Avstrijo starejši, sedaj vedno mlajši O Stran 22 Podravje • 15. Poli maraton Praznik rekreacije in druženja Dobra volja je bila pred Poli maratonom, med njim in po njem izražena na obrazih večine izmed 4500 udeležencev. Poli maraton je pod organizacijsko taktirko Perutnine Ptuj in Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj prišel do novega mejnika, do številke petnajst. Že sobotno jutro je na Ptuju s prihodom kolesarjev napovedovalo pester dan, ponovno je bil impozanten pogled na Potrčevo cesto in neverjetno množico kolesarjev. Več nastraneh. 14 in Štajerski Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Aktualno • So drevesa na Ptuju še enkrat potegnila (pre)kratko? S Strani 2 In 3 Aktualno • Tretji razpis za direktorja Šolskega centra O Strani 2 in 3 Izobraževanje • e-Študentski servis: 60 % podjetij študente tudi zaposli S Strani 6 In 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTN RADIOPTUJ 89,8.88^.104,3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 6. junija 2017 Ptuj • Vzdrževanje dreves spet razburilo javnost So drevesa na Ptuju še enkrat pot Da imajo meščani Ptuja do dreves (in sploh vsega zelenega) kaj nenavaden odnos, se je pokazalo že večkrat. Po drevesih na dvorišču vrtca Spominčica. Lani so (pre)močno obrezali divje kostanje na spodnjem dvorišču ptujskega gradu, kar bi po mnenju strokovnjakov lahko povzročilo celo propad dreves, podobna praksa pa se nadaljuje tudi drugod v mestu. Pokvarjene krošnje ni mogoče več popraviti Krajinski arhitekt Miran Krivec je poudaril, da bi morali mestna drevesa vzdrževati strokovnjaki z ustreznimi certifikati, kar pa resda ne bi bilo zastonj. Krivec je zato priporočil vsaj uporabo zbirke mednarodno uveljavljenih priporočil in pravil za ravnanje z drevesi v mestu Mestno drevje, ki so jo leta 2011 izdali v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Avtorji knjige (Aleksandra Šiftar, Tanja Maljevac, Maja Simoneti in Jože Bavcon) so poudarili, da je obrezovanje zelo odgovorno delo, ki na drevesu pušča trajne posledice: »Izvajalec mora imeti za obrezovanje drevja usposobljene delavce s primernim certifikatom (npr. licenco EAC European treeworker ali pa različne ISA licence) in izkušnjami. To mora biti določeno tudi med razpisnimi pogoji za izbor izvajalca. Med razpisnimi pogoji za izvajalca se določi tudi zahteva po tem, da izvajalec navede več referenčnih primerov za pretekla tri leta, na katerih je mogoče preveriti kakovost opravljenega dela.« Poudarili so, da odstranitev več kot 15 % vej na drevesu pusti trajne posledice: »Krošnje, pokvarjene zaradi rezanja močnih in debelih vej, ni mogoče več popraviti.« Pojasnili so tudi, da obrezovanje mestnega drevja še danes upošteva pradavna pravila za vzdrževanje visokodebelnih sadovnjakov. V učbeniku Sadjarstvo iz daljnega leta 1923 je Ivan Bele zapisal: »Izkušnja uči, da je mnogo obrezovanemu drevju odmerjena krajša doba nego takemu, ki je prepuščeno bolj samemu sebi.« In še: »Če pomislimo na te slabe posledice rezi, razvidimo, da je mnogo bolje nič rezati, nego pa če režemo napačno.« Da naj bi sedem platan ob Potrčevi cesti na Ptuju premočno oz. nestrokovno obrezali, nas je opozoril bralec našega časopisa. »Drevesa so postala ptujski 'totemi' in nikakor ne nudijo več sence našim otrokom,« je zapisal opazovalec, ki pa ob tem ni pozabil pohvaliti novih igral za otroke, ki so jih po mestu uredile Javne službe Ptuj (JSP). Za strokovno mnenje smo zaprosili krajinskega arhitekta in konservatorskega svetovalca iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Mirana Krivca. »Drevesa niso obrezana, ampak obglavljena. Delo je opravljeno skrajno nestrokovno,« je bil jasen strokovnjak. »Arbo-ristična doktrina urejanja dreves dopušča obrezovanje vej s premerom pet centimetrov in ohranjanje osnovnega habitusa (oblike krošnje), značilnega za posamezno drevesno vrsto,« je pojasnil. Poudaril je, da so tudi drevesa lastnina, zato je zanje odgovoren lastnik, lahko seveda tudi koncesionar ali upravnik: »Zakonskih določil glede vzdrževanja dreves ni, obstajajo pa standardi, ki so bolj kot lastnikom in vzdrževalcem namenjeni projektantom. Drevesa naj bi vzdrževali v duhu dobrega gospodarja. V Sloveniji imamo tudi strokovnjake z mednarodnim arborističnim certifikatom, ki lahko svetujejo lastnikom.« Zaradi nejasne in nedefinirane zakonodaje na tem področju so ukrepi skoraj nemogoči, je pojasnil: »Morda bi lahko ukrepal okoljski inšpektor, če bi bila drevesa predmet varovanja kulturne ali naravne dediščine, pa pristojne inšpekcije.« Nevarnost za otroke Ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak je pojasnila, da so bila drevesa ob enoti vrtca Spomin- čica že zelo visoka, zaposleni pa so opozarjali, da z dreves padajo debelejše suhe veje, ki predstavljajo nevarnost. Poudarila je, da vrtec s kadrom, ki bi lahko strokovno in varno obrezal tako velika drevesa, ne razpolaga, seveda tudi s primerno mehanizacijo ne. Nalogo obrezovanja dreves zato že vsa leta zaupajo pooblaščenim podjetjem, ki tudi sicer urejajo okolje v mestu Ptuj. Platane pri vrtcu Spominčica naj bi obrezovali vsakih deset do petnajst Foto: CG Ptuj • Mirjana Nenad je nova predsednica sveta zavoda ŠC Ptuj Iščejo direktorja Šolskega centra - v tretje gre rado Ob vseh zapletih, ki se v zadnjih mesecih dogajajo na Šolskem centru Ptuj, bi marsikdo pričakoval, da kakšnega večjega interesa za delovno mesto direktorja na tem zavodu ne bo. Zmotno! Na ponovljenem drugem razpisu se je za to delovno mesto prijavilo kar devet kandidatov, noben od njih pa si ni uspel zagotoviti zadostne podpore v svetu zavoda. Zato so razpis še v tretje ponovili. O najprimernejšem kandidatu bo tokrat odločala no-voimenovana sestava sveta zavoda. 11. aprila letos je članom sveta zavoda Šolski center Ptuj potekel mandat. V. d. direktorice tega zavoda Darja Harb je sicer 19. maja sklicala konstitutivno sejo, a neuspešno, saj se na seji članom sveta, ki so bili dotlej imenovani, ni uspelo uskladiti okrog tega, kateri izmed dveh predlaganih kandidatov je primernejši za funkcijo predsednika sveta zavoda. Jerica Korpar je prejela kar 11 glasov, kar pomeni, da je šlo za las in ji je za izvolitev zmanjkal le en glas. Njen protikandidat Iztok Milošič si je zagotovil pet glasov članov sveta zavoda, povsem enak rezultat pa je bil tudi po ponovljenem glasovanju. Ker uporabne „matematične" rešitve niso našli, je bila seja prekinjena, z njo pa neobdelane še vse druge točke, ki so bile na dnevnem redu. V izogib temu, da bi se situacija ponovila, je Harbova pred sklicem nadaljevanja seje počakala, da sta svoje predstavnike imenovali še vlada in Strojna šola ŠC Ptuj. Robert Koler, Vladimir Janže-kovič, Mirjana Nenad in Dušan Gvozdič so člani, ki jim je mesto v svetu zavoda zaupala vlada RS. Skupaj z imenovanjem predstavnikov Strojne šole ŠC Ptuj (Tomaža Emeršiča za predstavnika dijakov in Branka Žunca kot predstavnika staršev) je od konca maja svet zavoda z 22 imenovanimi člani končno kompleten. Tokratne seje se je udeležilo 21 predstavnikov, a so očitno še pred začetkom dosegli konsenz glede tega, kako naj se dogajanje odvija v prihodnje. Večina se jih je strinjala, da je najbolje, da vodenje sveta zavoda prevzame kandidat, ki ga imenuje vlada in je neobremenjen z dogajanjem na Šolskem centru Ptuj. Predlagana sta bila dva kandidata, Robert Koler in Mirjana Nenad. Slednja je dobila kar 18 glasov, torej veliko večino, in postala predsednica sveta, Koler pa podpredsednik. Član sveta Dušan Holc je sicer predlagal, da bi o izbiri predsednika sveta zavoda glasovali tajno, češ da se na člane izvajajo pritiski. A se izraženi pomislek očitno večini ni zdel zadosten in so odločili, da je glasovanje tudi pri tej točki javno. tudi prihodnje leto. Pričakujejo, da bomo s 1. septembrom imeli imenovanega direktorja in ne vršilca dolžnosti. Zato predlagam tudi razširitev dnevnega reda z novo točko: imenovanje direktorja ŠC Ptuj. Časa je dovolj, postopek bo trajal približno mesec dni. Bolje je, da to izvedemo zdaj kot jeseni,« je, preden je vodenje Ponovljen razpis za direktorja »Bila sem pri državni sekretarki, nekaj časa je na sestanku bila prisotna tudi ministrica. Seznanjeni so z dogajanjem na Šolskem centru Ptuj, z razpisi, ne-konstituiranjem sveta zavoda ... Pozvali so nas k strpnosti in povedali, da se bodo udeležili tudi jesenskega zbora delavcev. Opozorili so me tudi, da dofinancira-nje ni avtomatizem in da naj tudi sami kaj naredimo, saj ni nujno, da bomo dodatna sredstva dobili Družbazačasopisnoinra&jskodejavnostRadioTednik,&o.o.,Ptuj.Dfrektor:DragoSlameršak.Naslov:RadiaTednikPrnj,p.p.95,Osojm^ ki ga jeustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torekinpetek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodjatehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostnapodoba Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, DženmaKmetecJožeŠmigoc,EvaMnošič,MonikaLevanič.Lektorica:LeaSkokVaupotič.Naročniškarazme^ Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, narocila@radio-tednik.si., Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 3 4 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Svet zavoda SC Ptuj je vendarle torek • 30. maja 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 egnila (pre) kratko? Panorami ter na grajskem griču in dvorišču so zdaj (pre?)kratko potegnila še tista na »Ko drevesa in njihove veje prerastejo velikost do te mere, da se veje začnejo sušiti in padati okrog dreves ter tako ogrožati otroke, povabimo k oddaji ponudb podjetja, ki razpolagajo z ustreznim znanjem in potrebno mehanizacijo za delo na višini. Običajno se to zgodi v razmahu desetih do petnajstih let,« je dejala ravnateljica ptujskega vrtca. Letos so na podlagi najugodnejše ponud- Mnenja o tem, kako strokovno so delo opravili tokrat, so deljena. be obrezovanje dreves zaupali JSP, za kar so namenili 1.350 evrov brez DDV. Omenjeno podjetje v sklopu urejanja in čiščenja javnih površin skrbi tudi za »negovanje in obnavljanje cvetličnih nasadov, trat, drevja in grmičevja«, za samostojne naročnike pa ponuja še »organiziranje obrezovanja dreves, podiranja in odvoz dreves ter zasaditev novih dreves«, vendar je obrezovanje dreves pri vrtcu Spominčica izvedlo s podizvajalcem. Direktor JSP Alen Hodnik je povedal: »S predstavnico Vrtca, s katero je bil opravljen ogled stanja na terenu (izpostavljena je bila težava z odlomom suhih vej, kar predstavlja nevarnost za otroke), smo se dogovorili Stanje dreves vpliva na vrednost nepremičnin Drevesa (sploh na Ptuju) ljudje velikokrat razumejo predvsem kot strošek ali celo nadlogo, malokdo pa pomisli, da imajo tudi svojo vrednost. V mestni občini Ljubljana so to dojeli že pred leti; tamkajšnje javno podjetje Snaga je namreč za potrebe svojega rednega dela pri vzdrževanju mestnih zelenih površin pri strokovnjakih naročilo izdelavo pravil za ravnanje z drevjem. Vrednost dreves znajo ceniti tudi v drugih mestih po Evropi, kjer v ozelenitev urbanih površin vlagajo vse več truda in sredstev ... Avtorji knjige Mestno drevje so poudarili, da je ovrednotenje dreves pomembna upravljavska naloga. »Vrednotenje je sestavni del 'katastra' drevesnega fonda in služi kot podlaga za oceno javnega premoženja v kraju ali občini in za plačevanje odškodnin pri poškodbi dreves, npr. gradbenih posegih. Občina je ob poškodbi dolžna izterjati nastalo škodo na javni lastnini. Mehanske poškodbe pa nastajajo tudi med vzdrževanjem, posebej če je to nestrokovno. Vrednost drevesa se s tem zmanjša vsaj za polovico.« Še več: drevesa vplivajo tudi na vrednost nepremičnin. Slovenski Stvarnopravni zakonik iz leta 2002 določa: »Vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.« To pomeni, da so bistven del nepremičnine tudi nasadi in drevje. Če se poškodujejo ali uničijo, gre za poseg v 'substanco nepremičnine', kar zmanjša vrednost celotne nepremičnine. za odstranitev vseh suhih vej in s tem pomlajevanje krošenj. Te se bodo obrasle še letos, saj so bili puščeni zdravi poganjki. V spodnjih delih platan so bile puščene vse zdrave veje, ki zagotavljajo senco nad igralnimi prostori za otroke.« * I ■ ■ v- Saj imajo se eno drevo ... Po zagotovilih direktorja JSP so bile platane nestrokovno obrezane že pred njihovim prihodom, s tokratnim obrezovanjem pa so stanje pravzaprav sanirali: »Konci vej so bili odrezani pod nepravilnim kotom, ki je zaustavljal vodo na odrezanem delu veje in ni omogočal odtekanja vode. Sle- dilo je trohnenje vrhov vej. Pri obrezovanju je bilo treba tokrat veje skrajšati do zdravega dela oz. do debla, s čimer se je preprečilo nadaljnje odlome nezdravih delov vej že pri najmanjšem neurju.« Strokovno oceno, da obrez ni bil pravilen, je komentiral: »Škoda, da se brez poznavanja okoliščin sodi delo nekoga drugega in se ga brez slabe vesti označi za nestrokovnega. Prepričan sem, da se ob takšnem komentarju prizadete počutijo tudi delavci, ki so z željo rešiti, kar se rešiti da, delali povsem dobronamerno.« Bojazni našega bralca, da zaradi močnega obrezovanja dreves otroci na dvorišču vrtca nimajo več prijetne sence, je ravnateljica Vrtca ovrgla: »Na vseh igriščih naših enot je treba v daljših obdobjih urediti drevesa, da v času, ko se otroci igrajo na dvorišču, zagotavljajo varno senco. Enota Spominčica ima na zunanjem dvorišču še eno drevo, ki v sedanjem trenutku z bogato krošnjo zagotavlja prijetno senco in dovolj prostora za igro na prostem.« Da se pomembnosti sence zavedajo, izkazujejo tudi s sodelovanjem v projektu Varno s soncem. »V okviru projekta spoštujemo vse smernice, v času med 10. in 16. uro se zadrževanje otrok na direktnem soncu ne priporoča. V dneh z visokimi temperaturami otroke še pogosteje oskrbujemo z napitki in dejavnosti otrok izvajamo v razpoložljivih osenčenih predelih igrišč našega vrtca,« je dejala Vučakova. Razpravo je sklenila: »Morda so drevesa sedaj komu res videti kot totemi, vendar bodo tudi ti totemi kmalu dobili zeleno frizuro.« Eva Milošič seje predala novi predsednici, Harbova argumentirala predlog, da se dnevni red razširi s točko imenovanje direktorja ŠC Ptuj. 17 članov sveta zavoda se je z njo strinjalo in so tak predlog tudi potrdili. Nov razpis so že objavili, pisne prijave sprejemajo do 9. junija. Kako uspešni bodo pri izbiri najpri- mernejšega kandidata in ali bo kdo izmed prijavljenih lažje prepričal novoimenovane člane sveta zavoda kot prejšnjo sestavo, bo jasno že kmalu. So pa glasne govorice, da bo svojo srečo ponovno preskusilo kar nekaj kandidatov, ki so se prijavili že na prva dva razpisa. Dženana Kmetec konstituiran, imenovali so tudi predsednico sveta Mirjano Nenad. Ptuj • Gimnazijo bo od septembra naprej vodil Boštjan Šeruga Izbran novi ravnatelj ptujske Gimnazije Na razpis za ravnatelja Gimnazije Ptuj sta prispeli dve prijavi, a je dosedanja ravnateljica Melani Centrih tik pred sejo sveta zavoda od kandidature odstopila. Njeno delovno mesto septembra prevzema Boštjan Šeruga, ki čaka le še na soglasje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Učitelj geografije in pedagoški koordinator na Gimnaziji Ptuj Boštjan Šeruga in dolgoletna ravnateljica Melani Centrih sta kandidata, ki sta se pravočasno prijavila na razpis za delovno mesto in sta izpolnjevala vse potrebne razpisne pogoje. Debata okrog tega, kateri izmed njiju si bo prislužil podporo staršev, zaposlenih, dijakov in članov sveta zavoda, je v zraku visela kar nekaj časa. A kot kaže, je Šeruga s svojo vizijo bolj prepričal, kar je bil razlog, da je Centrihova v torek, 23. maja, le dan pred sejo sveta zavoda, od kandidature odstopila. Mandat ji poteče 31. avgusta letos, a ostaja zaposlena na ptujski Gimnaziji, saj kot pravi, pogojev za upokojitev še nima, manjkata ji dve leti delovne dobe. »V postopku izbire za de- lovno mesto ravnatelja sva bila dva kandidata, moj protikandidat je dobil večinsko podporo v profesorskem zboru, 100% na dijaški skupnosti, 100% na svetu staršev, torej je bil moj razlog za Novi ravnatelj Gimnazije Ptuj bo Boštjan Seruga. Svet zavoda ga je že potrdil, čaka le še sklep ministrstva o imenovanju. Zadnjih 15 let je ptujsko Gimnazijo vodila Melani Centrih. odstop razumljiv. Odstopila sem iz osebnih razlogov,« je pojasnila Centrihova, ki je bila na mestu ravnateljice vse od leta 2002, torej septembra bo polnih 15 let. O tem, zakaj se je v prvi vrsti odločil za kandidaturo, smo govorili tudi s Šerugo: »Vsa leta sem skupaj s kolegi soustvarjal sedanjost in prihodnost Gimnazije Ptuj. Skozi čas pa je nekako dozorela ideja, da sem pripravljen na nove izzive in na to, da vložim veliko dela v vodenje takšne institucije. S predstavitvijo preostalih podrobnostih, ki se nanašajo na spremembe in način vodenja zavoda, bom še nekoliko počakal, in sicer, da bo opravljen še zadnji korak v postopku, to je imenovanje za ravnatelja,« je dejal Šeruga. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 6. junija 2017 Slovenija, Podravje • V sedmih letih na slovenskih sodiščih 756 varnostnih dogodkov Za varovanje sodisc v Podravju letno Zaposleni na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju so se v sredini maja na delovnem mestu srečali z nasilnežem, ki je poskušal na silo šele policisti. Grožnja razjarjenega 33-letnega Ptujčana ni osamljeni primer napada na slovenske pravosodne organe. Koliko dogodkov z so se z njimi soočili tudi na sodiščih na območju Podravja? Na Ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da razpolagajo s podatki od leta 2010. V obdobju do 2016 so našteli 756 dogodkov z varnostno grožnjo, največ leta 2015 (135). Leta 2010 so jih zabeležili 89, leto kasneje 95 in leta 2012 115. Tudi v naslednjih treh letih je število varnostnih dogodkov naraščalo. Leta 2013 jih je bilo 118, 2014 129 in 2015 135. Lani se je številka skoraj prepolovila, evidentiranih je 75 varnostnih dogodkov. Med izstopajočimi primeri nasilnih groženj in napadov na pravosodne organe je zagotovo dogodek izpred dveh desetletij (1996), ko je v Miklavžu na Dravskem polju pred hišo sodnika mariborskega sodišča prišlo do eksplozije. V eksploziji je bila poškodovana sodnikova žena. Leta 2005 je eksplozija odjeknila v prostorih novogoriškega okrožnega sodišča. »Varnostnik je v večernem času med obhodom v zračniku prostora našel Tožilstvo: varnostne ukrepe je treba poostriti 17. maja okrog 15. ure se je oboroženi storilec pojavil pred vhodnimi vrati Okrožnega državnega tožilstva (ODT) Ptuj, pozvonil na domofon in poskušal vstopiti v njihove poslovne prostore. Ker je dva meseca pred tem na tožilstvu že povzročil incident, ga zaposlena ni spustila naprej. Zato se je močno razburil, postajal vedno bolj nasilen, grozil in nazadnje razbil steklena vrata ter jih kljub zaščitni mreži močno poškodoval. Na koncu ga je obvladala policija. Nasilnež, ki se je fizično lotil inventarja na tožilstvu, je sicer osumljen storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. V Uradu vodje ODT na Ptuju so pojasnili, da so se s podobnimi varnostnimi incidenti, zaradi katerih je bila za posredovanje poklicana policija, v preteklosti že srečali, saj lastne varnostne službe nimajo. »Zaposleni so večkrat deležni neugodnih in žaljivih telefonskih klicev strank, vendar se s tako ekstremnim primerom varnostnega incidenta, kot se je zgodil 17. maja, doslej nismo srečali. Po tem dogodku smo na Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno državno tožilstvo posredovali pobudo s konkretnimi predlogi za okrepitev varovanja,« so sporočili s ptujskega tožilstva. Na Vrhovnem državnem tožilstvu omenjeni incident obsojajo. Ker ne gre za osamljeni primer ogrožanja varnosti zaposlenih na tožilstvih, generalni državni tožilec Drago Šketa meni, da bi bilo treba na vseh državnih tožilstvih varnostne ukrepe poostriti. 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 89 95 115 118 129 135 75 neznani predmet in zaznal, da se nekaj žge. Eksplozija je zvila pločevinasta vrata, s katerimi so bili zavarovani arhivi, in betonsko ploščo, razbitih je bilo tudi nekaj oken. Leta 2009 je prišlo do eksplozije v stanovanjski hiši sodnice ljubljanskega sodišča,« so navedli na ministrstvu za pravosodje. Letni strošek varovanja: 2,8 mio evrov S točnim podatkom, koliko na letni ravni stane varovanje vseh slovenskih sodišč, tožilstev in pravobranilstva, na resornem ministrstvu ne razpolagajo. »Stroške pogodbenega fizičnega in tehničnega varovanja plačujejo sodišča, zato na ministrstvu teh podatkov nimamo. Smo pa pri pripravi »Strategije varovanja pravosodnih organov« od posameznih pravosodnih organov zbirali podatke in na tej podlagi prišli do izračuna, da Vir: Ministrstvo za pravosodje je okvirni letni strošek pogodbenega fizičnega in tehničnega varovanja, ki ga za vse pravosodne organe izvajajo zasebne varnostne službe, okrog 2,8 milijona evrov. V ta znesek niso vključene investicije v sisteme tehničnega varovanja.« Razmišljanja ministrstva gredo v smeri, da bi pravosodne institucije v prihodnje varovali zaposleni v javnem sektorju - pravosodni policisti oz. zaporniški pazniki. Z letošnjim aprilom so od zasebne varnostne službe že prevzeli varovanje sodne palače v Ljubljani, kjer je sedež ljubljanskega okrožnega in višjega ter vrhovnega sodišča. »Pri odločitvi za prenos varovanja sodišč na pravosodne policiste gre v prvi vrsti za stalnost ekipe pravosodnih policistov, kar omogoča enostavnejše prenašanje znanja in informacij skozi čas, pa tudi enotno usposobljenost. S takšnim sistematičnim pristopom se bo postopno gradila enotna varnostna politika vseh sodišč ter poenotili varnostni standardi in pravila v vseh stavbah, kjer delujejo sodišča. Varovanje s pravosodnimi policisti v sodni palači, v kateri ima sedež Vrhovno sodišče, je hkrati tudi simbolnega pomena, saj bo na ta način država zagotavljala varovanje tretje veje oblasti,« pravijo na ministrstvu. Sodnikom grozijo s pismi ali po telefonu Ali so se v minulih letih srečali z varnostnimi grožnjami, smo povprašali na okrožnih sodiščih v Mariboru in na Ptuju. »S primeri hujših oziroma nasilnih groženj sodnikom ali sodnemu osebju se Okrožno sodišče v Mariboru z organizacijskimi enotami - okrajnimi sodišči v Mariboru, Slovenski Bistrici in Lenartu v preteklih desetih, dvajsetih letih ni srečalo. Sodišče sicer vsako leto beleži nekaj groženj sodnikom, običajno v pisni obliki ali po telefonu, s čimer sproti seznanimo Ministrstvo za pravosodje in Policijsko upravo Maribor,« je pojasnila predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, višja sodnica Alenka Zadravec, Po zbirnih podatkih ministrstva za pravosodje se za varovanje slovenskih nameni okrog 2,8 milijona evrov. Doslej so varovanje izvajale varnostne pravosodnih ustanov predvidoma skrbeli pravosodni policisti. Haloze, Gorišnica • Nov javni poziv za izbor operacij LAS Haloze Priložnosti za lokalni razvoj pograbili z obema V nekaterih lokalnih akcijskih skupinah (LAS) glede na razpisana sredstva ne prejmejo dovolj vlog, v LAS Haloze pa je situacija povsem drugačna: na prvih vljenih januarja in februarja letos, so prijavitelji kandidirali za kar dvakrat toliko sredstev, kot jih je bilo na razpolago. Zdaj imajo tako zavrnjeni kot novi 1. junija, so na spletni strani www.haloze.org objavili tretji javni poziv LAS Haloze oz. drugega za izbor operacij, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Prijaviti je mogoče projekte, katerih rezultati bodo pripomogli k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Cirkulane, Go-rišnica, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Okvirna višina razpoložljivih sredstev znaša 200.000 evrov, delež sofinanciranja upravičenih stroškov bo tudi tokrat znašal 85 %, najvišji znesek sofinanciranja za posamezni projekt bo 60.000 evrov. Rok za vložitev predlogov je 3. julij letos do 12. ure. Za dodatna pojasnila je mogoče zaprositi po elektronski pošti las.haloze@halo.si ali vsak delovnik med 8. in 16. uro na telefonski številki 02 795 3200. Zadnja vprašanja bodo sprejemali do 26. junija letos. Prvih devet projektov, ki bodo sofinancirani iz EKSRP in Evropskega sklada za regionalni razvoj, so nedavno na skupščini LAS že potrdili, zdaj pa bodo to morali storiti še na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja oz. na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Prijavitelji bodo projekte predvidoma začeli izvajati to jesen. Z vsemi devetimi enoletnimi projekti se bo v šest haloških in gorišniško občino steklo skoraj pol milijona evrov evropskega denarja. Projekte je mogoče še nadgraditi Sonja Golc iz Podeželskega razvojnega jedra (PRJ) Halo, vodilnega partnerja LAS Haloze, je poudarila, da je odziv odličen, in povzela statistiko: »Za oba javna poziva skupaj smo odgovorili na 241 telefonskih klicev, imeli smo 39 osebnih sestankov, 147 vprašanj smo prejeli po elektronski pošti, pripravili smo osem predstavitvenih do- godkov. Vseh dogodkov se je udeležilo 185 oseb. Nekaj zastavljenih vprašanj je bilo tako kompleksnih, da so jih pomagali razjasniti tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na MGRT.« Direktor PRJ Halo Jernej Gole je prijavitelje in partnerje pohvalil, da so v vloge vložili veliko truda: »Res pa je bilo prošenj za dvakrat toliko sredstev, kot je bilo razpisanih, zato vseh vlog žal nismo mogli podpreti.« Vsi potrjeni projekti dosegajo cilje iz več prioritetnih področij Strategije lokalnega razvoja za to območje hkrati (turizem, vinogradništvo, kulturna dediščina, reaktivacija zaraščenih Nov javni poziv za izbor operacij Lokalne akcijske skupine Haloze sta na tiskovni konferenci predstavila Sonja in Jernej Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo. Foto: EM torek • 6. junija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 387.000 evrov stopiti v prostore tožilstva. Razbil je vrata in kljuko, obvladali so ga varnostno grožnjo se je na slovenskih sodiščih zgodilo v minulih letih, in dodala: »Za varnost sodnikov in sodnega osebja skrbimo s pomočjo zunanjega pogodbenega izvajalca, ki za sodišče opravlja naloge tehničnega in fizičnega varovanja, ter s pomočjo opreme, ki jo sodiščem zagotavlja Ministrstvo za pravosodje: rentgeni za pregled prtljage ob vstopu na sodišče, detektorska vrata, ročni detektorji kovin, sistem videonadzora, sistem panik stikal. Vsak obiskovalec je ob vstopu na sodišče varnostno pregledan. Če so ob pregledu najdeni nevarni predmeti (škarjice, nož, razpršilci, kladiva ...), se le-ti odvzamejo. Vsi obisko- Foto: Črtomir Goznik pravosodnih organov na letni ravni službe, v prihodnje naj bi za varovanje valci se ob prihodu na sodišče tudi pisno evidentirajo. Sodnike in sodno osebje spodbujamo k samozaščitnemu obnašanju in k ustrezni komunikaciji z obiskovalci ter jim, če je to na razpolago (za kar skrbi Ministrstvo za pravosodje), omogočimo v tej smeri tudi izobraževanja. Za Okrožno sodišče v Mariboru in njegove organizacijske enote storitve tehničnega in fizičnega varovanja izvaja varnostna služba Protect Infra, letni strošek je blizu 270.000 evrov z vključenim DDV.« V sodni dvorani fizični obračun med strankama »Na sodiščih sodnega okrožja Ptuj, pod okrilje katerega sodijo ptujsko okrožno ter okrajni sodišči Ptuj in Ormož, vsako leto zabeležimo kar nekaj pisemskih vlog in telefonskih klicev strank, v katerih so tudi izražene grožnje s fizičnim nasiljem, namenjene predvsem sodnikom. Prav tako je zabeleženih nekaj varnostnih dogodkov, ki so motili poslovanje posameznega sodišča in vplivali na varnost sodnikov, strank in sodnega osebja. Kot primer lahko navedemo fizično nasilje ene stranke nad drugo v razpravni dvorani, pri čemer je posredoval varnostnik, poklicali smo tudi policijo. Na sodiščih je bilo podanih tudi že nekaj ustnih groženj sodnikom. Obtoženec je po razglasitvi sodbe zagrozil sodnici, uveden je bil kazenski postopek zaradi kaznivega deja- nja oviranje pravosodnih in drugih državnih organov. Evidentirane imamo tudi grožnje sodnemu osebju z uporabo fizičnega nasilja. O varnostnih dogodkih, ki motijo poslovanje sodišča in vplivajo na varnost zaposlenih in strank ter obiskovalcev, sproti seznanjamo Ministrstvo za pravosodje, po potrebi tudi policijo, ko so podani znaki kršitev javnega reda in miru oz. znaki kaznivega dejanja. Posebnih evidenc o dogodkih z varnostno grožnjo ne vodimo. Za varnost sodnikov, sodnega osebja, strank, udeležencev v postopkih ter obiskovalcev sodišč skrbi zunanji izvajalec varovanja z varnostniki, ki so fizično prisotni na posameznih sodiščih. V pisarnah in v razpravnih dvoranah imamo nameščene tipke za klic v sili. Varnostniki opravljajo kontrolo nad neupravičenim vnosom orožja in drugih nevarnih predmetov v sodne prostore z uporabo rentgena za pregled prtljage oz. detektorjev za odkrivanje kovin. Varovanje na vseh treh sodiščih ptujskega sodnega okrožja izvaja družba Protect Infra iz Maribora. Po trenutno veljavni pogodbi znaša letni strošek varovanja nekaj manj kot 117.000 evrov z DDV. Od tega za Okrožno sodišče na Krempljevi ulici na Ptuju 45.000 evrov, za Okrajno na Vodnikovi ulici na Ptuju 46.500 evrov in za Okrajno na Ptujski cesti v Ormožu 25.000 evrov,« je povedal predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju, višji sodnik Andrej Žmauc. Mojca Zemljarič Bi lahko dobili še več? rokama dveh javnih pozivih, obja-projekti še eno priložnost. površin in medgeneracijsko sodelovanje oz. vključevanje ranljivih skupin v družbo), največ pozornosti pa posvečajo turizmu. Vsako vlogo so neodvisno ocenili trije člani petčlanske ocenjevalne komisije, pri točkovanju pa upoštevali administrativno ustreznost vloge ter splošne in specifične kriterije. »Merila so: izvedljivost, terminski načrt, inovativnost, trajnost, ustvarjanje delovnih mest, razvoj novih programov, produktov ali storitev, vpliv na okolje, vključevanje ranljivih skupin, aktivno partnerstvo glede na število in glede na raznolikost partnerjev ter vključevanje pri- V LAS Haloze bo z javnimi pozivi na razpolago 709.239 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in 628.863 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Dva poziva, po enega za sredstva iz vsakega od skladov, so že zaključili, tretji je v teku. Nov poziv za sredstva iz ESRR bodo predvidoma objavili letos septembra, zadnjega za sredstva iz EKSRP pa prihodnje leto spomladi. Sonja Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo je pojasnila, da bodo objave pozivov prilagajali razmeram: »Če bomo dobili dodatna sredstva, bomo konec leta 2019 objavili še dodatni poziv.« Na presečni datum 31. december 2018 bodo namreč vse LAS v Evropski uniji morale poročati o doseganju ciljev svojih strategij lokalnega razvoja. Tiste lokalne akcijske skupine, ki bodo še uspešnejše od tega, kar so si zadale, bodo nagrajene z dodatnimi sredstvi; glede na dosedanji odziv bi se med njimi lahko znašla tudi LAS Haloze. oritet. Trije dodatni kriteriji, ki so jih člani LAS lahko predlagali sami, so ekološka pridelava, območje Natura 2000 in objekti z evidenčnimi številkami dediščine,« je pojasnila Golčeva. Doslej so prejeli le eno pritožbo, ki jo je skupščina LAS Haloze soglasno zavrnila kot neutemeljeno. Prijavitelji projektov lahko zaprosijo za vpogled v ocene in morebitne komentarje ocenjevalcev. V PRJ Halo tistim prijaviteljem in partnerjem, ki na pozivu niso bili uspešni, to tudi priporočajo: »Tako lahko svoj projekt nadgradijo, popravijo oz. posodobijo in se z njim prijavijo na nov javni poziv.« Eva Milošič Ptuj • Nekdanji policist osumljen uboja Pretepen izkrvavel in umrl Ptuj in okolico znova pretresa vest o umoru, ki se je v nedeljo popoldan zgodil v stanovanjski hiši na Dravski ulici na Ptuju, v neposredni bližini Osnovne šole Olge Meglič. »Nekaj po 17. uri smo bili obveščeni, da je na Ptuju po stopnicah padel 64-letni moški in umrl. Policisti, ki so prišli na kraj, so ugotovili, da ni tako. Po opravljenem ogledu kraja kaznivega dejanja, ki ga je v navzočnosti dežurnega ptujskega okrožnega državnega tožilca vodila dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju smo zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja dvema osebama odvzeli prostost in ju pridržali. Ker kriminalistična preiskava še traja, za zdaj ne moremo nuditi dodatnih informacij,« so včeraj dopoldan prve podatke o tragičnem dogodku javnosti sporočili policisti. Neuradno so bili v dogodek vpleteni trije moški, stari 64, 56 in 41 let. Najstarejši, Srečko K., naj bi umrl za posledicami težkih telesnih poškodb. Domneva se, da bi lahko bil pretepen, nato pa da je izkrvavel. Storitve kaznivega dejanja uboja naj bi bila osumljena 56-letni Franc V. ter 41-letni Andrej B. Tragični dogodek se je zgodil v hiši 56-letnika, ki je tudi nekdanji policist. Pred leti se je razšel z družino in od takrat je v javnosti počel precej nenavadne reči. Med drugim verbalno napadal mimoidoče in sose- de, slednjim naj bi tudi grozil, da jih bo vse pobil. Posedoval naj bi orožje, v njegovi hiši pa da so se zbirali raznorazni ljudje. Veliko so popivali, pa tudi prepiri naj bi bili pogosti. Sicer pa dodajmo, da je v minulih letih Ptuj z okolico pretreslo več podobnih kaznivih dejanj. Umor mladega Ervina Vidoviča v prostorih nekdanje gostilne Beli križ oz. Ana, pa umor Tomaža Vukovi-ča, ki so ga našli v prtljažniku osebnega avtomobila ob eni izmed gramoznic v bližini Ptuja, in umor podjetnika Franca Klinca v njegovi gostilni na Dornavski cesti na Ptuju. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik 64-letni moški je življenje izgubil v hiši v središču mesta Ptuj. Več informacij o okoliščinah krutega dejanja bodo policisti javnosti sporočili v prihodnjih dneh. Ptuj • Dan odprtih vrat ginekološko-porodnega oddelka Druženje s kolektivom Zaposleni na ginekološko-porodnem oddelku splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj že vrsto let maja organizirajo spomladanski dan odprtih vrat. Izkoristijo ga za predstavitev svojega dela, razkazovanje prostorov in novih pridobitev ter sproščeno druženje, ki se ga zmeraj udeleži največ nosečnic. Spomladanski dan odprtih vrat ginekološko-porodnega oddelka je potekal konec maja. 25. maja je ginekološko-poro-dni oddelek ptujske Bolnišnice na stežaj odprl svoja vrata. Druženje z zdravniki, na čelu s predstojnikom oddelka Sašem Dju-kanovičem, babicami, sestrami in drugim osebjem se je začelo v prvem nadstropju porodnega oddelka, ob 17. uri. Kot vedno, se je tudi tokrat srečanja udeležilo največ bodočih mamic. Babici Gordana Hojnik in Doris Strm-šek sta spregovorili na temo Dojimo za zdravje otroka. Medicin- ska sestra Lirija Zemljarič je na lutki praktično prikazala, kako rokovati z dojenčkom, sledil pa je še zanimiv in sproščen klepet s kolektivom ginekološko-poro-dnega oddelka. Dženana Kmetec Foto: ČG G Štajerski TEDNIK Podravje torek • 6. junija 2017 Podravje • Študentsko delo ni le zaslužek, temveč so tudi izkušnje e-Študentski servis: 60 odstotkov Študentsko ali počitniško delo je za mnoge dijake in študente prvi stik s trgom dela. Ob tem omogoča pridobivanje novih izkušenj Seznam podravskih podjetij, ki s plačilom študentskega dela zamujajo več kot 60 dni. Kljub temu so v določenih primerih študentje zaradi zalaganja zaslužkov servisa plačilo že prejeli. Podjetje Sedež Servis CMF, D. O. O. Ptuj e-Študentski Servis MORAVEC MARJANA, S. P. Ptuj Študentski Servis Maribor VERBIS, D. O. O. Markovci pri Ptuju študentski Servis Maribor ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ, D. O. O. Ptuj Študentski Servis Maribor GOMIK, D. O. O. - V STEČAJU Ptuj študentski Servis Maribor IRPOMED, D. O. O. - V STEČAJU Videm pri Ptuju e-Študentski Servis TEHCENTER, D. O. O. - V STEČAJU Ptuj Študentski Servis Maribor RADIAL PTUJ, D. O. O. Ptuj Študentski Servis Maribor TAKER, D. O. O. Ptuj Študentski Servis Maribor TISTO, D. O. O. Ptuj Študentski Servis Maribor BAR RICK'S KAUČEVIČ MATEJA, S. P. Ptuj Študentski Servis Maribor GRADIS GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ, D. D. - V STEČAJU Ai itpam n n n Ptuj Študentski Servis Maribor □ f, ,j Cf, i^Antpl/i Crtruip l\ A n r\ AUIRAN, D. O. O. TDB, D. O. O. Ptuj študentski servis Maribor Kidričevo e-študentski Servis MATJAŽ KOVAČEC, S. P. Destrnik študentski Servis Maribor ENI PEK, D. O. O. Gorišnica Študentski Servis Maribor VLADO HORVAT, S. P. Gorišnica študentski Servis Maribor MAKSIMUS, D. O. O. Hajdina Študentski Servis Maribor LENTHERM-INVEST, D. O. O. Lenart študentski Servis Maribor SERVOSTAN, D. O. O. Lenart Študentski Servis Maribor ALBIN PROMOTION, D. O. O. Majšperk študentski Servis Maribor PRO TRENTA, D. O. O. Miklavž na Dr. polju e-Študentski Servis RESTAVRACIJA POTOČNICA VEŠNIK VESNA, S. P. Slovenska Bistrica Študentski Servis Maribor AVTOSERVIS FILIPIČ-ČOKO BAR ALEKSANDER FILIPIČ, S. P. Slovenska Bistrica e-Študentski Servis MONTFLEKS, D. O. O. Starše študentski Servis Maribor Vir: neplacniki.info, 29. maj 2017 Pri podjetniku Albinu Brenclu smo preverili, zakaj se je podjetje Albin promotion znašlo na seznamu neplačnikov. »Ostali smo dolžni, ker nas je država zaradi gum v Kidričevem finančno blokirala. Do izreka sodbe ne bomo mogli nič poplačati. Po izreku bomo poravnali vse obveznosti,« je povedal Brencl. Poklicali smo tudi Vlada Horvata iz Gorišnice: »Zaprl sem dejavnost, namreč posel v gostinstvu je padel in nismo zmogli več plačevati obveznosti.« Dela, ki so na voljo, so zelo različna. »Veliko je del v prodaji - podjetja namreč dodatno pomoč potrebujejo predvsem v turističnih središčih, saj se obseg dela s prihodom turistov poveča, hkrati pa podjetja potrebujejo tudi zamenjave za delavce, ki gredo poleti na dopust. Pogosta dela so tudi v strežbi, iščejo se razni anima-torji, reševalci iz vode, vodniki, učitelji ipd. Dijaki iščejo predvsem enostavna dela (npr. pakiranje, deklariranje), dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih, saj lahko v kratkem času zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji ...« ugotavljajo v e-Študentskem servisu, preko katerega je lani v poletnem času delalo okoli 43.000 dijakov in študentov. Ob tem pa dodajo, da vsako delo prinaša izkušnje, tudi enostavna dela. »Pomembno pa je, da v zaključnih letnikih študenti poprimejo za delo, ki je povezano z njihovo smerjo študija. Na ta način bodo dobili stik s stroko, v kateri se kasneje želijo zaposliti, in hkrati tudi večjo Veliki dobrodelni dogodek za urgentni center Ptuj Terme Ptuj — pri Grand Hotelu Primus Sobota, 10.junij, od 10. ure dalje DOBRODELNI TENIŠKI TURNIR DVOJIC — prijave do 6.6.2O17 na 031804 332 alizan.horvat@gmail.com (število igralcev je omejeno), ANIMACIJA ZA OTROKE Nastopili bodo: Modrijani, Natalija Verboten, Tanja Žagar, Tadej Toš, Dejan Zavec Dobrodošli vsi, ki cenite naš trud za nov urgentni center Ptuj in nas želite podpreti z dobrodelnim prispevkom. Vstopnine ni! Vsak evro šteje Sredstva za urgentni center Ptuj lahko donirate na poseben transakcijski račun družbe Talum, odprt pri NKBM. Številka računaje SI56 04515000 3357872. Šteje vsak prispevek, pobudniki akcije se za vsako donacijo že vnaprej lepo zahvaljujejo. Ptuj • Urgentni center Solidarnost, ena ključnih človekovih lastnosti Še nekaj dni je do velikega dobrodelnega koncerta za urgentni center na Ptuju, na katerem bodo lahko vsi ljudje dobre volje in z družbeno odgovornostjo dokazali, da jim ni vseeno, če bi tako veliko območje ostalo brez za zdravje ljudi tega okolja nujno potrebnega centra. Pri tem bodo nesebično pomagali tudi: Tanja Žagar, Natalija Verboten z možem Dejanom Bojičem ter Modrijani. Pred sobotnim dogodkom smo zbrali njihove izjave. Tanja Žagar: „Če lahko tudi jaz malo pripomorem k realizaciji tega projekta, se mu z veseljem pridružujem, saj se mi zdi edino pravilno, da si ljudje medsebojno pomagamo, ko si lahko, na kakršen koli način že. Veliko mi pomeni, da sem del te zgodbe. Ves čas svojega delovanja se v veliki meri posvečam dobrodelnosti, saj se zavedam svoje družbene odgovornosti do številčne publike, ki sem si jo v vseh teh letih pridobila. Vsako leto nastopim na več kot 40 dobrodelnih prireditvah. Prepričana sem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo." Natalija Verboten: „Z možem Dejanom sva se z veseljem odzvala povabilu. Veliko delujeva na ptujskem koncu in okolici, tako da, ko je potrebno, tudi midva pomagava po svojih najboljših močeh. Veva, da ste v teh krajih doma zelo srčni in složni ljudje, tako da upava, da bo tudi najino dobrodelno sodelovanje, nastop in tehnična izvedba koncerta, vsaj malo pripomoglo k čim prejšnji uresničitvi vaših želja in načrtov za izgradnjo tega nujno potrebnega centra." Modrijani (Blaž Švab): „Mo-drijani menimo, da je solidarnost ena ključnih človekovih lastnosti, ki prispeva k lepemu medčloveškemu sožitju in človečnosti. Povabilu smo se odzvali, ker me je poklical Dejan Zavec, človek, ki ga izredno spoštujemo in ki s svojim zgledom kaže tiste lastnosti, ki so vzor tudi glasbenikom." MG Foto: Črtomir G ozn i k Foto: zasebni arhiv Blaž Svab Tanja Žagar Foto: Natalija Jelušič Babic Natalija Verboten torek • 6. junija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 podjetij študente tudi zaposli in poznanstev ter seveda prepotreben zaslužek. možnost, da se v podjetju, kjer so opravljali študentsko delo, tudi zaposlijo. 60 % podjetij namreč študente potem tudi zaposli.« Kakšne so urne postavke? Trenutno je povprečna urna postavka 5,5 evra bruto oz. 4,2 evra neto in se tudi razlikuje glede na regijo oz. vrsto dela. Najbolje plačana dela so: poučevanje, inštrukcije, računalništvo in programiranje ... Najmanj plačana dela po urni postavki 4,53 €/h bruto (zakonsko predpisana najnižja urna postavka) so običajno: delo v proizvodnji/skladišču, pakiranje, deklariranje, polnjenje polic. Z najnižjo urno postavko je, po podatkih e-Študentskega servisa, plačanih približno 20 % vseh del. A znesek na napotnici od februarja 2015 ni več enak neto izplačilu dijaku ali študentu, ampak vsebuje tako neto izplačilo dijaku in študentu kot prispevke dijaka ali študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri 100 evrih na napotnici bo tako dijak ali študent dobil izplačanih 84,5 evra; 15,5 evra pa znašajo njegovi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na kaj je treba biti pozoren pred začetkom dela? V fazi iskanja dela je pomembno, da se študentje in dijaki pozanimajo o plačilni disciplini delodajalca (če plačuje redno oz. so imeli predhodniki že kakšne težave). »O tem tudi študente in dijake obvestimo, neplačnike pa tudi objavimo na neplacniki. info. Pomembno je tudi, ali za podjetje nakazujemo zaslužek vnaprej, saj bo v tem primeru študent oz. dijak dobil plačilo, tudi če podjetje do študentskega servisa svojih obveznosti ne bo poravnalo. Na e-Študent-skem servisu še vedno več kot 90 % vseh nakazil naredimo vnaprej,« so povedali. Dodali so še, naj se dijaki in študentje pozanimajo o urni postavki, trajanju dela, dodatnih pogojih in roku za plačilo. MV študentski servis Strokoven in zanesljiv partner pri delu z dijaki in študenti. www.studentski-servis.com Ptuj • Tudi mladi v Podravju v akcijo za urgentni center Cuš: »Nesposobni ministrici želimo poslati jasno sporočilo in klofuto!« Potem ko so se tri velika spodnjepodravska podjetja: Perutnina Ptuj, Talum in skupina Finakos aktivno lotila zbiranja sredstev za urgentni center, so se jim v začetku junija pridružili tudi mladi. Ti so ubrali metodo, ki je njim enostavnejša in dostopnejša ter zagotavlja, da lahko sodeluje skorajda vsak in prispeva svoj košček k mozaiku. Predstavniki mladinskih organizacij iz Ptuja so se skupaj s poslancem Andrejem Čušem pridružili največji akciji zadnjih let, ki je združila prebivalce Spodnjega Podravja. Predsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj Jernej Čuš ter član Kluba ptujskih študentov Aleks Pešič in dijaške sekcije KPŠ Patrik Butolen so v petek predstavili svoje razloge, da so se priključili akciji zbiranja sredstev za UC Ptuj. Novost, ki jo v sklopu tega projekta ponujajo mladi, je doniranje 1,99 evra s telefonskim klicem na številko 090 31 00. »Kot veste, je odnos države do Splošne bolnišnice Ptuj oderuški, zato so se pri zbiranju sredstev iz lastne participacije angažirali tudi mnogi lokalni podjetniki, s to pobudo pa se jim pridružujemo tudi mi. Ptuj z okolico potrebuje urgentni center čim prej; če ne pride do gradnje še letos, bodo sredstva v državnem proračunu ogrožena. Potrebnih je bilo veliko aktivnosti, da je Ptuj sploh prišel na seznam urgentnih centrov. Upamo, da se boste odzvali na našo prošnjo za pomoč in sodelovali,« so na tiskovni konfe- renci pojasnili predstavniki ptujskih mladinskih organizacij. Čuš: »Ministrica laže, da je za izgradnjo urgentnega centra!« Zadnje dogajanje v zvezi z ur-gentnim centrom in stanjem Splošne bolnišnice Ptuj je v nekaj stavkov strnil poslanec Andrej Čuš, ki je bil izjemno kritičen do ministri- ce za zdravje Milojke Kolar Celarc. »Prišel sem do spoznanja, da je namen te nesposobne vlade in ministrice ptujsko bolnišnico in še nekatere druge povsem uničiti. Z novelacijo zahtevajo 634.000 evrov dodatnih sredstev, ki jih moramo zbrati. Če projekt ne bo realiziran letos, bo to za ministrico odličen izgovor in projekt bo padel v vodo, ptujsko bolnišnico pa bodo priključili mariborski. Ministrica nenehno laže, da podpira izgradnjo urgentnega centra na Ptuju, zato se ji moramo upreti in organizirati. Nesposobni ministrici moramo poslati klofuto in jasno sporočilo, da nismo manjvredni,« je jasen Čuš. Prepričan je, da bodo prebivalci Spodnjega Podravja svoj prav najlažje dokazali s tem, ko se bodo pridružili akciji zbiranja sredstev in pomagali po svojih močeh. Od prvega januarja naprej je na voljo še en način pomoči, s telefonskim klicem, prav celoten izkupiček, doniran s telefonskim klicem, pa bo šel namensko za izgradnjo urgentnega centra Ptuj. Dženana Kmetec Andrej Čuš, Aleks Pašič, Jernej Čuš in Patrik Butolen so mladi, ki so zagnali akcijo zbiranja ur-gentnih sredstev tudi med mladimi. Odprli so telefonsko linijo, ki pa ni namenjena le dijakom in študentom, temveč vsem, ki bi morda želeli pomagati na ta način. »Mladi se praviloma dobro vklopijo in hitro pridobijo nova znanja« V kidričevski družbi Talum so prepričani, da je vključevanje dijakov in študentov v delovni proces v okviru obvezne prakse ali študentskega dela odlična priložnost za mlade, da si naberejo prve delovne izkušnje in spoznajo realno delovno okolje. »Hkrati pa je to tudi za nas priložnost, da jih v tem času bolje spoznamo. Mlade, ki se na kakršen koli način vključujejo v naše procese, skrbno spremljamo,« so poudarili. V poletnih mesecih bo imelo v družbah skupine Talum možnost opravljanja študentskega dela okrog 60 študentov oziroma dijakov. »Zaradi velikega zanimanja v določenih delovnih sredinah smo se odločili, da bomo čas trajanja študentskega dela skrajšali in tako omogočili nabiranje izkušenj čim večjemu številu študentov in dijakov. Z iskanjem študentov in dijakov za počitniško delo v poletnih mesecih nimamo težav. Zanimanje celo presega naše potrebe.« Glede morebitnih starostnih omejitev pa so dejali, da morajo biti dijaki oziroma študenti za dela v proizvodnji stari 18 let, pred začetkom dela pa morajo opraviti tudi zdravniški pregled. Na vprašanje o njihovih izkušnjah z dijaki in študenti pa so odgovorili, da so dosedanje izkušnje s študenti v večini primerov pozitivne. »Mladi se praviloma dobro vklopijo v delovne procese in hitro pridobijo nova znanja ter spretnosti.« Glede plačila p0a v Talumu pravijo:»Tam, kjer delo poteka v več izmenah, pa so študenti tudi dodatno nagrajeni. Vsi, ki v družbah skupine Talum opravljajo študentsko delo, dobijo tudi toplo malico.« V Impolu bo letos izkušnje pridobivalo med 200 in 250 dijakov in študentov. »Študentsko delo ima širši pomen. Z nudenjem delovne prakse (študentskega dela) dijaki in študentje spoznajo delo pri nas in se tudi posledično lahko navdušijo nad metalurgijo in postanejo dolgoročno del našega kolektiva. Prav tako tudi mi spoznamo njihov pristop k delu in se kasneje lažje odločimo, ali so primerni za našo delovno sredino. Z delom študentov tudi nekoliko lažje pokrivamo poletne mesece, ko je čas dopustov, pri čemer so študentje/dijaki lahko odgovorni le za izvajanje pomožnih del,« so povedali v Impolu. In kakšne imajo izkušnje z dijaki in študenti? Različne, so odgovorili in dodali: »Eni so zelo marljivi in odgovorni, drugi si samo želijo, da čas čim prej mine. Načeloma pa nimamo slabih izkušenj« Letos bodo sprejeli med 200 in 250 dijakov in študentov. Težav pri iskanju mladih, ki so željni dela, nimajo. »Še vedno dobimo več prošenj kot jih dejansko lahko odobrimo.« Glede plačila pa so dejali, da se giblje med 4,53 in 5 evrov, odvisno od zahtevnosti dela. Foto: DK 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 6. junija 2017 Markovci • Svetniki zavrnili rebalans proračuna Ko 800.000 evrov preveč postane problem ... Markovski občinski svet je po dokaj vroči razpravi s tremi glasovi za in štirimi proti zavrnil prvi rebalansa proračuna za letošnje leto, s katerim naj bi razporedili dodatnih okoli 820.000 evrov po več proračunskih postavkah. prenesli teh 800.000 evrov v drugo leto, vendar se nekatere stvari letos pač ne bodo naredile.« Opozicijo zmotil način priprave rebalansa Opozicijski svetniki so vztrajali, da jih moti predvsem način priprave rebalansa. Trdili so, da pri pripravi slednjega niso imeli praktično nobene besede. »Pri 821.000 evrih svetniki nismo imeli možnosti sodelovati. Pri tem denarju, od koder koli je že prišel, hvala bogu, da je, je to en proračun male občine. Pošteno in pravično bi bilo,če bi sedli skupaj in verjamem, da bi, tako kot vedno, prišli do skupnega jezika. Za roke dvigovati pa smo dobri ...,« je ustrelil Marjan Meglič. Podobno mnenje je izrazil tudi Peter Majcen. Ti očitki so pošteno razjezili župana: »Imeli ste možnost sodelovati na vseh odborih. In vsi odbori so se odločili predlagati občinskemu svetu, da se sprejme rebalans s predlaganimi spremembami. In niti pod razno ne sprejem očitka, da niste imeli možnosti sodelovanja.« Po končani razpravi je dal župan predlog rebalansa na glasovanje, ta pa je bil s tremi glasovi za in štirimi proti zavrnjen. Monika Levanič Destrnik • O programu odvajanja in čiščenja komunalne vode „Država mora celostno reševati podeželje" Po burni razpravi so svetniki občine Destrnik na majski seji sprejeli operativni program odvajanja in čiščenja komunalne vode na območju občine. Gre za strategijo, kako bodo v občini Destrnik reševali odpadne komunalne vode. Cenovno gre za velike razlike med tem, ali bi bila občina v celoti pokrita s kanalizacijskim omrežjem, ali pa bodo določena območja reševali z individualnimi, manjšimi čistilnimi napravami. V programu je v večjem delu predlagana javna kanalizacijska mreža, kjer pa ni, je načrtovana dogradnja z malimi čistilnimi napravami. Z javno kanalizacijsko mrežo je trenutno pokritih 24 odstotkov občine, širitev kanalizacijske mreže v okviru aglomeracij načrtujejo še za 23 odstotkov občine, z vključitvijo območja na meji aglomeracije pa bi bila pokritost občine z javno kanalizacijsko mrežo kar 77-odstotna. Ta izgradnja bi stala 8,2 milijona evrov. Rok za reševanje odvajanja in čiščenja komunalne vode znotraj aglomeracije je leto 2023, za postavitev malih čistilnih naprav rok ni postavljen. Ministrstvo bo prednostno sredstva usmerjalo v aglomeracije, vendar bo moralo sofinancirati tudi izgradnjo kanalizacijske mreže zunaj aglomeracije, ker občine z razpršeno gradnjo tega finančno ne bodo zmogle, tudi občina Destrnik ne, so opozorili. Brez strateškega dokumenta pa bo še težje reševati ta problem, zato so ga svetniki občine Destrnik na majski seji tudi sprejeli, četudi z vrsto pomislekov. Na majski seji sveta občine Markovci so se pri osrednji točki, predlogu rebalansa občinskega proračuna za leto 2017, razvnela mnenja svetnikov. Župan Milan Gabrovec je v uvodu podrobno pojasnil razloge za rebalans občinskega proračuna in izvor dodatnih, približno 821.900 evrov, ki naj bi jih z rebalansom umestili v proračun ter razporedili po več proračunskih postavkah. Po besedah Gabrovca je bilo v lanskem letu 347.000 evrov več prihodkov od načrtovanega, na drugi strani pa je bilo približno 233.000 evrov manj odhodkov. K temu znesku so prišteli še povečanje prihodkov za letošnje leto in tako prišli do vsega nekaj čez 800.000 evrov. Po besedah župana je takšna razlika med ocenjenimi in dejanskimi prihodki nastala zato, ker so konec lanskega leta prejeli nepričakovana sredstva iz več naslovov (med drugim s Komunalnega podjetja Ptuj, Teleinga, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ...). Ob tem je še svetnike pozval, naj podprejo predlog, saj denar namenjajo za razvoj občine in je nujno potreben za izvajanje vseh predvidenih projektov. Z rebalansom so sicer predlagali spreminjanje okoli 40 postavk na različnih področjih, od cestne infrastrukture, vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave in drugo. Od tega je predlog rebalansa predvideval največ, 150.000 evrov za izgradnjo kolesarske steze skozi naselje Borovci ter 143.000 evrov za izgradnjo kolesarske steze na mostu Markovci, še dodatnih 95.000 evrov za izgradnjo vodovoda in kanalizacije Nova vas, okoli Po več kot desetletju sprejeli OPN V Markovcih so po več kot trinajstih letih prišli do novega občinskega prostorskega načrta občine Markovci. Na majski seji občinskega sveta so namreč potrdili ta prostorski dokument in s tem postavili temelje nadaljnjega razvoja občine. »To pomeni, da vsi tisti, ki so čakali toliko časa, lahko začnejo graditi, ter nekateri, ki so v dobri veri objekt že zgradili, slednje legalizirajo. To je slavnostni dan za nas, če vemo, da smo s sprejemanjem novega OPN začeli 2001, z večjimi aktivnostmi sicer leta 2004, kar pomeni trinajst let, kar je skoraj nedopustno,« je dejal župan občine Milan Gabrovec. Nov odlok bo stopil v veljavo 15 dni po objavi v uradnem glasilu oz. v drugi polovici tega meseca. 30.000 za odkup zemljišč od KZ Ptuj za izgradnjo krožišča ter prav toliko še za ureditev krožišč v Markovcih, 45.000 evrov za kolesarsko stezo Vopošnica, 30.000 evrov za izgradnjo javne poti Markovci, 23.000 evrov za medgeneracijski center Stojnci in drugo ... Predlog rebalansa po oceni nekaterih svetnikov neracionalen, razsipniški Vnela se je dokaj vroča debata. Svetnica Maja Zemljarič, ki je še poleg treh svetnikov glasovala proti rebalansu, je med drugim dejala, da ji pripravljeni rebalans vzbuja pomisleke glede racionalnosti porabe sredstev: »Moram povedati, da se glede same priprave rebalansa in razporejanja denarja ne strinjam. Dobila sem občutek, da denar razmetavamo samo toliko, da ga nekam damo. Primer: kolesarsko stezo Vopošni-ca večamo za 45.000 evrov na skupaj 100.000 evrov, medtem ko za razširitev ceste Nova vas namenjamo 95.000 evrov. Ali je nekaj 100 metrov kolesarske steze primerljivo z lokalno cesto po celotni Novi vasi? Po mojem je rebalans razsi-pniški in neracionalen.« »V reba- lansu smo razporedili sredstva tja, kjer jih rabimo in kolikor jih rabimo. Govoriti o tem, da je pločnik ali kolesarska steza vredna več kot cesta v Novi vasi, je udarec v meglo, ker v Novi vasi že imamo temu namenjenih 900.000 evrov in ocenili smo, da nam manjka še 95.000 evrov. In pri drugih postavkah smo ocenili, da je nekaj treba dodati. Glede na to, da denar imamo, se prepiramo, večina občin v Sloveniji pa se prepira, ker denarja nimajo ter kje bi najemali kredite in kaj bi delali,« je odvrnil župan in jim še požugal: »Danes ste vi tukaj, da ga potrdite ali zavrnete, vendar ne verjamem, da bo naslednji rebalans. Bomo pač Foto: ML Kanalizacijsko omrežje za vse, ne le za nekatere „Rok in sama izgradnja sta odvisna od subvencij države in EU, to ni noben bav-bav, nobeden nas ne more v nekaj prisiliti, če nam za to ne omogoči niti najosnovnejših pogojev. Na območju občine Destrnik se ne bo nikomur nič zgodilo, dokler se pač to ne bo moglo normalno izvesti. Država bo morala v prihodnje območja podeželja celostno reševati," je bil kritičen Branko Horvat v imenu odbora za infrastrukturo. Četudi je aglomeracije določila Evropa, mora občina narediti vse, da bo čim več občinskega območja pokritega z javno kanalizacijsko mrežo, zahtevajo destrniški svetniki. Kanalizacija je potrebna po celi občini, zakaj država določa območja, kje se bo gradila in kje se bodo postavljale male čistilne naprave. Opozorili so, da male čistilne naprave niso primerne za Ločki Vrh, Drste- Foto: Črtomir Goznik V občini Destrnik sprejeli strategijo reševanja odpadnih komunalnih voda. torek • 6. junija 2017 Politika Štajerski TEDNIK 9 Ormož • V igri skupaj ormoško Komunalno podjetje in Cero Puconci Dražji odvoz odpadkov S prvim junijem bo za prebivalce občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž dražji odvoz odpadkov. Cena storitev se bo dvignila za približno evro za 120-litrsko posodo. Razlog za to je sprememba v načinu izvajanja vseh treh gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki. Po novem se bosta obdelava in odlaganje vršila na Centru za ravnanje z odpadki Puconci, Komunalno podjetje Ormož pa bo skrbelo za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Na majski seji ormoškega občinskega sveta je bilo največ vroče krvi pri obravnavi poročila o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Sv. Tomaž in Središče za preteklo leto ter elaborata o oblikovanju cen ravnanja z odpadki v vseh treh občinah za leto 2017. Svetnik Jani Ivanuša je sicer v uvodu predlagal umik teh dveh točk, češ da naj bi bila pripravljena v nasprotju z uredbo o odlaganju in zbiranju odpadkov. Župan občine Ormož Alojz Sok je pri tem pojasnil, da je obravnava elaborata nujna, saj s 1. junijem poteče koncesijska pogodba. Plačilo odpadkov nič več po velikosti posode, pač pa po številu oseb? Svetnik Ivanuša je v razpravi med drugim podal pomisleke glede porazdelitve stroškov zbranih odpadkov oziroma načina obračunavanja: »Pri kantah se cel čas dogaja, da plačujemo vsi polno, pa če je prazna ali polna; plačujemo zrak. V preteklosti je bila pobuda za čipiranje kant, v nekaterih občinah to imajo, da se plača dejansko toliko smeti, kot se jih ustvari.« Predstavnika Komunalnega podjetja Ludvik Hriberšek in Matjaž Veršič sta pojasnila, da je o tem v prihodnje vsekakor moč razmišljati, a se je treba zavedati, da bo čipiranje zabojnikov za uporabnike prineslo tudi dodatne stroške. Pri tem je Veršič še dejal, da bo koncesio-nar do konca leta pripravil nov tehnični pravilnik glede na način obračunavanja, ki ga bodo dali v potrditev občinskemu svetu. Razmišljajo o tem, da plačilo odvoza komunalnih odpadkov ne bi bilo več pogojeno z velikostjo posode, pač pa s številom oseb v gospodinjstvu: »Sedaj velja, da se obračunava zabojnik in ni pogojen s številom oseb. Vsako gospodinjstvo, kjer je stalno ali začasno prijavljena oseba, mora imeti zabojnik, najmanj 120 l. V Več mešanih komunalnih odpadkov V lanskem letu so na območju vseh treh občin na Ormoškem zbrali 1.253.200 kg mešanih komunalnih odpadkov skupaj s kontejnerskimi odvozi 1.364.300 kg, kar pomeni slabih sedem odstotkov več kot v letu poprej oz. dobrih deset odstotkov več od planirane količine. Za okoli 10% je bilo več tudi odpadne embalaže; vsega skupaj so je zbrali 1.012.996 kg. Manj pa je bilo ločenih frakcij ter bioloških odpadkov. Z leve: direktor Cero Puconci Franc Cipot ter Ludvik Hriberšek in Matjaž Veršič iz Komunalnega podjetja Ormož. prihodnje bi to bilo potrebno bolj definirati glede na število oseb, kvadrature poslovnih prostorov ..., da bi pravičneje razdelili sistem stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki. Z novim letom bi tako začeli obračunavati po novem tehničnem pravilniku. Je pa tako, da vedno nekdo nekaj pridobi, nekdo pa nekaj izgubi. In v tem primeru bi gospodinjstva, kjer živi ena ali dve osebi, plačevala manj, tista s tremi, štirimi in petimi bi ostala nekje na isti ravni, gospodinjstva s šestimi in sedmimi pa bi plačevala več.« Razpravi se je pridružil tudi svetnik Mirko Novak: »Veseli me, da se razmišlja o tem, da bi pravičneje porazdeli te stroške, ki nastanejo z zbiranjem mešanih komunalnih odpadkov. V mnogih primerih, tam, kjer v gospodinjstvu živi ena ali dve osebi, maksimalno trije, so te posode mešanih komunalnih odpadkov silno malo obremenjene oz. niso polne. Ta oblika, ki bi jo eventualno vzpostavili glede na število oseb, se mi zdi sprejemljiva, ali pa bi bilo treba razmišljati o možnosti kakšne nove, manjše kante ...« Tri milijone evrov za smeti so »sprašili«, zdaj pa dvigujejo cene?! V nadaljevanju so svetniki potrdili še elaborat o oblikovanju cen in s tem soglašali tudi z novimi cenami za odvoz in odlaganje odpadkov. Cena bo višja za približno evro (1,04 evra) za 120-litrsko posodo; ta bo tako znašala 9,53 evra. »Sprememba cene za zabojnik mešanih komunalnih odpadkov 120 l je posledica več faktorjev. Elaborat je pripravljen na podlagi javnega razpisa občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž za celoten sklop ravnanja z od- padki, na katerega sta se prijavila partnerja Komunalno podjetje Ormož in CEROP Puconci. Komunalno podjetje Ormož bo tako od 1. junija dalje zadolženo le zbiranje odpadkov, medtem ko bo za obdelavo in odlaganje odpadkov skrbelo podjetje Cero Puconci. Zaradi posledične spremembe v načinu izvajanja vseh treh dejavnosti, je prišlo do spremembe strukture stroškov na posamezni postavki oz. dejavnosti, kar vpliva na višjo ceno,« je pojasnil Veršič in še dodal, da kljub temu cene ostajajo primerljive s sosednjimi občinami. Dvigu cene se je zoperstavil svetnik Ivanuša: »Predlagate podražitev za 1,04 evra po 120-li-trski kanti. To je težko sprejeti ob dejstvu, da smo tri milijone namenskih sredstev sprašili za čisto nekaj drugega. Vemo, kdo bi to moral dobiti - tisti, ki je to ustvaril; zdaj pa bodo zopet ti isti ljudje morali plačevati višje cene za približno 1 evro.« Sicer pa sistem zbiranja odpadkov za uporabnike ostaja enak kot doslej. Monika Levanič Štajerski www.tednik.si Stajerskitednik !l Stajerskitednik Majšperk • 26. redna seja občinskega sveta Razporedili so dodatna sredstva Majšperški občinski svet je na majski seji soglasno potrdil prvi rebalans občinskega proračuna za letošnje leto. Z njim je dodatno razporejeno okoli 230.000 evrov iz naslova povečanih prihodkov in večjega ostanka sredstev v lanskem letu. Primerjava proračuna Občine Majšperk in prvega rebalansa 1 »Proračun 2017 (v evrih)|| Rebalans proračuna 2017 (v evrih) | Prihodki 3.535.157 3.546.593 Odhodki 3.681.610 3.916.660 Stanje sredstev na računu 220.833 444.447 Vir: Občina Majšperk ljo in druge vasi na hribih, ker v bližini ni potokov, kamor bi lahko speljali vodo, ki izteka iz njih. Vsi vaščani bi morali biti enaki pred zakonom, vsi občani bi morali imeti možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, so poudarili destrniški svetniki, ki so iz pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine črtali znesek in višino deleža subvencioniranja. Župan Vladimir Vindiš je sicer opozoril, da za zagotovitev proračunskih sredstev za subvencionira- nje potrebujejo neko okvirno ceno, kot tudi za lažja pogajanja na ministrstvu, a so svetniki to preslišali in uveljavili svoje prepričanje o tem, da je pri vsem tem treba upoštevali tudi socialno stanje ljudi in jih čim manj dodatno obremenjevati. Potrdili so tudi ceno storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami. Tako je cena praznjenja greznice ali male čistilne naprave v velikosti 5 m3 85 evrov. MG Županja občine Majšperk Darinka Fakin je pojasnila, da so dodatni denar namenili za vzdrževanje poslovnih objektov, pokrivanje stroškov elektrike ter vzdrževanja komunikacijske opreme in računalnikov na občini. Na področju požarne varnosti so zagotovili dodatna sredstva za nakup opreme vozila Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk (vozilo bo služilo vsem društvom v Gasilski zvezi Majšperk) in za postavitev razstavnega prostora pri Domu gasilcev Stoperce, kjer bo na ogled zgodovinska motorna brizgalna. Več denarja, kot je bilo sprva načrtovano, bodo namenili tudi urejanju dostopov do posameznih parcel z novo zgrajenih agromelioracijskih poti, sredstva za občinski prostorski načrt pa so nekoliko znižali. Več sredstev bo na voljo za izgradnjo javne razsvetljave: hkrati z obnovo lokalne ceste Ptujska Gora-Do-klece bodo v Doklecah od hišne številke Doklece 24 e do Doklece 26 v dolžini 350 metrov postavili javno razsvetljavo, skupaj z občino Makole jo bodo uredili tudi na Savinskem. Zvišali so še sredstva za investicijsko vzdrževanje vodovoda, pokopališče Majšperk in ureditev parka Majšperk. Za Dom krajanov Stoperce bodo nakupili tudi opremo, kar sprva ni bilo predvideno (ozvočenje, osvetlitev, oprema za kuhinjo, mize, stoli itd.), tudi za večnamenski objekt v Narapljah bo sredstev več. Uredili bodo še pomožno nogometno igrišče, ob Skate parku pa kolesarsko progo - Pump park itd. Na občini bodo letos za investicije skupno namenili 1.147.076 evrov. Eva Milošič Pričakujejo subvencije države V občini Destrnik si prizadevajo, da bi se javno kanalizacijsko omrežje zgradilo povsod tam, kjer je ekonomsko upravičeno, območja, ki so preveč odmaknjena, pa bi pokrili z malimi čistilnimi napravami, kolikor to dopuščata teren in odvodnjavanje. Če bi z malimi čistilnimi napravami reševali celotno občino, bi bila skupna vrednost investicije 3,4 milijona evrov. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v svoji uredbi pravi, da je o tem upravičeno razmišljati, če bi izgradnja kanalizacije stala trikrat več kot postavljanje malih čistilnih naprav. V operativni program so vrnili tudi Ločki Vrh, ki je izpadel iz nove aglomeracije, vendar je občina Destrnik še pravočasno reagirala. V Destrniku, kjer so zaradi razpršene gradnje veliki problemi pri izgradnji kanalizacije, pričakujejo, da jim bo MOP pri tej izgradnji v povprečju zagotovilo od 62 do 65 % bruto vrednosti investicije, tudi na območjih, ki niso v aglomeraciji. Občina pa naj bi sofinancirala izgradnjo malih čistilnih naprav po sprejetem pravilniku. Majska seja majšperškega občinskega sveta je tekla mirno in hitro. Foto: EM 10 Äa/m&TEDNIK Kultura torek • 6. junija 2017 Ptuj • Deveti glasbeni festival Arsana Mesto stavi na kulturo Med 21. in 29. julijem bo Ptuj v znamenju glasbenega festivala Arsana, ki na različna prizorišča, raztresena po najstarejšem slovenskem mestu, vabi že devetič. »Vredni smo vlaganja v nas!« M. Delin:»Vrednost festivala je okrog 160 do 170 tisoč evrov, s kampom New York Voices pa okrog 190 tisoč evrov. Arsana ni edini organizator v mestu, zavedamo se, da so tu še drugi. Mestni svetniki so se strinjali z višanjem sredstev za vse festivale in vso ljubiteljsko kulturo. Arsanin festival podpirajo s 40 tisoč evri ter s pomočjo, ki jo nudijo občinska podjetja - Javne službe, Komunala in Zavod za turizem. Naš festival še ni finančno rešen, imamo še lanski dolg 15 tisoč evrov. Če bi tak festival organiziral profesionalni zavod, bi bil vreden od 300 do 400 tisoč evrov. Samo z raznimi sponzorskimi, donatorskimi in podobnimi dejanji, kot so brezplačne malice, brezplačne sobe, medijska sponzorstva..., 'zberemo' vrednost okrog 150 tisoč evrov. Ostanek denarja dobimo z vstopninami. Ministrstvo za kulturo nas je lani podprlo prvič, letos pa svoj prispevek znižalo na simboličnih 3.500 evrov, kar pomeni dva odstotka vrednosti festivala. Še naprej bomo mestu skušali dokazovati, da smo vredni podpore, da smo vredni vlaganja v nas. Denarja ne želimo zahtevati kar na pamet, želimo pokazati rezultate. To naj storijo tudi drugi organizatorji, da bomo vsi skupaj še naprej deležni podpore mesta.« Foto: Črtomir Goznik Letošnje Arsanino festivalsko dogajanje so predstavili direktor festivala Mladen Delin, župan Miran Senčar in producentka Petra Kavaš. Pred letošnjim mednarodnim glasbenim festivalom so v Mestni hiši pripravili tiskovno konferenco in na njej predstavili dogajanje že devete tovrstne Arsanine prireditve. Na njej so sodelovali župan Miran Senčar, umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin ter producentka Petra Kavaš. »Gre za velik dogodek, ki je Ptuj umestil na svetovni glasbeni zemljevid,« je poudaril župan M. Senčar. »O tem festivalu se ne govori samo v Sloveniji in Evropi, ampak tudi drugod po svetu. Njegov pomen je tudi v tem, da se zbere na Ptuju veliko obiskovalcev, ki ne pridejo samo na glasbene prireditve, pač pa spoznavajo najstarejše slovensko mesto in njegove znamenitosti. Na Arsani-nih festivalih se je zvrstilo več kot 4500 umetnikov iz vsega sveta, in kot so mi povedali organizatorji, jim je bil Ptuj izredno všeč. Ne verjamem, da jih kakšna polovica ni prišla vsaj še enkrat k nam. V teh osmih letih smo privabili tudi več kot 200 tisoč obiskovalcev, kar je za Ptuj tudi pomembno. Mestna občina in vsi Ptujčani podpiramo ta festival, kar se je pokazalo tudi na mestnem svetu, ko smo dvignili proračunske postavke za festivale in ljubiteljsko kulturo. Kultura je namreč tisto, na kar lahko na Ptu- ju stavimo in kar lahko pritegne tiste najkakovostnejše turiste. Verjamem, da bo podpora mesta in meščanov temu in vsem drugim kakovostnim festivalom tudi v prihodnje enaka ali še večja.« Programsko dogajanje festivala je predstavil Mladen Delin ter izpostavil množico letošnjih kakovostnih in privlačnih dogodkov. Od časov evropske prestolnice kulture se je festival razvil med srednje velike evropske festivale, kar posledično pomeni večja prizorišča in veliko več dela. V zloženki letošnjega festivala je naštetih kar 42 dogodkov in posebej izpostavljenih 29 različnih izvajalcev - posameznikov in skupin. Vsako leto festivalu dodajo kakšno novo glasbeno področje; letos je to cikel Jazz scena. Festival priložnost za slovenske in ptujske umetnike Kot najprivlačnejši dogodek festivala je Delin omenil nastop zvezd letošnjega festivala, pevske skupine The Swingles, ki že pol stoletja premika meje vokalne glasbe. Med vrhunci letošnjega dogajanja so tudi nastopi Radeta Šerbedžije s skupino Zapadni kolodvor, Vlada Kreslina z Bel-tinško bando in Malimi bogovi, med klasičnimi vrhunci je omenil koncerte sopranistke Sabine Cvi-lak s kvartetom Feguš, srbskega pianista Miloša Mihajlovica in kitarista Maka Grgica, na jazz sceni bo med drugim izredno zanimiv projekt Ptujčana Žana Tetičkoviča Port of Life, v katerem je združil vse najpomembnejše slovenske jazzovske glasbenike, med nastopajočimi na jazz sceni omenimo še Mio Žnidarič, posebej za Arsanin festival je nastal ptujski jazzovski projekt '100 years of Ella' Ptujčanov Marka Korošca in Staneta Hebarja v sodelovanju z drugimi, obiskovalci bodo lahko prisluhnili skupini Mi2, ki se bo predstavila v akustični verziji, zanimiv bo španski plesno-glasbeni projekt Vito Marenče Flamenco Group s Franom Vilchezom, Tadej Toš se je odločil letos sodelovati z glasbenim stand-upom s skupino Rokezije, ne gre prezreti še enega dogodka s sodelovanjem Ptujčana, po številu nastopajočih največjega projekta Ljudska z'godba Ptujčana Dejana Rihtariča, ki bo na minorit-ski oder pripeljal pihalni orkester Jesenice, tamkajšnji mešani pevski zbor, dva operna pevca in Andreja Rozmana kot povezovalca. »Prepričan sem, da bodo našli nekaj zase tako zelo zahtevni poslušalci kot tisti, ki želijo enostavno uživati in se imeti lepo kak poletni večer na prizoriščih starega mestnega jedra,« je prepričan direktor festivala Mladen Delin. Petra Kavaš, producentka, pa je med drugim omenila še nekatera področja festivala: otroški festival z glasbenimi pravljicami, ki jih bo pripovedovala Liljana Klemenčič, pomagali pa ji bodo učenci glasbene šole Karola Pahorja, dve otroški predstavi in ustvarjalne delavnice, nekatere dele starega mestnega jedra pa bo oživilo tudi poulično dogajanje s koncerti na Mestnem trgu pred Teto Frido, pred barom Pomaranča ob Dravi in v Muzika-feju. Festival zaznamujeta še dve aktivnosti: pevski kamp skupine New York Voices in plesni kamp Art Dance. Medtem ko festival propagira Ptuj in Slovenijo po Evropi, pa oba kampa Ptuj promo-virata vsemu svetu, saj prihajajo udeleženci nanju tako rekoč od vsepovsod. To ni nepomembno, saj samo oba kampa ustvarita v mestu več kot 1000 nočitev, kajti tu bo osem dni prenočevalo več kot 100 udeležencev kampov in njihovih mentorjev. »Naj poudarim, da je več kot 60 odstotkov vseh nastopajočih slovenskih glasbenikov, saj naš festival posebej podpira domače ustvarjalce. Ti si to zaslužijo, a imajo na splošno v Sloveniji premalo možnosti nastopati - od jazz do klasičnih glasbenikov, če pa že nastopajo, pa se jim namenjajo honorarji, ki so ... khm ... 'nehvalevre-dni'. Zato mi povabimo predvsem slovenske umetnike in jim dajemo možnost nastopanja, podpiramo nove domače projekte, med nastopajočimi pa je tudi ogromno Ptujčanov,« je poudaril direktor festivala. jš »Ostani drzna še naprej, občina!« M. Delin:»Mestna občina je zbrala pogum in dvignila sredstva za vso kulturo v mestu. Pred 12 leti, ko sem se vrnil s študija v tujini, je bilo za vso kulturo namenjenih med 12 in 16 tisoč evri. Takrat festivalov še ni bilo. Na srečo se je od takrat marsikaj spremenilo. Pozivam občino, naj bo pogumna in drzna še naprej! Če nameni na primer festivalu Arsana 40 tisoč evrov, mesto dobi vsaj enkrat toliko nazaj Tega, koliko pridobi zaradi festivalov na račun promocije, pa si Ptuj drugače ne more nikoli privoščiti! Občina naj tudi še naprej zahteva, da vsi, ki prejmejo občinska sredstva, kak dogodek usmerijo tudi v staro mestno jedro in da se dogajanje razporedi čez celo leto.« Bo mesto letos spet spalo? Župan: »Vse, ki imajo lokale v mestu, pozivamo, da se pridružijo Arsaninim prizadevanjem za dobro počutje gostov pri nas; naj si pogledajo program s festivalskim dogajanjem in delovni čas svojih lokalov podaljšajo. Da se ne bo dogajalo, kot se je lansko leto, da obiskovalci po izredno uspešnih koncertih niso imeli kam iti, ker sta bila v celem mestu odprta samo dva lokala. Izkoristite to priložnost, kajti obiskovalci želijo po koncertu še kaj doživeti, spoznati mesto tudi drugače.« Markovci • Večer vrhunskega zborovskega petja Glasis z gosti spet navdušil Preteklo nedeljo je komorni zbor Glasis, ki deluje pod okriljem KUD Markovski zvon, v cerkvi sv. Marka v Markovcih gostil Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Skupaj so ustvarili večer vrhunskega zborovskega petja. Komorni zbor Glasis, ki je nastal na pobudo dirigenta Ernesta Koko-ta, se te dni namreč odpravlja na mednarodno zborovsko tekmovanje Harmonie festival v kraj Lindenholzhausen v bližini Frankfurta v Nemčiji. Da je tekmovalni program treba čim večkrat prepeti, je zbori- stom še kako znano. V ta namen so organizirali koncert pred domačo publiko, v goste pa povabili primorski APZ pod vodstvom priznanega dirigenta in skladatelja Ambroža Čopija. Nedeljski koncert je postregel z raznolikim programom. Komorni zbor Glasis se je predstavil s tekmovalnim programom, v katerega so vključili Gallusov 8-glasni motet Pater noster, Rheinbergerje-vo romantično Abendlied, Zrejlo je žito prekmurskega skladatelja Šuklarja, obvezno skladbo tekmovanja avtorja Schronena Ave verum, dodali pa so še hudomušno Kolo Foto: Bernarda Topolovec Vasilija Mirka in zamejsko Dekle je pralo srajčke dvej Walterja lo Nigra. Navdušili so z energijo, usklajenostjo in vidno pripravljenostjo na prihajajoče tekmovanje. APZ UP je v nadaljevanju predstavil sakralni program: sprva renesančno in romantično uglasbitev psalmov, nato pa skladbe sodobnih skladateljev različnih dežel. V zadnjem sklopu so poudarili sodobnega primorskega skladatelja, nekdanjega APZ-jevca, Andreja Makor-ja, ki v letošnjem letu praznuje 30 let in je dokončal cikel treh skladb Lux, zbor pa na program sicer redno uvršča številne njegove skladbe. Nekatere od teh je napisal prav za APZ UP. Zbor je predstavil tudi primorske ljudske, s katerimi je poslušalstvu približal njihovo domačnost. Kljub solidnemu obisku bi si organizatorji želeli večjega obiska -predvsem domačinov. V markovski občini je kultura, zlasti zborovska, zelo živa, saj se lahko pohvalijo z lastno občinsko revijo pevskih zborov. Prav zaradi te številčnosti naj bi bila navzočnost številnih pevk in pevcev na takšnem koncertu, kot se nam je ponudil v nedeljo, »obvezna«. Redko imamo v naših koncih namreč priložnost gostiti tako eminenten zbor. ADR Mojca Kumerdej: Kronosova žetev Pri enem največjih slovenskih časopisov (hehe, postal sem kot rumene minute na eni od televizij, kjer povejo vse razen naziva) vsako leto podeljujejo nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, ki je izšel minulo leto. Dva meseca pred prireditvijo, aprila, je bila vesoljna slovenska javnost seznanjena z desetimi finalisti za nagrado, mesec dni pozneje, maja, s petimi velikimi finalisti, nagrado pa bodo podelili na kresni večer, 23. junija. Tokrat smo brali roman velike finalistke Mojce Kumerdej Kronosova žetev, ki jo imajo nekateri za zmagovalko letošnjega kresnika (Marijan Zlobec piše na spletu: »Moja napoved: Mojca Kumerdej bo v finalu premagala Gorana Vojnoviča.«). Njen roman je umeščen v čas slovenske protireformacije, v 16. stoletje, čas lova na čarovnice, čas, ko je pohlepna slovenska Cerkev izrabljala lahkovernost ljudi za to, da se je polastila njihovega premoženja (vse se spreminja, Cerkev pa ne) ... Zelo priporočamo v branje! In se strinjamo z mnenjem, da bo Kumerdejeva premagala Vojnoviča. Vprašanje je le, ali bo premagala preostale tri velike finaliste: Tadeja Goloba, Toma Podstenška in Gašperja Kralja ... Ampak navijamo zanjo! Ocena: 5. jš Poli maraton S soncem obsijan praznik rekreacije Stran 12 Motokros Tim v Nemčijo vozil z zlomljeno lopatico Stran 12 Rokomet Za konec vrhunska predstava Drave Stran 19 Nogomet Kopica golov in slavje vijoličastih Strani 20 Nogomet Včasih v Avstrijo starejši, sedaj vedno mlajši Strani 22 Nogomet Mladi predstavili razkošno nogometno znanje Strani 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Miran Lipovac, direktor NK Aluminij Čisti in pozitivni odnosi v slačilnici - za čisto desetko Kidrič ani so prvič med elito v 1. slovenski ligi nastopali v sezoni 2012/13, a si takrat niso uspeli priigrati obstanka. Po treh letih krojenja vrha 2. lige so lani znova naredili preskok v 1. ligo, tokrat odločeni, da v njej obstanejo dlje časa. Na koncu jim je to tudi uspelo, čeprav ni šlo brez stresa. O celotni sezoni, igralskem mozaiku in stresnem zaključku smo se pogovarjali z Miranom Lipovcem, direktorjem NK Aluminija. Kakšna bi bila prva splošna ocena sezone 2016/17? M. Lipovac: »Pred sezono smo si zastavili cilj obstanek v 1. ligi, kar smo na koncu tudi dosegli, čeprav smo se nadejali končnega 8. mesta. Hkrati moram povedati, da je naš končni točkovni zbor - 38 točk - takšen, da je tudi nas presenetilo, da to ni bilo dovolj za neposreden obstanek.« V zadnjih krogih je bilo v boju za obstanek zelo napeto: Rudar, Krško in Aluminij so bili enakovreden boj. M. Lipovac: »Že na začetku prvenstva so nas ob bok Radomljam in Krškemu postavljali v vlogo kandidatov za izpad. Rudar je iz meni nerazumljivih razlogov, sploh glede na kakovostno sestavo ekipe, začel proti koncu pešati, in hitro se je znašel v nevarnih vodah. Mi smo spomladi pridno zbirali točke, za kratek čas tudi prehiteli Krško, a 8. mesta nam ni uspelo osvojiti. Če primerjamo jesenski in spomladanski del pridemo do zanimive ugotovitve, da so spomladi samo štiri ekipe osvojile več točk kot mi. To je samo še en dokaz več, da smo skozi sezono rasli: začetek je bil za nas kot novinca težji del, spomladi pa smo enakovredno igrali z vsemi ekipami v 1. ligi. Le malo ali skoraj nič je bilo tekem, na katerih bi bili povsem brez možnosti. Tudi faktor sreče ni bil na naši strani; veliko krat smo bili bližje kakšni točki več, kot pa manj.« Nekako se zdi, da ste v tej sezoni unovčili izkušnje, ki ste jih v 1. ligi nabrali v sezoni 2012/13. M. Lipovac: »Izkušnje so pomembne; kosaš se z Tema o dodatnih kvalifikacijah z Ankaranom vas je precej razburila. M. Lipovac: »To res težko komentiram, saj katerikoli akt ali pravilnik NZS vzameš v roke, tega enostavno ne najdeš nikjer. Ne vem komu to koristi in zakaj je to sploh potrebno. V zadnjih letih enostavno ne moremo več 'normalno' zložiti tekmovanj glede napredovanj, zato je po mojem mnenju skrajni čas, da odgovorni sedejo skupaj in z malimi spremembami zapolnijo vrzeli, ki v aktih očitno so. Mnenja sem, da ne potrebujemo velikih sprememb, morda bi zadoščale že minimalne. Dovolj bi že bilo, da bi se teh, ki so napisani, vsi dosledno držali. Z našega vidika to pomeni, da bi še istega trenutka, ko je Dob odpovedal kvalifikacije, Aluminij prejel obvestilo o obstanku med prvoligaši. Poglejte samo to, v kako nerodni situaciji smo bili v četrtek, 1. junija. Imeli smo že vse organizirano za pot na dodatne kvalifikacije z Ankaranom - od skupnega kosila, avtobusnega prevoza, vseh ostalih logističnih zadev ... -, ob 12. uri bi krenili na pot. Ob 10.00 pa je prišlo sporočilo, da so kvalifikacije odpovedane! V vsem tem mi je najbolj žal igralcev, ki bi lahko bili že pet dni na dopustu, pa smo jih držali na treningih in v napetosti. Morate pa razumeti, da po natrpani sezoni potrebujejo čas za počitek. Če pa bi bili odigrani obe tekmi z Ankaranom, druga še 4. junija, potem bi imeli samo deset dni za dopust. Tukaj si res želimo, da bi v bodoče bile stvari bolj jasne in da bi bilo manj hude krvi, ker to res ni potrebno.« Foto: Črtomir Goznik Miran Lipovac, direktor NK Aluminij le devetimi klubi, kvaliteta je skoncentrirana do te mere, da enostavno moraš biti blizu. To pomeni, da se moraš postaviti kot prvoli-gaš, kot drugo pa moraš tudi trenirati tako, da lahko pariraš konkurentom. Z novim trenerjem smo v klub dobili določene aspekte pro-fesionalizma, ki jih doslej nismo imeli. Še veliko je ostalo manevrskega prostora za napredek, zato želimo nadaljevati v tej smeri. Vedno znova pa ob tem ponavljam, da bomo vse počeli v skladu z našimi možnostmi. Cilji pa bodo v naslednji sezoni celo malenkost bolj ambiciozni - _I Nogometaši Aluminija so v drugem poskusu igranja v 1. ligi na koncu izpolnili cilj slovenski nogometni druščini. Foto: Črtomir Goznik - obstali so v elitni torej obstanek in uvrstitev za kakšni dve mesti višje na lestvici. Ne bi radi znova trepetali za obstanek do zadnjih minut zadnjega kroga.« Po določenih parametrih imate podobno filozofijo kot Domžale - v napovedih ostajate trdno na realnih tleh. M. Lipovac: »Primerjava z Domžalami se mi ne zdi prava, saj so Domžale klub, ki vrsto let igra v 1. ligi, z višjo stopnjo organiziranosti, veliko širšim profesionalnim kadrom in predvsem veliko višjim proračunom. Bomo se pa nekaterih dosedanjih okvirjev držali tudi v bodoče, tudi glede infras-trukturnih pogojev in igralcev iz domačega okolja. Prepoznane vrzeli bomo seveda poskušali zapolniti z igralci iz drugih okolij.« Bizjak v Domžale Iz igralske sredine NK Aluminij je letos na površje prišlo nekaj zanimivih imen, za katere so že med sezono zanimanje pokazali številni klubi. To v prvi vrsti velja za Bizjaka, Skofleka, Vrbanca, Kram-erja, Tahiraja, Jakšica ... M. Lipovac: »Že pri sestavi ekipe za 1. ligo smo poskušali ustvariti starostno in igralsko kemijo. To v praksi pomeni, da smo združili mlade igralce, ki jih različni skavti oz. 'predstavniki igralcev' uvrščajo med perspektivne, ki imajo željo in predvsem voljo po napredku, na drugi strani pa je tem potrebno dodati nekaj igralcev, ki so za trg manj aktualni, a imajo takšne lastnosti, da se lahko mladi od njih kaj naučijo. Z največjim zadovoljstvom lahko rečem, da se nam že leta ni zgodilo, da bi imeli tako 'čisto in pozitivno slačilnico' kot letos - fantje so zaradi tega, kako so funkcionirali med sabo, vsi vredni vsega spoštovanja. Ko sestavljamo ekipo, si tega vedno želimo in dajemo velik poudarek tako igralskim kot pozitivnim osebnostnim lastnostim igralcev, a letos nam je to uspelo v zares polni meri.« Lovro Bizjak je prvi, ki to gnezdo zapušča. M. Lipovac: »Lovro je že zapustil naš klub in mu želim vse dobro v naslednjem klubu, ker si to tudi zasluži. S prestopom v Domžale je naredil naslednjo stopničko v karieri, kar je bila njegova želja. Bilo je govora tudi o odhodu v tujino, na koncu je izbral selitev v Domžale.« Se obeta še kakšen odhod? M. Lipovac: »Na vsaki naši tekmi se je zbralo kar nekaj managerjev ali 'predstavnikov igralcev', to je dejstvo. Sami si seveda želimo, da bi tudi v naslednji sezoni sestavili ekipo, ki bo sposobna slediti našim prej omenjenim ciljem. Sami nikakor ne želimo zadrževati igralcev na njihovi poti, tudi tistih mlajših, za katere sicer menimo, da bi bilo zanje bolje, da bi še nadaljevali s kaljenjem pri nas. A pri tem si želimo dogovorov, ki bodo v obojestransko korist, torej igralcev in vseh vpletenih klubov. Če pa bo že nastala še kakšna vrzel, potem jo bomo seveda poskušali zakrpati z novinci.« »Oziramo se za igralci, ki bi lahko ■ ■■■ ■ ■ ■ v ■ ■ bili zanimivi večjim klubom« Kam se boste ozirali za okrepitvami? M. Lipovac: »Že v zimskem času so nas zapustili trije ali štirje igralci (Cvek, Krl-janovič, Kurež ...), ki jih je bilo potrebno nadomestiti. Nikoli nisem imel težav s sprejemanjem vseh, pa naj bodo domačini ali tujci, a v območju do Ljubljane npr. nismo uspeli najti napadalca, ki bi ustrezal našim iskanim zahtevam - seveda v okviru naših plačilnih zmožnosti. Seveda bi v prvi vrsti želeli, da bi bili to domači fantje, a glede na rang igranja smo iskalno področje razširili. Grobo rečeno smo takrat izkoristili težave Zavrča, iz katerega je zaradi izstopa iz tekmovanja brez kluba ostalo kar nekaj kvalitetnih igralcev. Tudi tokrat se bomo za okrepitvami ozirali po podobnem vrstnem redu: najprej doma, nato bomo zajeli širše področje, v zadnji fazi pa tudi preko meja - na vse strani. Zagotovo pa se bomo ozirali za igralci, ki bi lahko bili v prihodnosti zanimivi večjim klubom.« Kdaj začnete s pripravami na novo sezono, jih bo vodil Slobodan Grubor? M. Lipovac: »Trener ostaja isti, priprave pa začnemo 15. junija - to je tudi datum, ko bi želeli imeti formirano moštvo. Od tega datuma dalje ostane zelo malo časa za skupne priprave in uigra-vanje, na voljo bodo termini za kakšne tri ali štiri prijateljske tekme - enostavno ne bo časa za kasnejše zapolnjevanje igralskega mozaika.« Jože Mohorič 12 Štajerski Šport, rekreacija torek • 6. junija 2017 Kolesarstvo • Poli maraton S soncem obsijan praznik rekreacije in druženja Nadaljevanje s strani 1 V večini zelo dobro opremljeni kolesarji so se odpravili na eno od treh klasičnih poti: na Maxi Poli maraton v dolžini 52 km, Mini Poli maraton v dolžini 21,2 km ali na otroški Poli Snack maraton v dolžini dveh kilometrov. Znak za start Maxi Poli maratona je dal predsednik uprave Perutnine Ptuj Tibor Šimonka, ki je nato tudi sam sedel na kolo in prevozil traso malega maratona. V cilju je povedal: »Prvič sem na Poli maratonu, na kolesu je bilo čudovito. Drugače rad kolesarim, a v zadnjih letih nekoliko manj. Tokrat mi je bilo v družbi množice ljudi, ki so zadovoljni, prešerni in nasmejani, kolesarjenje poseben užitek. S Poli maratonom želimo biti številka ena, kar se tiče rekreativnega kolesarstva, številka 4500 udeležencev je fascinantna ter jo bomo v prihodnjih letih poskušali še nadgraditi.« Večina udeležencev je bila dobro pripravljenih, tako da niso imeli prevelikih težav na sami progi - za posameznike so bili napornejši le določeni vzponi. Vsak je v svojem tempu prepeljal progo, saj ne gre za tekmovalno prireditev, ampak za celodnevno druženje ljudi vseh generacij. Organizatorji so se ponovno zelo potrudili za najmlajše. Ti so imeli novo skupno točko v središču me- Foto: Črtomir Goznik Sobotnega Poli maraton se je udeležilo 4500 kolesarjevv. sta na Mestnem trgu, kjer je bil tako imenovan Politasti-čen zabaven otroški animacijski program z vodeno zabavo za vse otroke (poudarek je bil na poučevanju otrok o cestno-prometnih predpisih, op. a.). Večina udeležencev teh delavnic je v spremstvu staršev odšla tudi na start Poli Snack maratona, kjer so otroci zelo uživali na dva kilometra dolgi progi po Potrčevi cesti. Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave PP Tibor Simenka je v družbi člana uprave Milana Cuša prevozil traso malega maratona. Ne samo kolesarski, tudi družinski praznik Izpeljava vseh treh maratonov pomeni kompleksen zalogaj za organizatorje. Po koncu prireditve je vidno zadovoljen predsednik organizacijskega odbora Poli maratona Slavko Ficko dejal: »To ni samo kolesarski praznik, to je neke vrste družinski praznik. Zares smo veseli, da se je naš trud obrestoval in se je maratona udeležilo toliko kolesarjev.« Udeleženci so po kilometrih užitkov na kolesih zelo uživali tudi v prireditvenem šotoru na mestni tržnici, kjer so jih čakale dobrote Perutnine Ptuj. Šlo je za celovit dogodek, nad katerim že od samega začetka bdi direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik: »Moram reči, da ni lahko izpeljati takšnega dogodka, ki je resnično zelo dobro uspel. Udeleženci so mi dejali, da je bila organizacija v redu in da so zelo uživali.« Ob 15. Poli maratonu je Glavnik še dodal: »Na začetku nisem pričakoval, da se bo ta rekreativni kolesarski dogodek skozi leta tako razvijal. Pričakoval sem, da bomo dosegli številko med 1000 in 2000 udeležencev, nikakor Foto: Črtomir Goznik Slavko Ficko, predsednik organizacijskega odbora 15. Poli maratona pa ne nekaj več kot 6000 udeležencev, kolikor smo jih imeli rekordno število na maratonu v Moškanjcih. V zadnjih letih je na Ptuju udeležencev sicer nekoliko manj, ampak mislim, da gre še vedno za enkratni športno rekreativni dogodek.« Najštevilčnejša znova ekipa Taluma V cilju so se srečali številni kolesarski prijatelji, organizatorji pa so izpeljali tudi tradicionalno podelitev nagrad. Najprej so podelili številne plakete vsem, ki so pomagali pri izpeljavi tradicionalnega kolesarskega dogodka. Med ekipami podjetij ali organizacij, ki so štele največ članov, je bila tretja najštevilčnejša Carrera (80), drugi so bili s 198 člani predstavniki SVIZ, največ predstavnikov - 678 - pa je imelo znova podjetje Talum. Njihov vodja ekipe Slavko Krajnc je o ponovni množični udeležbi talumov-cev dejal: »Ta številka se vsako leto giblje okrog 700. Ni zanemarljiva in je zelo spodbudna za nas. Zelo radi udeležujemo takšnih rekreativnih dogodkov, saj je Talum podjetje, ki skrbi za zdrav način življenja, kar smo s številčno ekipo na Poli maratonu dokazali tudi letos.« Za najatraktivnejšo skupino so bili izbrani Rov-tarji iz Škofje Loke, ki so na Ptuj prišli osmo leto zapored in na različnih področjih zelo dobro sodelujejo s Perutnino Ptuj. Posebni priznanji sta dobila najstarejša udeleženca Nežka Medved in Srečko Kocbek ter najmlajša udeleženca Ela Furjan in Ožbe Visenjak. S podelitvami nagrad in druženjem v prireditvenem šotoru ter po mestu se je uspešno zaključila letošnja prireditev, po kateri je večina udeležencev izgovorila standarden stavek - se vidimo prihodnje leto, na 16. Poli maratonu. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tudi tokrat so mladi uživali v pestrem programu. Predstavniki treh najbolj številnih ekip so priznanja prejeli iz rok Reneja Glavnika in Slavka Ficka. Številna slovenska zdravilišča odprla zunanje bazene Terme Čatež so odprle poletno Termalno riviero, od petka, 2. julija, pa bodo obiskovalcem na voljo vsi bazeni in atrakcije. Terme Dobrna navajajo, da bazeni obratujejo skozi vse leto, od 10. junija pa bodo imeli na voljo tudi prenovljene zunanje kapacitete, teraso in gostinsko ponudbo. Terme Krka imajo odprte že vse zunanje bazene -tako v Termah Dolenjske in Šmarješke Toplice kot tudi v Talasu Strunjan. Thermana Laško bo zunanje bazene v celoti uradno odprla 10. junija 2017, delajo pa že tobogani. Sava Turizem za svoja zdravilišča navaja: • Terme 3000 - Moravske Toplice imajo zunanje bazene odprte, tobogana Aqualoop in Kamikaza bosta obratovala od konca tega tedna. • Terme Ptuj: zunanji bazeni v Termalnem parku so odprti od 26. maja, tobogani so pričeli obratovati 2. junija. • Terme Lendava: zunanji bazeni so odprti, tobogani so pričeli delovati prvi junijski konec tedna. • Terme Banovci: zunanji bazeni so odprti, tobogana pričneta obratovati 20. junija. • Zdravilišče Radenci imajo odprte zunanje bazene. V Termah Olimia so odprli termalni park AQUA-LUNA v petek, 26. 5. 2017. Obratoval bo vsak dan do konca poletne sezone. Terme Topolšica so vodni park Zora odprle prejšnji teden. Terme Zreče so v soboto, 3. junija, odprle gozdni vodni park. Zunanji bazen v Termah Portorož (70 m2) je odprt že od februarja. Kolofon Gremo na počitnice - oglasna priloga Štajerskega tednika Ptuj, 6. junija 2017 Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki: Majda Goznik, Natalija Škrlec, Mojca Vtič, STO Fotografije: Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner n Naj vas dom izzareva toplino in domačnost proizvodnjo in trgovino lesenih iidolhov. PRIMOŽ ZIDANŠEK a.p. :«»hroui ¡o "j Dobrovi jo - Grofic 3214 GSM: 031 893 717 E-Poš!a: primoz zidansoh ii grnail com Zl LES proizvodnja in trgovina lesenih izdelkov. ® LESENO STAVBNO POHIŠTVO Okna, vhodna vrata, notranja vrata, balkonska vrata in stopnice. IZDELAVA POHIŠTVA Spalnice, dnevne sobe, jedilnice, kuhinje, vgradne omaro. ^^ RAZREZ 0 LESA IN IZDELAVA Lapljencsv namenjenih visokim ali nizkim ohremanitvam. BERNJAK GRADBENIŠTVO d.o.o. info@bernjak.si 02 720 04 00; 051 343 004 LASTNOSTI ■ ublažijo udarec ■ protizdrsne ■ odporne na obrabo ■ zvočno izolativne ■ odvajajo vodo ■ okolju prijazne ■ enostavno polaganje UPORABA - varnostna podlaga na otroških igriščih (SIST EN 1177: 2008) - pohodne poti - rekreacijske površine - pralne površine - podlaga v konjušnicah, hlevih, industrijskih objektih - terase, balkoni, ravne strehe GUMIJASTE PLOŠČE GUMECO n GUMECO 3B Barva: črna Dimenzija: 50x50x do 3 cm GUMECO 3R Barva: rdeča Dimenzija: 50 x 50 x do 3 cm GUMECO 3G Barva: zelena Dimenzija: 50 x 50 x do 3 cm GUMECO 4B Barva: črna Dimenzija: 50 x 50 x do 4 cm GUMECO 4R Barva: rdeča Dimenzija: 50 x 50 x do 4 cm GUMECO 4G Barva: zelena Dimenzija: 50 x 50 x do 4 cm NAJ BO IGRA VAŠIH OTROK VARNA, VAŠ KORAK PA PRIJETNO UDOBEN. 14 GREMO NAUVC ^^riloga Štajerskega tednika Da bomo blestele v kopalkah M Dnevne temperature so že take, da vabijo na morje, v toplice, na obale jezer in rek. Vitkim dekletom in ženskam skok v kopalke ne dela posebnih problemov, četudi se marsikatera po nepotrebnem obremenjuje, ali jo bodo občudovali v modelu tekoče ali pretekle sezone, ker je tudi pri kopalkah treba slediti modnim trendom in zapovedim, od barv do kroja, pa tudi do tega, ali bodo s push up učinkom povečale svoj dekolte, če so prsi premajhne. V naših trgovinah je v tem času še dovolj dobra izbira, da bo lahko vsaka izbrala svoj model sezone glede na svojo postavo, v katerem se bo tudi najbolje počutila. Nekatere modele je možno izbirati in kombinirati tudi med številkami. To pride v poštev pri vseh, ki potrebujejo različne številke modrčka in hlačk. Nobena, vitka ali močnejša, pa ne bo prav nič zgrešila, če se bo odločila za enodelne kopalke, ki se znova vračajo na velika vrata. Najprej so jih oboževali v 50. letih prejšnjega stoletja, nato jih je na sceno ponovno vrnila Obalna straža z legendarno Pamelo Anderson. Malo več kritičnega očesa je potrebno pri vseh tistih, ki imajo kakšen kilogram več, ki bodo najbolje izbrale, če se bodo odločile za umirjene enodelne kopalke, ki v ničemer ne izstopajo, ne v barvah, ne z vzorci. Podobno je v tem primeru pri dvodelnih kopalkah, ki naj bodo temnejše barve, brez nepotrebnih dodatkov, kot so volančki, pa tudi vpadljivih vzorcev naj ne bi izbrale. S hlačkami je treba pokriti spodnji del trebuha. Pri velikih prsih je treba iskati kopalke z ustrezno podporo v zgornjem delu, npr. z nastavljivimi naramnicami. Sicer pa je tudi pri kopalkah tako, da vsak izbira tisto, v čemer se najbolje počuti, ne glede na modne trende, kroje in barve oz. modne zapovedi, pri vsem tem pa je zelo pomembno, da izberemo kakovosten material. Dobro počutje in zadovoljstvo s samim seboj sta še vedno najboljše vodilo. Če pa k temu prispevajo še rožice, črte, pike, modra, pink, rdeča, črno-bela, tropska ali katera koli druga navdihujoča in poživljajoča kombinacija, je še toliko bolje. Izbrane kopalke bomo lepo kombinirale s kratko oblekico, pareom ali tudi kaftanom, ki prav tako iščejo skladnost z izbranim modelom kopalk, barvo in vzorcem. Ne smejo pa manjkati niti natikači (tudi japonke ali sandali), veliko pokrivalo, očala, nakit in torba za plažo, cekar, v katerem bo prostora za dodatne kopalke, brisačo in obvezno kremo za sončenje, da se že pri prvem stiku s soncem ne SPI bomo opekli in po nepotrebnem skalili časa veselja. Modno pa lahko odenemo in obenem zaščitimo tudi lase, s trakom, obročkom ali tudi ruto, če klobuk ne bo naša prva izbira, povrhu pa jih ne bomo zmočile, ko bomo zaplavale. Pri moških kopalkah ni veliko eksperimentiranja, še največ glede dolžine in širine. Pri barvah so moški večji tra-dicionalisti kot ženske; da bi kateri oblekel pink kopalke, je zelo malo verjetno, bolj verjetne so črte in rožice oz. kombinacija dveh barv. Na plažo pa bodo tudi oni prišli s kakšnimi dodatki, zapestnico, verižico, očali, japonki, sandali, natikači, brisačo, kapo, klobukom in seksi srajčko ali majico, letos naj bo prosojna, če je le mogoče. Naša manekenka Nina To-polovec je oblekla kopalke iz Modiane v ptujski Blagovnici, kjer smo izbrali tudi vse dodatke, da bo na plažo in s plaže odšla šik. Občina Majšperk vas vabi, da jo obiščete. Turistični biser občine Majšperk je Bazilika Marije zavetnice na Ptujski Gori, ki je vredna vašega ogleda. Priporočamo še ogled Tovarne umetnosti z muzejem in galerijama, fresk v cerkvi sv. Bolfenka na Jelovicah, gomilnega grobišča na Podložah, Kulturno-poslovnega centra z bogato izbiro kulturnih prireditev, Športnega parka Majšperk in naše slikovite pokrajine. Tukaj se boste srečali s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, zato priporočamo, da poskusite tudi domačo hrano in pijačo, ki vam ju bodo postregli naši gostinci. Dodatne informacije: TIC Ptujska Gora, tel. št. 02 794 00 27, e-pošta: info@ptujska-gora.si; Občina Majšperk, tel. št. 02 795 08 30, e-posta: občina.majsperk@majsperk.si, spletna stran www.majsperk.si. Vljudno vabljeni. Občina Majšperk 15 GREMO NA POCITQ1Si|6g||iel6ij1pgti|jHitiia tednik« __ Od 15. junija mobilno gostovanje v Evropski uniji po enakih cenah kot doma Pred odhodom na dopust običajno razmišljamo tudi o tem, koliko nas bo stalo gostovanje v mobilnem omrežju druge države. Še pred desetimi leti je bila namreč uporaba mobilne telefonije v drugih evropskih državah veliko dražja kot v domači državi. Nato so operaterji na zahtevo Evropske unij e začeli stroške gostovanja vse bolj zniževati v korist uporabnikov, februarja letos pa sta se Evropski parlament in Svet Evropske unije dogovorila, da bodo od 15. junija za storitve gostovanja v omenjenih državah veljale enake cene kot doma. 15. junija bo torej začela veljati evropska uredba, ki odpravlja dodatne stroške uporabe mobilnega telefona v tujini. Operaterji od 15. junija ne bodo smeli več zaračunavati stroškov gostovanja za telefoniranje, pošiljanje kratkih sporočil in brskanje po spletu potnikom znotraj Evropske unije ter na Islandiji, v Liechtensteinu in na Norveškem. Glavna prednost principa "Roam like at home" je, da uporabnik v Evropski uniji mobilne storitve upora- blja pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot doma, pravijo na Agenciji za komunikacijske storitve in omrežja Republike Slovenije (Akos). Dodatno zaračunavanje storitev gostovanja bo dovoljeno samo pod posebnimi pogoji. Tako ob pogledu na račun po prihodu z dopusta ne bo več neprijetnih presenečenj, saj po novem ne bo nobene razlike več, ali telefon uporabljate v kateri od drugih evropskih držav ali pa v domovini. Storitve gostovanja se bodo v Evropski uniji zaračunavale na podlagi domačih maloprodajnih cen. Če ima uporabnik s paketom že zakupljeno določeno količino enot, pa se mu bodo v času gostovanja v Evropski uniji opravljene storitve odštevale od zakupljenih enot. Ko bo porabil vse zakupljene enote, mu bo moral operater porabo zaračunati po domačih maloprodajnih cenah - enakih, kot če bi vse zakupljene enote porabil v Sloveniji. Pri tem uredba operaterjem omogoča, da lahko uporabniku omejijo zakupljene količine prenosa podatkov, ki jih lahko uporabljajo v območju z EU tarifo. Za porabo nad to količino bodo lahko zaraču- nali manjši pribitek. Pri Telekomu Slovenije se bo ta pribitek do porabe celotne zakupljene količine prenosa podatkov zaračunaval v višini 0,92 centa na megabajt, nad njo pa po ceniku posameznega paketa. Iz A1 pa so za STA sporočili, da bodo svojim uporabnikom omogočili v tujini porabiti vse zakupljene količine prenosa podatkov in ne le dela, kot določa uredba. Operaterji bodo lahko uporabnikom tudi količinsko omejili uporabo storitev v gostovanju v Evropski uniji, in sicer v primeru t. i. paketov z odprtim prenosom podatkov. Gre za pakete, ki vključujejo neomejeno količino prenosa podatkov, in za pakete, pri katerih je domača maloprodajna cena brez DDV na enoto podatkovnih storitev nižja od najvišje regulirane velepro-dajne cene (ta na dan 15. junij 2017 znaša 7,70 evra brez DDV/gigabajt podatkov), so pojasnili na Akosu. V tem primeru bo moral operater uporabniku natančno sporočiti, kakšen obseg prenosa podatkov je po domačih cenah predviden pri gostovanju. Da maloprodajne storitve go- stovanja ne bi bile predmet zlorabe ali nepravilne uporabe, je tudi predvideno, da domače cene za uporabo storitev mobilne telefonije veljajo le v primeru, da uporabnik telefon več uporablja doma kot pa v tujini. To pomeni, da bodo lahko po 15. juniju ponudniki storitev od svojih uporabnikov zahtevali vnaprej določena dokazila, s katerimi bodo izkazali običajno prebivališče ali trajne vezi s Slovenijo. Prav tako bodo ponudniki storitev v obdobju štirih mesecev kumulativno spremljali prisotnost uporabnikov in njihovo porabo v domačem omrežju. Tistim, ki bodo v tem času več kot 50 odstotkov dni prijavljeni v gostujočih omrežjih operaterjev v Evropski uniji in bodo več kot polovico vseh storitev opravili v gostovanju v EU, bodo poslali opozorilo, nato pa jim bodo lahko za gostovanje v EU zaračunali pribitek. W1 Promocijsko sporočilo Zakaj ravno letos ne bi bilo poletje sanjsko Ne pozabite na svoje želje in načrte samo zato, ker trenutno nimate dovolj denarja. Prihodnostje v optičnih omrežjih i . V * r r « . Do" leta 2020 Teleing optika do vsakega naročnika Priprave na poletne mesece so v popolnem zagonu. Množično hodimo v fitnes centre, čas pred skoraj zaključenim šolskim letom pa je čas načrtovanja družinskih počitnic. Zakaj letos ne bi naredili izjeme in si načrtovali dopusta, ki smo si ga vedno želeli? Ni potrebno, da je trenutno finančno stanje znova in znova izgovor, da sanjske počitnice vedno prestavimo na naslednje leto. V Addiko banki vam ponujamo vrste gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno, lahko tudi brez obiska banke. Kredit iz domačega naslanjača To vam omogoča spletna aplikacija www.hipkredit.si. Brez obiska poslovalnice, hitro in enostavno lahko pridobite do 5.000 EUR. Pri tem ni nujno, da ste stranka Ad-diko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Svoj HIP kredit lahko odplačate v 13 do 60 mesecih, z že od 20 EUR na mesec. Pogoji so transpa- rentni, sklenitev pa hitra in z minimalno količino dokumentacije! Potrebujete kredit že jutri? Postopek pridobivanja kredita je lahko hiter in enostaven. V Addiko banki vam lahko kredit odobrimo že v nekaj minutah, denar pa lahko začnete porabljati naslednji dan! Z Express kreditom lahko pridobite od 500 do 35.000 EUR sredstev z mesečno obveznostjo že od 20 EUR dalje in dobo odplačevanja do 10 let, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko. Odplače- vanje poteka preko trajnega naloga na vašem transakcij-skem računu. Imate stare dolgove? Obstoječe kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplačajte s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR in odplačujte samo en dolg. Na ta način bodo vaše finance bolj urejene in preglednejše. Do 25 % vrednosti kredita lahko izplačamo v gotovini, ki vam ostane za prosto razpolaganje. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplačujete ga v obdobju do 12 let, s trajnim nalogom. Addiko Bank Kjer je 2+2=4 addiko.si 080 35 38 www.teleing.com trgovina.teleing.com facebook.com/teleing TELEKS INTERNET + TELEVIZIJA + TELEFONIJA Že od 32,99 €/mesec Hiter, varen in zanesljiv internet do 100 Mbps. Več kot 210 edinstvenih digitalnih programov. Nizki stroški komuniciranja. 16 GREMO NA£OŠttNISfilfiiliiPa Pril0ga Štajerskega tednika BREZ SKRBI NA VSE POTI Leto 2016 - še eno rek( Prihranite 7 € pri novi včlanitvi daljšajte veljavnost članstva za eno leto 7 € ugodneje Izkoristite 7 € subvencije pri nakupu izdelkov in servisnih storitev *Od 1. 6. do 31. 7. 2017 lahko 7 € popusta izkoristite pri sklenitvi ali podaljšanju članstva, nakupu storitev ali blaga. Velja za nakupe v vrednosti vsaj 40 €, z že upoštevanim članskim popustom. Več na amzs.si/praviprijatelj. AMZS Ptuj T: 02 749 35 35 ČLANSTVO SE SPLAČA. amzs.si ti amzs.si AMZS Lani je našo državo obiskalo več kot 4,3 milijona turistov. Tuji turisti so, po podatkih statističnega urada, ustvarili 7,3 milijona prenočitev, kar je 11 % več kot leto prej, domači turisti pa 3,8 milijona prenočitev oziroma 3 % več kot v letu 2015. Kot ugotavljajo slovenski statistiki, so tuji turisti lani ustvarili 66 % vseh turističnih prenočitev. Ključni evropski trgi, od koder so prihajali turisti, ki so ustvarili največ prenočitev tujih turistov pri nas, so bili: Italija (16 % tujih prenočitev), Avstrija in Nemčija (iz vsake po 11 %), Hrvaška (5 %), Nizozemska, Združeno kraljestvo in Madžarska (iz vsake po 4 %). Ob tem pa narašča število prenočitev turistov iz neevropskih držav. Po podatkih sta-tistikov so turisti iz neevropskih držav lani ustvarili 14 % vseh prenočitev tujih turistov pri nas. Prenočitev turistov iz Izraela je bilo v preteklem letu za 28 % več kot v letu 2015, iz Republike Koreje za 25 % več, iz Kitajske za 19 % več, iz Avstralije za 12 % več ter iz Kanade in Združenih držav za 11 % več. Prenočitev turistov iz Japonske je bilo za 17 % manj. Več prenočitev predvsem v prestolnici in gorskih občinah Največ prenočitev vseh turistov so zabeležili v zdraviliških občinah, skoraj 3,17 milijona (28 % vseh prenočitev) ali za 4 % več kot v letu 2015. Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov so bile gorske občine; tam so našteli več kot 2,87 milijona (26 % vseh prenočitev) ali za 12 % več kot v letu 2015. V obmorskih občinah (20 % vseh prenočitev) jih je bilo za 5 % več, v občini Ljubljana (12 % vseh prenočitev) pa za 13 % več kot v letu 2015. Tuji turisti so ustvarili največ prenočitev v gorskih občinah, in sicer 29 % vseh tujih pre- nočitev, domači turisti pa v zdraviliških občinah, 45 % vseh prenočitev domačih turistov. 01 ALI VTIPKAJTE m.promet.si DarsPromet MOBILNA APLIKACIJA I I Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje. I 17 GREMO NA POCITNTTRnglagng^ilpgjiStgjprgkgga tednika )rdno leto slovenskega turizma hišah (za 22 %), v hotelih in v apartmajskih, počitniških naseljih (za 7 %) in v kampih (za 4 %). Turisti iz Italije so pri nas v največjem deležu prenočevali v hotelih v obmorskih občinah, turisti iz Avstrije pa v hotelih v zdraviliških in obmorskih občinah. Za nizozemske in nemške turiste je bilo značilno, da so največ prenočitev ustvarili v kampih v gorskih občinah. Tuji turisti so po podatkih stati-stikov lani več kot polovico vseh prenočitev ustvarili v občinah Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Brežice. Domači turisti pa so polovico vseh prenočitev ustvarili v občinah Piran, Brežice, Moravske Toplice, Izola, Podčetrtek, Kranjska Gora, Ankaran in Zreče. Turizem je vse pomembnejša gospodarska panoga naše dežele, ki hkrati izkazuje še velik potencial za nadaljnjo rast. V Sloveniji turizem v bruto družbeni produkt prispeva blizu 13 odstotkov, predstavlja 8 odstotkov celotnega izvoza in 37 odstotkov izvoza storitev. PREDSEZONSKA PONUDBA PELETOV L NOVO 0808240 k N0\ MvPellets sestav» Smreka CENA Z DOSTAVO: 1000 kg PALETA 1050 kg 265,97€ 279,30€ SLOVENIJI V hotelih za 7%, v kampih za 4% več prenočitev Lani je bilo več prenočitev turistov v primerjavi z letom prej v vseh pomembnejših vrstah nastanitvenih objektov: v mladinskih hotelih (za 26 %), v zasebnih sobah, apartmajih in V prvih treh mesecih 2017 več kot 1,9 milijona turističnih prenočitev, 5 % več kot v istem obdobju prejšnjega leta. Domači turisti so ustvarili za kar 23 % več prihodov in za 21 % več prenočitev kot v marcu 2016. Ključni trgi, od koder so prihajali tuji turisti, ki so v marcu 2017 od tujih turistov ustvarili pri nas največ prenočitev, so bili Italija (skoraj 67.000 ali 18 %), Avstrija (16 %), Nemčija (9 %), Hrvaška (8 %), Madžarska (5 %) in Srbija (4 %). a www.zatopeldom.com Promocijsko sporočilo Na kaj bodite pozorni pri izbiri dobavitelja oziroma tipa biološke čistilne naprave Podjetje - naj bo specialist s tradicijo napravo kupite pri podjetju-specialistu, ki ni od včeraj in ima veliko izkušenj na področju prodaje, svetovanja in kasnejšega vzdrževanja čistilne naprave. Vsem nam je jasno, da novega avtomobila ne kupimo v pekarni ali mesnici, ampak pri priznanem in uveljavljenem podjetju, ki se že leta ukvarja s prodajo in vzdrževanjem avtomobilov. Podobno je ob naku-pučistilne naprave. Način delovanja kot kupec oz. bodoči uporabnik čistilne naprave se morate seznaniti vsaj z osnovnim procesom delovanja ter glavnimi komponentami naprave. Načeloma velja, da so enostavnejše in dobro delujoče rešitve recept za zadovoljstvo. Enostavnost delovanja ter vrhunski materiali izberite napravo s čim manj sestavnimi in nepokvarljivimi deli. Princip delovanja takih naprav je običajno enostaven in učin- kovit. Sestavni deli naj bodo izdelani iz vrhunskih materialov z dolgo življenjsko dobo. Za vas to pomeni nižje stroške obratovanja in vzdrževanja. Električne komponente ne sodijo v rezervoar z odpadno vodo. Stroški obratovanja in vzdrževanja vedeti morate, da so z vsako čistilno napravo povezani tudi določeni stroški. Ni čistilne naprave brez stroškov. S pravim izborom jih lahko minimalizi-rate. Kako? Prodajalca povprašajte o moči kompresorja oz. drugih električnih komponentah, ki so del naprave. Koliko ur na dan deluje kompresor ali črpalke. Kakšna je moč čiščenja. Ali naprava deluje samodejno brez vašega stalnega nadzora. Kakšna je prostornina sprejemnega oz. usedalnega dela čistilne naprave, saj je od te velikosti odvisen čas praznjenja netekočih usedlin iz čistilne naprave. Kateri so pokvarljivi deli naprave in koliko stane njihova zamenjava ali popravilo. Kolikšna je predvidena življenjska doba posameznih delov naprave. Dolžina garancije na sestavne dele naprave. Kakšna je cena servisa in kaj občasno kontrolirati na čistilni napravi. Prihranite - varujte pitno vodo -uporabljajte brezplačno deževnico pitna voda postaja zelo draga. V zadnjih 20 letih se je glede na delež podražila več kot vsa goriva. Cene bencina so se v tem obdobju dvignile za približno 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. Z okoli 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vedeti moramo, da v današnjih časih pitna voda do naših pip ne priteče sama od sebe. Za zmanjšanje porabe pitne vode in s tem zmanjšanje mesečnih stroškov ter zmanjšanje obremenjevanja okolja lahko tudi mi marsikaj storimo. Z uporabo deževnice za splakovanje WC-školjk, pranje perila, pranje avtomobila in zalivanje vrta pri- flRHIGX RRIMITURE d.o.o. C i: www.cistilnenaprave-dezevnica.si Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 hranimo do polovice dragocene pitne vode, ne da bi pri tem trpelo naše udobje. Večina gospodinjstev še vedno uporablja dragoceno pitno vodo za WC-kotličke, pranje perila ali zalivanje vrta. Z enostavno vgradnjo podzemnega rezervoarja in dodatne opreme pridobite enostaven ter cenovno ugoden sistem za uporabo deževnice. Glede na vedno višjo ceno vode se vam nakup hitro povrne. Za normalno delujoč sistem potrebujete: rezervoar s pokrovom, filter, preko katerega se deževnica, preden ta vstopa v rezervoar, očisti in črpalko za distribucijo vode do porabnikov. Nekateri PE rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi v parkirišče ali dovozno pot. Priključitev dveh največjih porabnikov pitne vode, in sicer WC-kotlička in pralnega stroja, na sistem za izrabo deževnice, priporočamo vsem novogradi-teljem ter vsem, ki se lotevajo večjih gradbenih posegov v hiši (prenova kopalnic ipd.). Za uporabo deževnice v hiši je potrebna namestitev dvojnih cevovodov do porabnikov. Za tiste, ki želijo uporabljati vodo samo za zalivanje, pranje avtomobila in čiščenje okrog hiše, pa vgradnja dvojnih cevovodov ni potrebna. 18 gremo n4£ashnicfi«ülübmüiaia o Co Pred odhodom na dopust poleg modre kartice poskrbimo še za dodatno zavarovanje Ob odhodu v tujino je zaradi večje zdravstvene varnosti dobro pri sebi imeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali certifikat, ki to kartico nadomešča. ''V tem primeru ne bomo plačali celotnih stroškov zdravstvenih storitev, temveč le del stroškov, ki bi morda nastali kot posledica drugačne veljavne zakonodaje v državi, kamor smo se odpravili. Velja namreč, da lahko v drugih državah članicah Evropske unije in tudi v državah z veljavnimi sporazumi (Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Avstraliji) uveljavljamo pravico do zdravstvenih storitev na osnovi teh listin. Če imamo Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja ali certifikat in v državah Evropske unije poiščemo zdravstveno pomoč v javnih institucijah, bodo tako ob predložitvi kartice v večini vsi stroški zdravljenja poravnani. Morda bo v naše breme samo storitev ali del storitve, ki ni pravica tudi v sistemu druge države, torej morda kakšna participacija, enako kot to velja tudi za zavarovane osebe teh držav,'' pojasni Darinka Sabolek, vodja oddelka za mednarodno zdravstveno zavarovanje z Območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje v Mariboru. V državah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ter Švici lahko z evropsko kartico oz. certifikatom uveljavljamo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve, in sicer neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže. Tu govorimo o storitvah, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, upoštevajoč naravo storitev in pričakovano dolžino bivanja v teh državah. Zdravnik mora na podlagi evropske kartice osebi nuditi zdravstvene storitve v takem obsegu, da se ji zgolj zaradi zdravljenja ni treba vrniti v pristojno državo pred potekom nameravanega bivanja v drugi državi. V Avstraliji lahko zavarovana oseba uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči neposredno pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstvene mreže, pri tem mora poleg evropske kartice oz. certifikata obvezno predložiti tudi potni list. Če bo zavarovana oseba morala v Avstraliji stroške za zdravstvene storitve poravnati sama, mora zahtevek za povračilo stroškov vložiti neposredno pri avstralskemu pristojnemu nosilcu v kraju začasnega bivanja. V skladu z Meddržavni sporazumom o zagotavljanju zdravstvenega varstva namreč ZZZS stro- škov ne more povrniti. V preostalih državah sveta morajo zavarovane osebe same poravnati stroške za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč. Ob vrnitvi domov jim Zavod za zdravstveno zavarovanje na osnovi predložene dokumentacije v upravičenih primerih te stroške povrne, in sicer v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Evropska kartica ne pokriva stroškov prevoza zaradi poškodbe na smučišču, stroškov prevoza zavarovane osebe iz tujine v domovino, stroškov zdravstvenih storitev, ki jih nudijo turistične ambulante na Hrvaškem, ter stroškov zdravljenja oziroma poroda v tujih državah, če je bil namen bivanja zavarovane osebe v tujini zdravljenje oziroma porod. Kot pravi Darinka Sabolek, nam bo več varnosti ob dopustu v tujini zagotovilo zavarovanje v tujini z medicinsko asistenco, ki jih sklepajo komercialne zavarovalnice, saj moramo v drugih državah sami plačati participacijo, ki je recimo precejšnja ravno na Hrvaškem. Tovrstna zavarovanja je dobro skleniti tudi zato, ker prevoz pacienta v domovino ne sodi v obseg obveznega zavarovanja. Če bomo v tujini doživeli nesrečo in bo potreben prevoz v domovino, bomo brez dodatnega zavarovanja z medicinsko asistenco stroške prevoza morali plačati sami. Sogovornica še pojasni, da ob večjih primerih zdravstvene institucije praviloma tako imenovano modro kartico upoštevajo kot sredstvo za poravnavo stroškov, drugače pa je pri manjših storitvah, kjer uporabnikom pogosto rečejo, naj stroške storitve poravnajo z gotovino, denar pa jim bo kasneje povrnil Zavod za zdravstveno zavarovanje, kar pa ne drži. ''Če pridemo v institucijo, kjer vidimo oznako, da sprejemajo kartico evropskega zavarovanja, ne popustimo. Kartica je namenjena temu, da sami ne plačujemo zdravstvenih storitev. Če pomoč poiščemo v zasebnih institucijah, pa bomo storitev seveda morali plačati.'' Kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja lahko naročimo preko interneta, SMS-sporočila ali osebno na Zavodu, kjer se moramo oglasiti tudi, če je naša kartica še zmeraj veljavna, pa smo jo morda izgubili. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje priporočajo, da v času turistične sezone za kartico zaprosimo štiri ali več delovnih dni pred odhodom. Če to ni izvedljivo, lahko na enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje pridobimo certifikat, ki velja tri mesece in v obsegu storitev v celoti nadomešča kartico. ® NIKOLI SAMI NA POTOVANJU Turistično zavarovanje z asistenco v tujini SAVA ZAVAROVALNICA torek • 13. junija 2017 Šport, rekreacija Štajerski 687 Rokomet m 1. A SRL (m), liga za obstanek Za konec vrhunska predstava Drave, Ormož končal na 9. mestu Maribor Branik -Drava Ptuj 28:28 (17:9) DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 4, Hrupič 2, M. Žuran 4, Reisman, Bračič 1, Gregorc 4, Jensterle 3, Letonja, Krasnič 2, Lesjak 7, Osterc 1, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Maribor Branik 3/3. Drava Ptuj 1/4. IZKLJUČITVE: Maribor Branik 12 minut, Drava Ptuj 4 minute V športni dvorani Tabor so rokometaši Drave zasluženo »odščipnili« točko Mariboru. Na zadnji tekmi sezone so v drugem polčasu pokazali vrhunsko predstavo, na kateri mora temeljiti njihova prihodnost. Izraženo skozi barvno podobo so Ptujčani v Mari- 1. A SRL (m) -končnica za prvaka REZULTATI 10. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 29:28 (14:10), Urbanscape Loka - Krka 35:27 (15:12), Koper 2013 - Riko Ribnica 24:32 (15:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 10 9 1 0 57 (38) 2. GORENJE VELENJE 10 6 1 3 51 (38) 3. RIKO RIBNICA 10 6 1 3 49 (36) 4. KOPER 2013 10 2 2 6 44 (38) 5. URBANSCAPE LOKA10 4 0 6 37 (29) 6. KRKA 10 0 1 9 29 (28) Skupina za obstanek REZULTATI 14. KROGA: Maribor Branik - Drava Ptuj 28:28 (17:9), Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 32:28 (15:13), Trimo Trebnje - Dol TKI Hrastnik 40:33 (26:15), Dobova - Slovenj Gradec 2011 23:26 (11:12). 1. MARIBOR BRANIK 14 10 2 2 48 (26) 2. TRIMO TREBNJE 14 12 0 2 47 (23) 3. JERUZALEM ORMOŽ14 11 0 3 45 (23) 4. DOBOVA 14 5 1 8 34 (23) 5. SLOVENJ GRADEC 14 6 2 6 29 (15) 6. DOL TKI HRASTNIK 14 5 1 8 26 (15) 7. DRAVA PTUJ 14 1 1 12 11 (8) 8. ISTRABENZ IZOLA 14 2 1 11 5 (0) Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Alvaro Rajič (Drava Ptuj) Marin Sutalo (Jeruzalem Ormož) boru odigrali črno-belo, saj so v prvem polčasu imeli ob koncu »črno luknjo«, kar se tiče zaključka akcij, medtem ko so v drugem polčasu zadevo obarvali v belo, saj jim je uspevalo skorajda vse. Domačini so tekmo začeli v popolni postavi, brez podcenjevanja, medtem ko se je še enkrat več pokazalo, da Drava na gostovanjih igra neobremenjeno. Prvih 18 minut je bilo rezultatsko precej poravnanih; v tem delu je ptujski ekipi še pomagal Hrupič, ki pa v nadaljevanju tekme zaradi poškodbe ni več zaigral. Z zadetkom Žurana je na semaforju pisalo 9:8, nakar je sledil enosmerni promet, kar se tiče doseganja zadetkov. Za Dravo je do konca polčasa zadel le Rajič, medtem ko je Maribor naredil serijo 8:1 in tako dobil polčas s 17:9. Trener Ivan Hrupič je med odmorom motiviral svoje varovance in to se je takoj poznalo na igrišču, kjer se je vse obrnilo. S kombinirano obrambo postavitvijo 5-1 je presekal mariborske napa- de, prav tako je dobro branil vratar Žuran, steklo je tudi v napadu. Drava se je s serijama 0:6 in 0:4 v zadetkih v 47. minuti tekme približala na 22:21. V tem obdobju so bili vsi igralci uspešni v napadu, izstopal je Lesjak, ki je skupno dal sedem zadetkov. Domači trener Sebastjan Sovič je poizkušal z minutami odmora prekiniti nalet gostov, ki so imeli ves čas pobudo. V odločilnih trenutkih tekme sta za Maribor zadevala njihova najboljša strelca Špende (7 zadetkov) in Sok (6), medtem ko so bili za Dravo uspešni Lesjak, Žuran, Jensterle in Rajič. Slednji je dobro minuto pred koncem izenačil na 28:28, čemur je sledil dolg napad domačinov, ki pa v drugem polčasu niso mogli prebiti odlične gostujoče obrambe. Prav obramba je naredila preobrat tudi za veliko »lahkih zadetkov« v napadu, kjer je igralcem Drave bolje steklo tudi na postavljeno domačo obrambo. Z remijem so Ptujčani zaključili dolgo prvoligaško sezono, v kateri so si v rezul-tatskem vidiku želeli več, a zaradi različnih faktorjev jim to ni uspelo. V 1. A-ligi, kjer so ponovno igrali po približno dveh desetletjih, so si nedvomno nabrali veliko novih izkušenj. Gre za generacijo, ki je spisala uspešno zgodbo kluba v zadnjih letih in bo v prihodnji sezoni igrala v 1. B državni ligi, iz katere si bo v določenem časovnem obdobju ponovno želela priigrati prvoligaško vstopnico. David Breznik Ivan Hrupič, trener RK Drava Ptuj: »Lepo je bilo gledati moje igralce na tej zadnji tekmi sezone, na kateri smo bili blizu zmagi. V drugem polčasu smo pokazali vrhunsko predstavo in vsem dokazali, da znamo igrati dober rokomet. Dobro smo igrali v obrambi in tudi v napadu nam je steklo, tako da smo na pozitiven način zaključili letošnje prvenstvo.« Jeruzalem - Izola IP 32:28 (15:13) JERUZALEM: Balent, Šutalo (14 obramb); Kavčič 2, Koder-man 1, Zidarič, Čudič 4 (2), Grabovac, Žižek Cvetko, Žuran 8, Voljč 1, Šoštarič 1, Kosi 7, Niedorfer, Ciglar 1, T. Hebar 3, Cirar 4. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Izola IP 4/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Izola IP 2 minuti. Rokometaši Jeruzalema so proti Izoli pričakovano zabeležili zmago in sezono 2016/17 končali na 9. mestu. „Škoda za težave s poškodbami med sezono, saj bi sicer letošnje tekmovanje lahko končali precej višje," je takoj po koncu tekme povedal trener Saša Prapotnik, ki je zadnjo tekmo zaigral brez Mesarica, Rajšpa, Ozmeca, Kocbeka, Ocvirka in Petroviča. Ob slovesu od ormoškega dresa je celotno minutažo v golu dobil Marin Šutalo, ki je končal tekmo pri 14 obrambah. „Odhajam na študij v Zagreb in se zato poslavljam od Ormoža. Po kon- čanem študiju pa se zagotovo še vrnem na Hardek. Zahvalil bi se klubu in trenerjem, ki so me vodili v kadetski, mladinski in članski ekipi. Čas v Ormožu sem zares preživel v odličnem vzdušju in bom še naprej pesti stiskal za moje jeruzalemčke," je s solzami v očeh povedal Šutalo. Ormožani so v 1. polčasu že vodili za pet zadetkov (12:7), vendar so v 2. polčasu popustili in Primorci so v 40. minuti izid celo izenačili (21:21). „Tekma je bila bolj ali manj revijalna. Na koncu smo povišali prestavo višje in dosegli enajsto zmago v Ligi za obstanek. Verjamem, da bo naslednja sezona boljša, saj bomo leto dni starejši in izkušenejši," je za zaključek sezone povedal Tilen Kosi, ki je sezono končal pri 162 doseženih golih. Za večino igralcev Jeruzalema je sezona zaključena, nekatere pa čakajo reprezentančne obveznosti v mladinski in kadetski reprezentanci, ki bosta nastopili na svetovnih prvenstvih v Alžiriji in Gruziji. KU Anketa • Poli maraton Motokros m Tim Gajser »Hvala tistemu, ki je naredil 'pogodbo za lepo vreme'« Tim v Nemčiji vozil z zlomljeno lopatico Maksi Beranič: »Na progi je bilo z eno besedo odlično. Sam sem že od malega rad na kolesu in zato se tudi rad udeležujem Poli maratona. Na Poli maraton me vlečeta predvsem družba in veselje do kolesarjenja. Udeležili sem se skoraj vseh, izpostavil pa bi, da sem bil večkrat med pr- Foto: Črtomir Goznik Maksi Beranič vimi v cilju, ko je bil maraton organiziran še v Moškanjcih.« Jure Petek: »Za svojo progo sem si izbral Mini poli maraton, ki sem ga prevozil brez težav. Ta proga zame ni bila preveč naporna. Na Poli maraton sem prišel, ker se zelo rad vozim s kolesom. Vse skupaj mi je bilo zelo v redu.« Foto: Črtomir Goznik Jure Petek Franc Rozman: »Vse je bilo super! Hvala organizatorjem, hvala tistemu, ki je naredil 'pogodbo za lepo vreme' - šlo je za čudovito druženje. Skupaj z ženo in standardno skupino rekreativnih kolesarjev smo šli na srednje zahtevno progo in smo zares uživali.« Nežka Medved: »Oh, ne Foto: Črtomir Goznik Franc Rozman samo, da grem rada na Poli maraton, na katerem sem že nekaj let najstarejša udeleženka, ampak vsak torek rada kolesarim po celi ptujski okolici. Udeležba na maratonu mi veliko pomeni, saj je tukaj veliko druženja in to je zares čudovita zadeva.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nežka Medved V Kozarevcu na Hrvaškem je bila v nedeljo četrta dirka AMZS državnega prvenstva v motokrosu, ki je štela za skupno državno prvenstvo Slovenije in Hrvaške. Tim Gajser je dirko izpustil zaradi okrevanja po poškodbi. Pretekli vikend je odpovedal nastop na dirki svetovnega prvenstva v Franciji in se je odpravil domov na podrobne preiskave. Pregled pri uradni zdravniški službi na dirki namreč ni pokazal zlomov in Gajser je zato v Nemčiji tekmoval v neznosnih bolečinah. Šele podrobni pregledi v mariborskem UKC so razkrili pravo razsežnost poškodbe, zlom lopatice. »Ne morem verjeti, v Nemčiji so nam pri zdravniški službi na dirki po opravljenem rentgenu zatrjevali, da nič ni zlomljeno in smo Tima poslali na start. Bilo mi je čudno, da ima take bolečine. Zdaj pa izvemo, da gre za zlom. Na tako zahtevni progi je tekmoval z zlomljeno lopatico, sploh ne upam pomisliti, kako bi se lahko stanje poslabšalo. Če bi to vedeli že prej, Tim v Nemčiji ne bi tekmoval, ampak bi takoj začeli sanirati poškodbo,« je pojasnil oče in trener Bogomir Gajser. Gajser je ob pomoči mariborskih strokovnjakov ta teden začel okrevati. Kako dolgo bo trajalo, pa za zdaj še ni znano in zato tudi njegov nastop na naslednji dirki svetovnega prvenstva, ki bo 11. junija v Rusiji, ostaja vprašljiv. »Zdravje je na prvem mestu in lahko se zgodi, da bomo dirko v Rusiji izpustili,« je še dodal Bogomir. sta 20 TEDNIK Šport, rekreacija torek m 6. junija 2017 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so se po tekmi s Stojnci zasluženo veselili naslova prvakov Super lige. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Kopica golov in slavje vijoličastih Super liga Minuli konec tedna se je s tekmami 23. kroga zaključila Superliga, najeminentnejše tekmovanje pod okriljem MNZ Ptuj. Gerečja vas, ki si je že pred tem zagotovila naslov, je doma v pravi poplavi zadetkov remizirala s Stojnci. Kljub temu veselje ob koncu tekme ni bilo nič manjše, šampanjec je tekel v potokih, iz zvočnikov pa je odmevala tudi himna prvakov iz Gerečje vasi. Apače in Hajdina sta se razšla brez zmagovalca, domačini pa so po zaostanku dveh zadetkov na koncu izvlekli točko. Cirkulane so povedle proti Bistričanom, toda na koncu prejele tri zadetke. Skorba je ob slovesu izpada iz Superlige premagala Središče. KONCNICA ZA PRVAKA REZULTATI 23. KROGA: Gerečja vas - Stojnci 4:4 (1:2); strelci: 1:0 Leben (4.), 1:1 Priher (14.), 1:2 A. Pivko (26.), 1:3 P. Petrovič (51.), 2:3 Arsič (61.), 2:4 Jaušovec (71.), 3:4 Leben (79.), 4:4 Arsič (86.); Apače - Hajdina 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Simonič (21.), 0:2 Štumberger (51.), 1:2 Predika-ka (59.), 2:2 Tramšek (75.). 1. GEREČJA VAS 22 16 3 3 71:28 51 2. STOJNCI 22 13 4 5 52:27 43 3. BUKOVCI 22 10 5 7 44:39 35 4. HAJDINA 22 9 4 9 39:49 31 5. APAČE 22 9 2 11 37:48 29 KONČNICA ZA OBSTANEK REZULTATI 23. KROGA: Cirkulane - Kety Emmi Bistrica 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Be- Išak (18.), 1:1 Bečaj (31.), 1:2 Bečaj (55.), 1:3 Lipoglav (76.); Skorba - Središče ob Dravi 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Krajnc (44., 11-m)., 2:0 Novak (58.), 2:1 Kocen (62., 11-m), 3:1 Horvat (77.). 1. CIRKULANE 22 9 4 9 35:30 31 2. K. E. BISTRICA 22 8 6 8 32:31 30 3. SREDIŠČE 22 6 5 11 28:41 23 4. PODVINCI 22 6 3 13 29:54 21 5. SKORBA 22 5 2 15 35:55 17 1. liga MNZ Ptuj KONČNICA ZA PRVAKA REZULTATA 23. KROGA: Ro- goznica - Gorišnica 3:2 (2:0), Markovci - Pragersko 3:1 (1:0). 1. MARKOVCI 22 15 2 5 56:20 47 2. PRAGERSKO 22 12 4 6 54:34 40 3. PODLEHNIK 22 11 4 7 43:26 37 4. GORIŠNICA 22 10 3 9 32:45 33 5. ROGOZNICA 22 10 3 9 43:42 33 KONČNICA ZA OBSTANEK REZULTATA 23. KROGA: Dornava - Tržec 0:1 (0:0), Ormož -Boč Poljčane 4:2 (2:0). 1. BOČ POLJČANE 22 9 2 11 40:33 29 2. TRŽEC 22 10 0 12 38:40 29 3. ORMOŽ 22 9 1 12 29:47 28 4. DORNAVA 22 7 2 13 25:38 23 5. LESKOVEC 22 6 1 15 25:60 19 Veteranska liga 35: prvaki so Podvinčani V petek je bila v Podvincih odigrana povratna finalna tekma v kategoriji veterani 35. Za naslov sta se merila prvaka vzhodne (Podvinci) in zahodne skupine (Hajdina), uspešnejši pa bili igralci Podvincev. Drugo tekmo so dobili z rezultatom 2:1, prva se je na Hajdini končala brez zadetkov. TP, JB Nogomet • Skupščina MNZ Ptuj Glažarju še šesti mandat na čelu MNZ Ptuj V četrtek, 1. junija, je v prostorih hotela Roškar v Hajdo-šah potekala volilna skupščina Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Sama skupščina je imela štiri točke dnevnega reda, na njej pa je sodelovalo 39 delegatov (od 52), ki so imeli volilno pravico. Kot gost je bil prisoten Danilo Kacjan, sicer podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in predsednik MNZ Murska Sobota. Po njegovem nagovoru je vajeti v svoje roke prevzela delovna komisija, nato pa se je z javnim glasovanjem glasovalo za edinega kandidata za predsednika MNZ Ptuj. To je za mandatno obdobje 2017-2021 vnovič postal Stanko Glažar, kar je že njegov šesti mandat na čelu te zveze. Prav tako javno je bil izvoljen nadzorni svet, ki ga bodo poslej sestavljali Boris Perger kot predsednik ter Benjamin Panikvar in Ivan Vesenjak kot člana. Tajno je bilo glasovanje za mesti podpredsednika, kamor so se prijavili štirje kandidati. Prepričljivo sta bila izvoljena Fredi Kmetec in Janez Janžekovič. V izvršni odbor zveze so bili izvoljeni Zvon-ko Bezjak, Boris Grabar, Renato Bračič, Vladimir Abraham, Tone Pernat, Sandi Mertelj, Franc Nani Matjašič in Roman Medik, po položaju pa še predsednik DNT (Društvo nogometnih trenerjev) Ptuj in predsednik MDNS (Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov) Ptuj. Pet članov arbitražnega sveta je bilo izvoljenih po načelu najvišje uvrščenih pet kandidatov, ki niso bili izvoljeni v IO. Arbitražni svet tako sestavljajo Jože Podplatnik kot predsednik ter Silvo Fo-šnarič, David Gabrovec, Roman Belšak in Uroš Klajderič kot člani. Seveda je bila po volitvah beseda najprej podana staremu-nove-mu predsedniku Stanku Glažarju, ki je izpostavil dobro delo v preteklem obdobju ter izboljšanje infrastrukturnih pogojev. Omenil je tudi obilico izzivov, ki čakajo novo vodstvo MNZ Ptuj v novem Športni napovednik Tenis • Na Ptuju državno prvenstvo U-14 Do konca tedna bo Ptuj gostil najboljše mlade slovenske igralce v kategoriji do 14. leta starosti - na igriščih v Termah Ptuj bo namreč potekalo poletno državno prvenstvo. Močna železa v ognju bo imel med dekleti tudi domači TK Terme Ptuj, saj so Nika Strašek, Taja Lončarič in Nina Pliberšek prve tri nosilke. Ob njih bo nastopila še Ana Teja Tabor. Mali nogomet Vitomarcih 17. Sandijev memorial v KMN Vitomarci letos organizira že 17. Sandijev memorial v malem nogometu. Ta bo na igrišču OŠ Vitomarci potekal 9. in 10. junija 2017. Ljubitelje nogometa in zabave čaka pester dvodnevni program: PETEK, 9. junij, od 17. ure dalje: - članski turnir skupinski del (4 skupine) - mladinski turnir (letniki 1997 in mlajši) - turnir med zaselki občine sveti Andraž v Slovenskih goricah, sledi zabava z ansamblom Poklon. SOBOTA, 10. junij: od 10.00: turnir otroških ekip (U-8 do U-15) - pomožno igrišče v telovadnici pri OŠ Vitomarci ob 12.00: članski turnir, skupinski del ob 16.00: veteranski turnir ob 19.00: ekshibicijska tekma ženskih ekip ob 20.00: članski turnir, zaključni boji, zabava z DJ ... Prijavnina za članski turnir znaša do 1. 6. 2017 le 30 evrov, po tem datumu 50 evrov. Vse preostale kategorije igrajo brez prijavnine. Število ekip je omejeno. Rok prijav: 8. 6. 2017 do 20.00. Žreb bo 8. 6. ob 20.00 v OŠ Vitomarci. Skupni nagradni sklad za članski turnir znaša 2.100 evrov, razdelile si ga bodo ekipe do 8. mesta. Organizatorji so za najboljše pripravili pokale in praktične nagrade. Informacije in prijave: Darko - 031 634 847. Rokomet m ŽRK Aklimat Ptuj Kaj bo prinesel 15. junij? Foto: Tadej Podvršek Novi (stari) predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar (v sredini) z obema podpredsednikoma, Fredijem Kmetcem in Janezom Janžeko-vičem štiriletnem mandatu. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj in podpredsednik NZS Slovenije: »Letos je bilo evidentiranih zelo veliko kandidatov za organe MNZ Ptuj, kar dokazuje, da je bilo dosedanje delo dobro in da si mnogi želijo v tem sodelovati. Sam lahko rečem, da je bilo to, da me je za predsednika predlagalo 25 klubov in društev, zahvala za minulo delo, obenem pa neka obveznost za naprej, da še naprej tako tvorno sodelujemo. Vsi, ki so bili izvoljeni, so preizkušeni delavci v klubih in društvih, zato sem vesel, da bodo delali v organih zveze, saj bomo lahko tudi nadaljevali kakovostno delo. Zagotoviti moramo, da bodo vse lige, ki jih vodimo, v skladu s propozi-cijami, posvetiti bo treba pozornost tudi futsalu, obenem pa se bo treba posvetiti čim večjemu številu vključevanja deklic v nogomet. Pomemben segment je tudi športna infrastruktura, kjer smo v zadnjih letih veliko storili, je pa še kar nekaj rezerv. Da ptujska zveza deluje dobro, priča podatek, da je v njej 35 klubov velikega in malega nogometa in noben od teh ni propadel - to drugje ni ravno praksa.« tp V četrtek, 1. junija, je ŽRK Aklimat Ptuj sklical izredno skupščino kluba, na kateri je odstopilo dosedanje vodstvo na čelu s predsednikom Matejem Smrekarjem iz podjetja Aklimat. Ni namreč skrivnost, da je v pretekli sezoni, ko se je na Ptuju pričela pisati neka nova zgodba ženskega rokometa, na omenjenem podjetju slonelo preveliko finančno breme in da so bili v klubu nadvse nezadovoljni s pomočjo in odzivnostjo lokalnega okolja in tudi same občine Ptuj. Tako se je zdaj že bivši predsednik skupaj s preostalimi člani uprave odločil odstopiti, vendar bo klubu še naprej pomagal po najboljših močeh. •JiSSlr • f-O*!«: il! Za 15. junija je sklicana nova skupščina, na njej pa naj bi ženski ptujski rokometni kolektiv dobil novo vodstvo, ki bo začrtalo smernice za naprej. Kakšna bo usoda in prihodnost samega kluba, je sicer v tem trenutku težko reči, a sam obstoj kluba naj vendarle ne bi bil vprašljiv. To je vsekakor pozitivna novica za mesto Ptuj in klub sam, nenazadnje so bile članice po napredovanju iz drugoligaške druščine 7. v prvenstvu 1. lige. V klubu se ob tem odlično dela z mladimi, kar dokazuje dejstvo, da so kadetinje prvenstvo končale kot 4. v državi - nedvomno zavidanja vreden uspeh. tp Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ZRK Aklimat Ptuj so v sezoni 2016/17 osvojile končno 7. mesto v 1. ženski ligi. torek • 6. junija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 21 Nogomet • Aluminij Cup 2017 v Kidričevem Mladi predstavili razkošno nogometno znanje NK Aluminij je v soboto in nedeljo v športnem parku Kidričevo izpeljal množičen dvodnevni turnir mlajših selekcij, ki se ga je udeležilo več kot 80 ekip iz Slovenije in Hrvaške, skupaj skoraj 900 igralcev. V soboto so nastopale selekcije U-7, U-9, U-ll in U-13, v nedeljo pa U-8, U-10 in U-12. Za organizacijski del tretjega turnirja Aluminij Cup po vrsti je poskrbel Drago Ozmec, za športni del pa Sandi Verlak. »Organizacija takšnega turnirja z vsemi obstranskimi dejavnostmi predstavlja velik zalogaj za vse v klubu. Pri tem so nam v pripravah veliko pomagali tudi starši naših otrok, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Veseli me, da smo imeli srečo z vremenom in da smo v veliki meri uspeli zadostiti željam vseh udeležencev. Tako je bilo na voljo dovolj sence in osvežila za obiskovalce, igrišča pa so bila tudi pripravljena na visoki ravni,« je povedal Sandi Verlak, ki je izrazil zadovoljstvo tudi s tekmovalnimi uspehi selekcij NK Aluminij: »Glede na število ekip in konkurenco smo s Mladi nogometaši so se v Kidričevem merili v sedmih starostnih kategorijah. Najbolj uspešna ekipa turnirja je bil Aluminij, ki je slavil v treh kategorijah. tremi prvimi in enim drugim mestom seveda zadovoljni -v vseh kategorijah se je bilo težko prebiti na stopničke. Tudi v vseh ostalih selekcijah so se naši nadebudneži prebili vsaj do četrtfinala, kar je vzpodbuden dosežek.« Igre mladih so izvabile kar nekaj nasmehov na obraze obiskovalcev, lepih potez zares ni manjkalo. »Najlepše je gledati najmlajše, tam je mogoče videti najbolj posrečene poteze. Bolj se pomikamo po starostni meji višje, več nogometnega znanja vidimo; pri selekcijah U-12 in U-13 je mogoče opazovati že prave mojstrske poteze - tako med Rezultati: U-7 (12 ekip): 1. Lumen Varaždin, 2. NŠ Marinko Galič, 3. Bistrica; naj igralec: Ivan Babuk (Lumen); U-8 (13 ekip): 1. Aluminij, 2. Lumen Varaždin, 3. Olimpija; naj igralec: Tristan Trop (Aluminij), naj vratar: Maksim Aksel Stojinkovic (Lumen); U-9 (15 ekip): 1. Aluminij, 2. Bistrica, 3. Lumen Varaždin; naj igralec: Taj Luka Modrič (Aluminij), naj vratar: Vito Fartek (Bistrica); U-10 (12 ekip): 1. Olimpija, 2. Drava, 3. Zg. Polskava; naj igralec: Naj Trček (Olimpija), naj vratar: Domen Arnuš (Drava); U-11 (12 ekip): 1. Aluminij, 2. Primorje, 3. Drava; naj igralec: Tim Metličar (Aluminij), naj vratar: Žan Vrtovec (Primorje); U-12 (10 ekip): 1. Brinje, 2. Drava, 3. Olimpija; naj igralec: Sandro Čeh (Drava), naj vratar: Luka Istenič (Brinje); U-13 (7 ekip): 1. Miklavž, 2. Aluminij, 3. Drava; naj igralec: Žan Nikič (Miklavž), naj vratar: Luka Kolar (Aluminij). Foto: Črtomir Goznik igralci v polju kot vratarji.« Generalno gledano so v taboru Aluminija zadovoljni s turnirjem, za izvedbo so prejeli številne pohvale. »Veseli smo bili pohval, večjih zapletov res ni bilo. Manjše težavice pa se v takšni množici ekip vedno pojavljajo, temu se kljub jasno zapisanim pra- Foto: Črtomir Goznik Skupno je na turnirju nastopilo več kot 80 ekip. vilom ni moč izogniti. Svoj del so dodali tudi sodniki iz MNZ Ptuj, ki so res korektno opravili svoje delo, za kar se tudi njim zahvaljujem.« Iz NK Aluminij so že napovedali izvedbo 4. Aluminij Cupa, ki bo organiziran prvi junijski konec tedna v letu 2018. JM Tenis • Turnir TE v Mostarju M Tenis • Poletno DP v Mariboru Nika do lovorike na turnirju TE v BiH Nika Strašek je v Mostarju osvojila svoj prvi turnir serije TE. Ptujčanka Nika Strašek (letnica 2003) je postala junakinja turnirja serije Tennis Europe za igralke do 14. leta starosti v Mostarju. 13-letni-ca je bila na turnirju Mostar Open 2. nosilka, po štirih za- Turnir TE U-14, Mostar (BiH): 2. krog: Strašek (2.) -Lorena Kuzmanic (Hrvaška) 6:2, 6:2; četrtfinale: Strašek (2.) - Mina Toglukdemir (Turčija, 6.) 6:1, 6:2; polfinale: Strašek (2.) -Mia Rae Vican (Hrvaška) 6:4, 6:3; finale: Strašek (2.) -Sara Mikača (BiH, 1.) 6:4, 6:3. V Mariboru močan ptujski pečat porednih zmagah pa je v zrak dvignila zmagovalni pokal turnirja 3- ranga. To je njena prva lovorika na turnirjih serije TE. Nika je vodilna igralka lestvice TZS U-14, v Bosni in Hercegovini pa je na vseh štirih dvobojih prikazala dobro formo. Na celotnem turnirju ni oddala niti enega niza, na poti do lovorike pa je v polfi-nalu ugnala odlično Mio Rae Vican (hrvaška državna pod-prvakinja), v finalu pa še 1. nosilko, 14-letno domačinko Saro Mikača - ta na lestvici TE U-14 zaseda 127. mesto. Nika bo z osvojenimi točkami v Mostarju na osveženi lestvici pridobila precej mest in se bo prebila med najboljšo stoterico. JM Na igriščih ŽTK Maribor je pretekli teden potekalo poletni državno prvenstvo posameznikov in dvojic za igralce in igralke do 16. leta starosti. Člani TK Terme Ptuj so si v Mariboru odrezali velik kos zmagovalne pogače, saj so osvojili dva naslova državnih prvakov, še dvakrat so se uvrstili v finale, trikrat v polfinale... Prevlado v konkurenci fantov U-16 sta potrdila Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič, ki sta se oba prebila do finla in sta nato med sabo obračunala o naslovu državnega prvaka. To je postal Filip, ki je v finalu v prvem nizu pokazal zares vrhunsko predstavo, odigral je praktično brez napak. Lepo zmago je v polfina-lu zabeležil Blaž, ki je ugnal Tima Tekavca, katerega doslej še ni uspel premagati. Dvojica Planinšek-Vidovič je bila prepričljivo najboljša tudi v konkurenci parov, državni naslov si je priborila brez izgubljenega niza. Blaž Vidovič, Maja Makorič in Filip Jeff Planinšek - udarna ptujska trojka v konkurenci U-16 Poletno DP U-16 v Mariboru, rezultati: fantje, posamezno: četrtfinale: Planinšek (1. ) - Jurjevčič (LTC, 6.) 6:2, 6:2, Vidovič (4.) - Vetrih (S. Gradec) 6:3, 6:2; polfinale: Planinšek (1. ) - Šraj (ŽTK MB, 5.) 6:1, 6:1, Vidovič (4.) - Tekavec (MAX, 7.) 6:7(2), 7:5, 6:1; finale: Planinšek (1.) - Vidovič (4.) 6:1, 6:3. Dvojice: četrtfinale: Planinšek/Vidovič (1.) - Jurjev-čič/Šuntar (LTC/Triglav) 6:2, 6:1; polfinale: Planinšek/Vidovič (1.) - Potočnik/ Tomac (Jaki/MAX, 3.) 6:2, 6:4; finale: Planinšek/Vidovič (1.) - Andrejč-Go-ljar/Šraj (Domžale/ŽTK MB, 4.) 6:1, 6:1. Dekleta, posamezno: četrtfinale: Makorič (1.) - Bubek (Gorica, 6.) 6:2, 7:6(5), Gorinšek (7.) - Poglajen (Litija) 7:6(2), 6:0; polfinale: Makorič (1.) - Komac (Koper, 4.) 6:1, 5:7, 6:4, Gorinšek (7.) - Klevišar (Triglav, 3.) 1:6, 1:6; finale: Makorič (1.) - Klevišar (3.) 1:6, 3:6. Dvojice: četrtfinale: Gorinšek/Belinger (2.) - Tušek/ Poglajen (Branik/Litija) 6:0, 6:3, Lončarič/Jurič - Božičnik/Kalan (Maja, 3.) 7:5, 6:4; polfinale: Gorinšek/Belinger (2.) - Milic/ Vičič (Triglav/MAX) 6:7(3), 1:6, Lončarič/Jurič - Bubek/Klevišar (Gorica/Triglav, 1.) 3:6, 0:6. Pri dekletih je bila Maja Makorič (TK Terme Ptuj) 1. nosilka, kar je upravičila z uvrstitvijo v finale. V zaključni partiji je morala priznati premoč Tjaši Klevišar (Triglav), ki je pred tem v polfi-nalu izločila Taro Gorinšek, v 2. krogu pa že Tajo Lončarič (obe TK Terme Ptuj). Slednja pa je proti njej že imela zaključno žogico za niz... Med dvojicami sta Taja Lončarič in Tara Gorinšek nastopali vsaka z svojo soigralko, obe pa sta obstali v polfinalu. Luka Hazdovac, predsednik in trener v TK Terme Ptuj: „Doseženi rezultati so v meji pričakovanj, saj so naši tekmovalci že pred nastopom spadali v ožji krog favoritov. Morda bi lahko slavila tudi Maja, a je imela v zadnjih tednih zares naporen urnik in ji je v finalu zmanjkalo nekoliko moči in tudi zbranosti. V določenih delili igre so vsi pokazali napredek, kar nas kot trenerje seveda najbolj veseli. Tako lahko tudi v bodoče pričakujemo dobre rezultate in se veselimo novih izzivov." V juniju na Ptuju trije turnirji Ptujčane v naslednjih tednih čaka izjemno zelo zgoščen urnik, saj bodo najprej ta teden na igriščih v Termah Ptuj organizatorji državnega prvenstva v kategoriji U-14 (skupno več kot 100 prijavljenih igralk in igralcev), nato jih čaka organizacija turnirja serije Tennis Europe in za konec odprti turnir za dekleta v konkurenci U-14. Vsekakor pestro in zanimivo dogajanje na rdečem pesku igrišč v Termah Ptuj. Jože Mohorič 22 Štajerski Šport, pogovori, zanimivosti torek • 6. junija 2017 Nogomet • lan Emeršič - na začasnem delu v Avstriji Včasih v Avstrijo starejši, sedaj vedno mlajši ... in vedno kakovostnejši Že leta slovenski nogometaši odhajajo igrat preko meje, v zadnjih letih je odliv v Avstrijo izjemen. To še posebej velja za štajerski konec, iz katerega so nižje avstrijske lige Slovenci dobesedno preplavili. O tem smo se pogovarjali s Ptujčanom Ianom Emeršičem, ki že nekaj let igra v Avstriji. »To je res, zelo veliko obetavnih mladih 'pubecov' je v zadnjih letih odšlo preko meje. Nekateri zaradi tega, ker doma niso videli prihodnosti, nekateri pa so iskali nove izzive. Avstrija je bližnja destinacija, kjer so te kakovostne igralce z veseljem sprejeli,« je začel Ian. »Kar se pa tiče kakovosti lig, lahko po mojem kakšno 4. avstrijsko ligo primerjam s sredino slovenske 2. lige. Tako npr. v St. Anni, ki je trenutno na 2. mestu v 4. ligi igrajo Balažic, Drevenšek, Dugolin, Guja (nogometna šola zagrebškega Dinama) ... Ekipa je sestavljena iz samih nekdanjih profesionalcev, ki so v najboljših nogometnih letih, stari so okoli 29, 30 let.« Včasih ni bilo tako, v Avstrijo so odhajali igralci, stari krepko čez 30 let. I. Emeršič: »Sedaj se je to spremenilo: če hočeš uspeti, moraš pot v tujini začeti čim prej. Če bi mladi videli perspektivo npr. v Dravi, zagotovo ne bi odšli. Tudi v Zavrču se je dober klub zaprl dobesedno v enem dnevu. Še najbolj organiziran klub, Aluminij, ki ima odlično šolo, je v zadnjih petih letih veliko igralcev pripeljal od drugod, iz Celja ali Hrvaške. Vsak klub pač ima svoje videnje glede delovanja. Sam pač to težko razumem, saj je v našem okolju veliko kakovostnih igralcev.« Pri severnih sosedih igrajo npr. Kelenc, Dre-venšek in še veliko drugih, ki so pri nas igrali v 1. ligi. I. Emeršič: »V 1. ligi so pri nas igrali celo v več klubih in so bili standardni člani začetnih enajsteric. Nekomu se morda sedaj sliši smešno, da v Avstriji igrajo v 3. ali 4. ligi, a ob tem ne vedo, da so te lige kakovostne. Očitno v domačih okoljih niso videli perspektive, klubi zanje niso bili pripravljeni poskrbeti na ustrezen način. V bistvu se marsikje zavedajo, da so to kakovostni igralci, a pri tem ostane. Zavedam se stanja v naših klubih, ki zvečine ni Ian Emeršič rožnato in zato ne govorim o kakšnih velikih zneskih. Kljub temu pa tudi igralci morajo poskrbeti zase in nekateri tudi za svoje družine, zato pač odhajajo tja, kjer jih cenijo in so to pripravljeni tudi plačati.« Iz igralcev iz našega okolja najvišje igra Doris Kelenc, v 3. ligi. I. Emeršič: »Vrh 3. lige je že polprofesionalen, tam igrata npr. drugi ekipi Stur-ma in Hartberga, ki imata dobre nogometne šole, primerljive z najboljšimi slovenskimi. Gre za finančno stabilne sredine, za katerimi stojijo močne in ugledne gospodarske družbe. V razvitih državah je nogomet eden od glavnih pokazateljev uspešnosti gospodarstva. Nogometna kakovost Dori-sa Kelenca ni bila nikoli sporna, a sreča pri prestopili se nikoli ni obrnila na njegovo stran. Sedaj je postal bolj družinski človek, podobno velja tudi za Drevenška, Dugolina, tudi jaz imam ne nazadnje že otroka - morda zaradi tega gledamo sedaj bolj zrelo na življenje in mislimo tudi na prihodnost. Nismo več profesionalci, stopili smo kakšno stopničko nižje, a v celoti gledano je kakovost še vedno zelo visoka. Upal bi si trditi, da smo z mojo ekipo, ki igra v 5. ligi, povsem konkurenčni vsem ekipam iz našega okolja, vključno z Dravo. Aluminij je druga zgodba, tam so igralci profesionalci.« Nekateri pravijo, da za slovenske igralce, ki prestopijo v nižje avstrijske lige, to pomeni konec kariere. I. Emeršič: »Moje mnenje je drugačno, saj smo v Avstriji prav tako na očeh oglednikov iz klubov 1. in 2. avstrijske V Avstriji delujejo tudi nekateri slovenski trenerji, ki ekipe občasno pripeljejo na priprave v Slovenijo. I. Emeršič: »To se dogaja kar pogosto, tudi moj oče (Miran Emeršič, op. a.) je takrat, ko je bil trener v Avstriji, uporabljal to prakso. Povedati je potrebno, da nekateri slovenski klubi imajo namreč veliko boljše pogoje za treninge kot avstrijski, sploh Kidričevo je pojem dobrega trening centra. Pri tem so vključeni tudi hoteli in tako lahko hitro pride do sodelovanja, od katerega imajo vsi korist. Potrebno pa je povedati, da vsi seveda ne odhajajo na priprave, naš klub Feldbach npr. nikoli ne gre na priprave, ker imamo lastno igrišče z umetno travo, tudi terme imamo na razpolago.« Šimenko že preko številke 300 Največ nastopov v Avstriji je doslej zbral Jan Šimenko (preko 300), ki je ob tem dosegel tudi največ zadetkov (preko 260). Po številu nastopov sledijo Mitja Emeršič, Boris Sambolec, lan Emeršič, Tomaž Toplak in Uroš Veselic (vsi preko 200). Tabela z nekaterimi igralci iz področja MNZ Ptuj, ki nastopajo v avstrijskih ligah: 3. liga: lige. Nekdanji perspektivni član Drave Luka Kirič je npr. s svojo ekipo Wildona napredoval v 4. ligo, bil je med boljšimi igralci svojega kluba, pri čimer so ga opazili ogledniki prvoligaša iz Gradca in je bil povabljen v njihov trening center. Treba se je zavedati, da so to klubi, ki so izjemno dobro organizirani. Številni petoli-gaši imajo tako svojega maserja, zdravnika, klubske prostore . To ne privablja več samo Slovencev, za prestop se odloča tudi vedno več Hrvatov.« Kakšna je plačilna disciplina v Avstriji, ste igralci plačani v dogovorjenih Doris Kelenc USV Allerheiligen Regionalliga Mitte 4. liga: Marko Drevenšek USV St. Anna am Aigen Landesliga Andrej Dugolin USV St. Anna am Aigen Landesliga Aljoša Fekonja TUS Bad Gleichenberg Landesliga Luka Kirič SV Wildon Landesliga 5. liga: Sašo Kupčič SV Feldbach Oberliga Süd Ost Jan Šimenko SV Feldbach Oberliga Süd Ost Ian Emeršič Sv Feldbach Oberliga Süd Ost Uroš Veselič UFC Ferhing Oberliga Süd Ost Leon Panikvar UFC Fehring Oberliga Süd Ost Aljaž Horvat UFC Fehring Oberliga Süd Ost Denis Topolovec UFC Fehring Oberliga Süd Ost Dan Krajnc UFC Fehring Oberliga Süd Ost Matic Hojnik TUS Bad Waltersdorf Oberliga Süd Ost Tomaž Avguštin SVU Gleinstätten Oberliga Mitte West Daniel Ljubec SV Frauental Oberliga Mitte West Timotej Petek SV Frauental Oberliga Mitte West Boris Sambolec SV Strass Oberliga Mitte West 6. liga: Matej Rumež SV Frannach Unterliga Süd Rok Marinič SV Frannach Unterliga Süd Anže Stegne TUS Kirchbach Unterliga Süd Blaž Jazbec TUS Paldau Unterliga Süd Vojko Tominc TUS Paldau Unterliga Süd David Pauko USV Ragnitz Unterliga West Denis Rešek USV Ragnitz Unterliga West Niko Tisaj USV Ragnitz Unterliga West Mitja Emeršič TUS Gross St.Florian Unterliga West Sandi Čeh USV Deutsch Goritz Unterliga Süd Denis Toplak SC St.Margharethen Unterliga Süd Dejan Draškovič SU Hof Unterliga Süd 7. liga: Tomaž Toplak Marcel Vindiš Andraž Korošec Primož Janžič Primož Jus UFC Wettmannstätten USV Siebing TUS Mureck Tus Mureck SV Sinabelkirchen Gebietsliga West Gebietsliga Süd Gebietsliga Süd Gebietsliga Süd Gebietsliga Süd Avstrijci imajo preko spletnega portala ligaportal.at odlično pokrita dogajanja v vseh nižjih ligah. Za vsako ligo posebej izbirajo najboljšo enajsterico kroga. rokih in zneskih? I. Emeršič: »V bistvu gre za povračilo takšnih in drugačnih stroškov, predvsem potnih stroškov, saj se pač nekajkrat na teden vozimo precej daleč. Redki imajo profesionalne pogodbe. Glede plačil se pač vsak dogovori po svoje, je zelo različno od kluba do kluba. Nekoliko si pomagamo med seboj s tem, da se nas več skupaj vozi, s tem si zmanjšujemo stroške.« Kako je z gledalci, koliko jih prihaja na tekme? I. Emeršič: »Že sama men-taliteta ljudi in nogometna infrastruktura sta drugačni. Kjerkoli se pelješ preko meje, bodisi v Cmureku, Šentilju ali Gornji Radgoni, vsepovsod je mogoče na razdaljah 10 ali 15 km opaziti tri ali štiri igrišča z umetno travo, z reflektorji, s pomožnim igriščem ... To pove, da ne gojijo veliko različnih športov, ampak se odločijo za enega ali dva - in nogomet je zagotovo v ospredju. Pri nas na Ptuju bi želeli imeti vse športe v 1. ligi, kar enostavno ne gre, za nekaj se je treba odločiti. Avstrijci se z nogometom vedno bolj predstavljajo navzven, tudi med kraji je opaziti kar precejšnjo tekmovalnost, kdo bo imel boljšo nogometno ekipo, kdo bo vložil več energije v samo tekmo. Posledično je tudi gledalcev več, ki pa niso tako negativno uperjeni, tudi če njihovi ekipi ne gre dobro. Jasno pa je, da smo tujci vedno bolj na očeh od domačinov, in če gre kaj narobe, potem smo prvi na udaru. Konkretni podatek ekipe iz vrha 5. lige je, da ima povprečno število gledalcev na tekmo 350, nižje uvrščeni klubi pa prav tako zagotovo več kot 150. Ko je moja ekipa Feldbach igrala derbi proti ekipi Fehringu (Topolovec, Panikvar, Veselič), se je zbralo 1100 gledalcev. Na derbiju 4. lige med ekipama St. Anna in Bad Gleichenberg se je npr. zbralo 2000 gledalcev.« Kakšne razlike opazite v Avstriji pri samem gledanju na nogomet? I. Emeršič: »V Avstriji je gledanje na nogomet povsem drugačno; pri nas je npr. na nogometnem srečanju prepovedano točiti pivo?!? V Avstriji ali Nemčiji pa prav iz tega naslova na stadionih kujejo največje prihodke. Moški se gredo na tekme sprostit, eno pivo ali dve ob tem sta nekaj povsem normalnega in v tem res ne vidim nič slabega. Je morda bolje, da gredo namesto na stadion v gostilne in tam pijejo?« Jože Mohorič torek • 6. junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 23 Ptuj • Dan odprtih vrat KGZ Zavoda Ptuj V ospredju bodo druženje in strokovne vsebine O prašičereji, govedoreji in razvoju kmetijstva v Podravju bodo v okviru dneva odprtih vrat Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj govorili kmetje, zaposleni v kmetijski stroki in predstavniki kmetijskega ministrstva. »Dan odprtih vrat je v prvi vrsti namenjen predstavitvi našega dela na strokovnem področju, kmetom, ki so z nami povezani na področju svetovanja selekcije v živinoreji, koriščenja storitev osemenjevalnih centrov za bike in plemenske merjasce ter laboratorijskih storitev. Na drugi strani je dan namenjen tudi našim poslovnim partnerjem, s katerimi sodelujemo. Seveda pa so ti dnevi namenjeni tudi našim zaposlenim, da se srečamo z uporabniki naših storitev in seveda našim zaposlenim na zavodu,« je pojasnil Peter Pribožič, vodja svetovalne službe na zavodu. Dodal je, da želi zavod z dnevom odprtih vrat tudi utrditi pomen ptujskega Ob dnevu odprtih vrat KGZS Zavoda Ptuj bo potekala humanitarna akcija zbiranja sredstev za nabavo defibri-latorja, ki bo nameščen na stavbi KGZS Zavoda Ptuj. V ta namen bo potekal 24-urni stacionarni kolesarski maraton. zavoda v Podravju, saj sta razvoj kmetijstva in podeželja tesno povezana s strokovnimi službami kmetijske svetovalne službe, se-lekcijske službe, osemenjevalnih centrov in laboratorijev za mleko, kemijske analize zemlje, krme in drugih storitev. Kot omenjeno, bo poudarek letošnjega dneva odprtih vrat na strokovnih vsebinah s področja prašičereje in govedoreje. V četrtek bodo lahko kmetijci in kmetijke prisluhnili predavanjem na temo plodnosti plemenskih svinj, prehrani prašičev. Ob 15. uri pa bo tekla beseda o priložnostih razvoja kmetijstva v Podravju, tudi s predstavniki Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj so po izteku prvega mandata za direktorja ponovno izbrali Andreja Reberniška. O prihodnjem razvoju zavoda je povedal: »Naš zavod želimo še nadalje razvijati, to je bilo že nakazano z izgradnjo laboratorija, in želimo ostati ena izmed najpomembnejših inštitucij v Podravju. Ob tem nas čaka reorganizacija na področju kmetijske svetovalne službe. Pričakujemo tudi možnost zaposlitve pripravnikov, namreč čutimo, da moramo pomladiti ekipo.« Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj skrbi za 8000 kmetijskih gospodarstev na območju Ptuja, Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice in Radelj ob Dravi. Kontrolo v živinoreji in selekciji pa izvajajo tudi za celotno območje Maribora. Analize mleka opravljajo za območje Maribora, Celja in del Novega mesta. kmetijskega ministrstva. V petek bodo kmetje lahko slišali, kako vpliva pasma na ekonomiko pri- reje mleka, predstavljeni bodo plemenski biki ... Nato pa bo ob 12.30 osrednja slovesnost ob Slovesnost ob DNEVU ODPRTIH VRAT Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj V PETEK, 9. JUNIJA, OB 12.30 URI Mh\ Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ KGZS Zavod Ptuj vabi na prijetno druženje.' dnevu odprtih vrat Kmetijskega zavoda Ptuj. Mojca Vtič Ormož • Odprli prvi regijski poligon za gasilce Investicija, vredna nekaj cez 600.000 evrov Zadnjo soboto v maju so v Ormožu namenu predali prvega od sedemnajstih regijskih poligonov za praktično usposabljanje, urjenje in izobraževanje gasilcev, ki jih Gasilska zveza Slovenije (GZS) namerava zgraditi v prihodnjih letih. Na dan odprtja so gasilci podra-vskih gasilskih društev prikazali, kako se bodo urili na trinajstih delovnih točkah na novem poligonu. Pri slovesnosti so poleg predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakša in poveljnika Francija Petka sodelovali predsednik vlade Miro Cerar, ministrica za obrambo Andreja Katič, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič, ormoški župan Alojz Sok in številni drugi. Gradnja poligona za usposabljanje gasilcev podravske regije na hektar velikem zemljišču ob nekdanji ormoški tovarni, ki se je začela jeseni lani, je potekala v režiji Gasilske zveze Slovenije, obveznosti ormo- Foto: Arhiv GZS ške gasilske zveze pa so med drugim asfaltirana površina in urejena elektrika ter voda na poligonu, vse drugo pa je dodatna naložba in vložek GZ Ormož. Naložba je stala nekaj čez 600.000 evrov, od tega je GZS prispevala 325.000 evrov. Poligon je zgrajen po tipskem načrtu, ki je enak za gradnjo vseh 17 gasilskih vadbenih centrov po Sloveniji, ki jih načrtuje GZS zgraditi v prihodnjih letih. Sodobno urejen poligon med drugim sestavljajo asfaltirana ploščad v dolžini 75 metrov in širini 20 metrov, betonski stolp, visok 14,5 m, tri različne vrste hidrantov ter jašek, ki bo služil za reševanje iz globin. Ob jašku je urejena ploščad, namenjena urjenju v teh-nično-reševalnih vajah. Ormoška gasilska zveza pa je postavila še pokrit prostor, ki bo služil kot učilnica na prostem, ter sanitarne in skladiščne kontejnerje, kjer bodo hranili opremo. Sicer pa poligona ne bodo koristili samo podravski gasilci, pač pa tudi drugi pripadniki sil za zaščito in reševanje. Jurkovič: Nadgradnja odvisna tudi od potreb V GZ Ormož pa dolgoročno načrtujejo še nadgradnjo poligona. »Z zaključitvijo te faze smo svoje kratkoročne cilje dosegli oz. presegli, saj smo zraven tipskega projekta (faze 1) naredili še dodaten zunanji pokrit večnamenski prostor v velikosti 70 m2, prav tako pa smo uredili dodaten asfaltni plato. Vsekakor pa je treba poudariti, da je naš naslednji kratkoročni cilj, da trenutno zgrajeni objekti zaživijo v okviru naših pričakovanj. Tako še nam ostajajo srednje- oz. dolgoročni cilji (faza 2 in faza 3), česar pa časovno nimamo opredeljeno, saj je to odvisno tudi od potreb, ki se bodo izkazale z uporabo sedaj zgrajenega,« je dejal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. V okviru druge in tretje faze sicer predvidevajo požarno hišo oziroma gasilski dom. Monika Levanič Maribor • Podjetje Lunos z novim prodajnim prostorom na Tržaški cesti Za kakovostno bivalno okolje »Zaradi kakovosti bivanja ter same energetske učinkovitosti se Slovenci v zadnjih letih množično odločamo za menjavo oken, Izboljšavo Izolacij In vgradnjo prezračevalnih sistemov. Tudi novozgrajene hiše niso brez težav, saj Imajo zaradi Izredno zatesnjenlh oken In vrat Izjemno nizko zračno propustnost,« je ob odprtju novih poslovnih prostorov v Mariboru poudaril direktor podjetja MIlan Kuster, ki se ukvarja z vgradnjo sodobnih prezračevalnih sistemov Lunos, primernih za že obstoječe objekte In novogradnje. Podjetje Lunos, d. o. o., ki je del mednarodnega koncema Lunos GmbH Iz Berlina s 27 predstavništvi po vsem svetu, je na slovenskem trgu prisotno sicer že od leta 2010, v zadnjih sedmih letih pa so njihove prezračevalne sisteme uspešno vgradili v več kot 7000 slovenskih domov. »To je tudi razlog, da odpiramo nove poslovne prostore v Mariboru, od koder bomo pokrivali severovzhodni del Slovenije In tudi na tem koncu omogočili ljudem zdrave bivalne pogoje.« Kot pojasnjujejo v Lunosu, podjetje nudi širok nabor elementov, s katerimi lahko uporabniki energetsko učinkovito prezračijo vsak bivalni objekt, pa tudi javne stavbe, kot so pisarne, šole, vrtci, ordinacije In bolnišnice. Poslovni prostori podjetja Lunos so na Tržaški cesti 65, na lokaciji bivše trgovine Obi. PR Ptuj • Odprtje novega poslovno-logističnega centra Goja Objekt s 3.800 m2 površin Špedicija Goja, ena izmed družb poslovne skupine Finakos, na čelu katere je direktor in lastnik Marjan Kostanjevec, je na Rajšpovi ulici na Ptuju zgradila nov poslovno-logistični center. »Priložnosti se ne ustvarjajo same. Moramo jih ustvarjati mi. Vendar ne kot posamezniki, temveč skupaj. Nov objekt nam omogoča izjemne delovne pogoje. Prva gradbena dela so se pričela lani junija, konec leta smo se že preselili v nov objekt. Do danes smo uredili še okolico, prenovili avtopralnico za tovorna in osebna vozila in namestili polnilnico za električna vozila. Nov objekt je korak k strateško začrtani poti do uspeha, s katero si bomo položaj v mednarodnem prostoru še utrdili. Logistika in transport postajata vedno pomembnejša, povpraševanje po storitvah se iz leta v leto povečuje in naše podjetje temu sledi. Zaposlujemo 96 sodelavcev, smo med vodilnimi transportnimi podjetji v Sloveniji in široko specializirani za vse logistične procese. V zadnjih letih smo aktivno pristopili k reorganizaciji podjetja, kar se odraža na rasti. Med prvimi smo pridobili nov sistem kakovosti ISO 9001/2015, ki nam prinaša dodano vrednost in zaupanje kupcev. Junija podružnico podjetja odpiramo v Beogradu. S tem bomo še aktivneje prisotni z mednarodnimi prevozi na južnem trgu,« je na slavnostnem dogodku ob odprtju dejal direktor družbe Špedicija Goja Sebastjan Kolednik in pojasnil, da je v novozgrajenem poslovnem objektu Goja na Špin-dlerjevi ulici prostor našlo več podjetij: Avto Krka z dejavnostjo tehničnih pregledov, Tiso servis, Hidro servis, podjetje Unikat, gostinski lokal Go kafe in prodajalna sveč Ilkos. Kolednik se je v svojem nagovoru zahvalil tudi lastniku poslovne skupine Finakos Marjanu Kostanjevcu in mu izročil priložnostno darilo. Poudaril je, da je bil Kostanjevec idejni vodja tega obsežnega projekta, sodelavcem pa da je pri realizaciji zastavljenih načrtov nudil vso podporo in zaupanje. Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Otvoritveni trak v nov poslovno-logistični center Goja na Ptuju so prerezali najmlajši iz družine lastnika celotne poslovne skupine Finakos Marjana Kostanjevca: vnukinji Lina in Maja ter vnuk Miha. 24 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 6. junija 2017 Markovci • Letni koncert moškega pevskega zbora Ko gostilna da za rundo ... V soboto, 20. maja, so vse poti vodile v Markovce, kjer smo v večnamenski dvorani pevci moškega pevskega zbora številnim obiskovalcem dali za rundo skrbno načrtovanega in kakovostno izpeljanega programa. Svoj letni koncert smo tokrat poimenovali kar z naslovom »Gostilna da za rundo!«. Večnamenska dvorana je tako za kratek čas spremenila svojo podobo in postala gostilna. Vsebina našega programa je na duhovit in humoren način prikazovala nastajanje našega pevskega zbora. Pevski zbor smo sestavljali kar v vaški gostilni. V gostilno so kot naključno mimoidoče gostje Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskrtednik Stajerskrtednik zašle tudi pevke učiteljsko-vzgoji-teljskega pevskega zbora Hajdina z zborovodjo Urošem Sagadinom in se predstavile s pesmijo. Pevci moškega pevskega zbora smo se zraven zborovskega repertoarja, kjer so prevladovale napitnice, predstavili tudi kot pevci v manjših skupinah (lovci, vinogradniki, orači ...). Za pravo popestritev sobotnega šova sta poskrbela naš pevec Ivan Horvat in zelo priljubljena Urška Vučak Markež. V vlogah natakarice in šefa gostilne sta prikazala izjemno predstavo, ki je sobotni pevski večer v gostilni še dodatno obogatila. Foto: Sanja Kosi V gostilni so se po naključju znašli tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela in župnik Janez Maučec, ki so se zboru celo pridružili v zadnji pesmi »In vino veritas«. Najbolj pa smo zagotovo uživali mi, pevci moškega pevskega zbora, kreatorji sobotnega večera, saj smo vas, spoštovano občinstvo, znova očarali in poskrbeli za nepozabne trenutke. V prihodnjem letu Moški pevski zbor Markovci praznuje 50 let delovanja. Ob tej priložnosti pripravljamo dva koncerta. Marko Kunčnik Markovci • Srečanje krajanov Nove vasi 77 odišlekov in 66 prišlekov V soboto, 6. maja, smo v Novi vasi priredili srečanje prišlekov in odišlekov. Tako smo srečanje poimenovali prav zato, ker je bilo to druženje vseh, ki smo v vas prišli, in vseh tistih, ki so iz vasi odšli. Prijazni pozdravi, stiski rok, objemi, solze v očeh nekaterih, ki se zares dolgo niso videli, so zagotovo potrditev, da je bila odločitev za takšno srečanje prava. Foto: arhiv OO Šestčlanski odbor je priprave začel v februarju. Potekali so dogovori, priprave seznamov, kdo bo koga obiskal, obveščanje drug drugega. Sledil je obisk va-ščanov, telefonski pogovori, prijetno kramljanje. Vsi skupaj smo se trudili, da bi res bili obveščeni vsi, ki so v vasi in seveda tisti, ki so iz vasi odšli. Ob pripravah niti pomislile nismo na takšno število prijavljenih. Srečanja se je udeležilo 77 odišlekov in 66 prišlekov. Prireditev smo izvedli v vaško-ga-silskem domu v Novi vasi. Ob prihodu smo jim ponudili aperi-tiv in specialiteto, ki sta jo spe- kli Metka in Marija Kekec, to je cvirkovica. Veliko obiskovalcev srečanja pa je s seboj prineslo tudi pletenko in kaj sladkega. V uvodnem delu nas je pozdravila domačinka Mojca Zemljarič, ki nas je popeljala skozi zgodovino naše vasi. Pozdravil nas je tudi svetnik Anton Kekec in z majhno pozornostjo obdaril najstarejšo obiskovalko Nežo Ko-stanjevec, roj. Strelec, staro 95 let, in najstarejšega obiskovalca Kondrada Kodriča, ki je star 79 let. Oba danes živita v Stojncih. Veseli smo bili njunega obiska, pa tudi sama sta povedala, da se v rojstno vas rada vračata. Prišle- ki in odišleki smo se pomerili tudi v raznih igrah, tako da smeha in zabave ni manjkalo. Sledilo je tudi skupinsko fotografiranje. V poznih urah so nas obiskali in popestrili prireditev tudi Fantje iz vasi, ki so zaigrali na domače instrumente. Ob zvokih glasbe prišleka v našo vas se je pelo in plesalo vse do pozne noči. Obljubili smo si, da se zagotovo še kdaj srečamo. Besede zahvale mnogih udeležencev srečanja in želje, da se še kdaj snidemo, so zagotovo organizacijskemu odboru največja pohvala. Pa srečno do naslednjič. OO Kidričevo • Teden ljubiteljske kulture Tamburaši zaigrali v parku Tamburaški orkester Cirkovce je v maju v sklopu tedna ljubiteljske kulture zaigral na prostem. Občinstvu so se predstavili v Parku mladosti. Organizator dogodka je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo (ZKD). Kot je povedal dirigent Drago Klein, orkester sestavlja 22 članov, še posebej so ponosni na šestčlanski podmladek. »Število članov se od nastopa do nastopa nenehno spreminja, saj se zaradi šolskih ali drugih obveznosti članov redkokdaj zberemo vsi. Od tega je odvisen tudi repertoar vsakega nastopa posebej. Letos smo zabeležili 12 nastopov, od tega sedem samostojnih,« je dejal Klein in o nedavnem nastopu v tednu ljubiteljske kulture dodal: »Namen nastopa je bil približati in predstaviti delovanje društev v sklopu ZKD. Z obiskom smo bili zadovoljni, saj so našo glasbo lahko slišali naključni obiskovalci parka kakor tudi naši zvesti poslušalci, ki naše nastope obiščejo namensko. Na koncertu smo odigrali 18 skladb različnih glasbenih zvrsti. Že kmalu za tem, v nedeljo, 21. maja, smo nastopili na tradicionalnem koncertu v mestnem parku v Mariboru. Naši koncerti v mestnem parku v Mariboru so zelo dobro obiskani. Ob lepem vremenu v parku vselej vlada prešerno vzdušje, včasih ljudje z nami tudi zaplešejo ali zapojejo. Naš repertoar zajema skladbe različnih glasbenih zvrsti, od klasike, ljudskih, narodno-zabavnih, popa in rocka. Za julij načrtujemo nastop v okviru Slovenske noči v organizaciji občine Kidričevo v pobrateni občini Crikvenica na Hrvaškem. Dogovarjamo se tudi za nastop konec avgusta na Češkem.« MZ Nastop v domači občini v okviru tedna ljubiteljske kulture Prlekija • 190 let šolstva v Cezanjevcih Pričakovanja po novozgrajeni šoli so povsem upravičena Minevata domala dve stoletji, odkar so bili postavljeni temelji šolstva v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Začetnik tovrstnega izobraževanja je bil dr. Ivan Gottweis, prleški narodni buditelj. Njemu gredo zasluge, da se je šolski sistem v tej prleški krajevni sredini začel uveljavljati, se nenehno nadgrajeval in uspešno razvijal. Danes šolo obiskuje 135 otrok, žal v stari in dotrajani šolski zgradbi. Že dlje časa si vodstvo šole skupaj z občino Ljutomer prizadeva za pridobitev novega, sodobnega objekta. Želja po novem vrtcu se je lani uresničila, zato so pričakovanja po novozgrajeni šoli povsem upravičena. »Takšnih šol, kot je v Cezanjevcih, ne smemo izriniti iz sistema, tudi zato, da se ohrani otroštvo otrok iz okoliških vasi v svojem domačem okolju, kajti šolska leta morajo biti prijetna, le tako se jih bodo otroci spominjali z veseljem in radostjo,« je v svojem nagovoru na prireditvi ob 190-letnici šolstva v Cezanjevcih dejala ravnateljica OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Brigita Hojnik. Ob tem je poudarila, da si bodo za ohranjanje in nadaljevanje dolgoletne tradicije prizadevali tudi v prihodnje, saj kraj potrebuje šolo za lastno uspešno kulturno in intelektualno rast. Na slovesnosti sta prisotne nagovorila tudi županja občine Ljutomer Olga Karba in direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Gregor Mohorčič. Med drugim je dejal. »Ne praznujete samo vi, praznujemo tudi mi, praznuje tudi slovensko šolstvo, ki ima gotovo bogato tradicijo, tudi zaradi tovrstnih majhnih šol, ki so se prve pojavile na terenu. Bile so plod odličnega sodelovanja lokalne skupnosti, ljudi, ki so vedeli, kaj prinaša šolstvo. To bogastvo moramo skozi različne elemente ohraniti.« Ob visokem jubileju šolstva v Cezanjevcih je ravnateljica OŠ prejela priznanje občine Ljutomer, sama pa je sodelavcem podelila zahvale za deset-, dvajset- in tridesetletno delo v šoli. NŠ Olga Karba, županja občine Ljutomer (levo), podeljuje priznanje Brigiti Hojnik, ravnateljici OŠ Cezanjevci. Foto: NS Foto: MZ torek • 6. junija 2017 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 25 Središče ob Dravi • Z mednarodne dirke starodobnih motociklov Po srediških ulicah zahrumelo 33 starodobnih motociklov V Središču ob Dravi je bilo tretji vikend v maju nadvse živahno. Brneli so starodobni dirkalni motocikli, cvilile pnevmatike . starodobnih motociklov Slovenija Classic TT 2017. Letošnja mednarodna dirka starodobnih motociklov Slovenija Classic TT 2017, ki se je dogajala tretji vikend v maju, je bila že četrta zapored. Gre za dirko starodobnih dirkalnih motociklov in predstavlja edinstven dogodek v Sloveniji. Dogodek je potekal v organizaciji Sekcije Avto moto šport pri Društvu starih vozil Središče ob Dravi, ob pomoči domače občine in številnih domačih društev. Tako kot vsa ta leta doslej je razburljiva dirka potekala po 1.265 metrov dolgi dirkalni stezi po srediških ulicah. Tekmovanja, ki vsako leto privabi lepo število obiskovalcev, se je udeležilo okoli 30 tekmovalcev, večinoma iz Slovenije ter Nemčije, med njimi tudi dva domačina. Zmagovalci dirke Slovenija Classic TT 2017 po posameznih kategorijah: Oldtimer do 175 ccm: Dare Križmar Oldtimer do 250 ccm: Jure Lampe Oldtimer do 500 ccm: Janez Marolt Classic do 500 ccm: Bert Heider Classic do 1000 ccm: Tomaž Jesenek Sidecar do 1000 ccm: Drago in Luka Rečnik Uradni treningi so potekali v soboto, v nedeljo pa kvalifikacije in dirke, ko se je po zanimivi progi zapodilo vsega skupaj 30 motociklov in trije prikoličarji s sovozniki, ki so bili prava atrakcija za oči. Tekmovalci so dirkali v šestih kategorijah. V kategoriji Odltimer do 175 ccm je zmagal Dare Križman, v kategoriji Oldtimer do 250 ccm pa Jure Lampe. V kategoriji Odltimer do 500 ccm je bil najhitrejši tudi letos Janez Marolt. Bert Heider je bil znova najboljši v kategoriji Classic do 500 ccm, Tomaž Jesenek je slavil . Na sporedu je bila namreč že četrta mednarodna dirka kalo ni niti pogumnih predstavnic nežnejšega spola - Anuške Škofic in Heidi Fabjan. Skratka, več tisočglava množica gledalcev je tako uživala v dogodku, ki je potekal kot po maslu, v brnenju motorjev, cviljenju pnevmatik, na roke jim je šlo tudi vreme ... Ni bilo razloga, da organizatorji pa tudi obiskovalci ne bi bili zadovoljni: »Bilo je vrhunsko. Takšno prireditev je težko organizirati. Zares gre za velik zalogaj, ki nam ga je uspelo izpeljati na najvišjem nivoju. In to nam zagotovo ne bi uspelo brez pomoči občine, župana, društev in številnih prostovoljcev, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Zahvala gre tudi vsem sponzorjem in donatorjem. Edino, kar bi lahko pograjal, je medijska pokritost, ki je bila šibka. Čeprav gre za edino tovrstno dirko v Sloveniji, nas nacionalni mediji nekako ne prepoznajo. To je edina malenkost, ki bi jo lahko izpostavil, a kot povedano, je ta v primerjavi z odlično izpeljanim dogodkom zanemarljiva,« je zadovoljno sklenil predsednik Društva starodobnih vozil Središče ob Dravi in predsednik Slovenske veteranske avto moto zveze Franc Škrjanec ter še razkril, da razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto v nedeljo organizirali dve dirki ter tako obiskovalce od blizu in daleč v Središču zadržali še dlje. Monika Levanič Foto: Blaž Kuhar v kategoriji Classic do 1000 ccm, pri prikoličarjih pa Drago in Luka Rečnik. Med dirkači so bila tudi letos znana imena, med njimi evropski prvak in udeleženec svetovnega prvenstva v dirkah starodobnih motorjev Milan Špendal. Manj- Podlehnik • Diamantna poroka 60 skupnih let zakoncev Svenšek Življenje ni praznik, temveč delovni dan, ki traja od zore do mraka. To je rek zakoncev Svenšek. Delo jima ni odveč, ampak rada delata, seveda sedaj, kolikor pač zmoreta. Kot bi trenil, je minilo 60 njunega skupnega življenja. Kljub temu da življenje in delo na kmetiji nista lahka in enostavna, pravita, da ne vesta, kam so zbežala leta. Poročila sta se daljnega leta 1957. Franc je rojen 1929, Marija pa leta 1935. Oba sta po končani osnovni šoli ostala doma in se lotila kmetovanja. Franc je pridno delal na domačiji. V družini so bili 4 otroci, mati jim je kaj kmalu umrla, zato so poprijeli tudi za gospodinjska dela. Oče je bil daleč naokrog priznan sodar. Franc in Marica sta se poročila pri Novi cerkvi. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: sin Ivan in hči Mira, ki živi in ima družino v Ljubljani. Imata tri vnuke Matjaža, Marka in Matejo. Sin Ivan rad pomaga na kmetiji. Najbolj so veseli, da imajo mladega prevzemnika kmetije, vnuka Marka, ki se je sam odločil, da ostane doma. Kmetuje na 10 ha zemlje. Redijo krave molznice in goveje pitance. Vsak drugi dan oddajo 500 l mleka. Veliko dela opravi- jo strojno, veliko pa se ga mora opraviti še ročno, ker je to hribovska kmetija. V veliko veselje jima je tudi delo v vinogradu. Franc ima ohranjenega veliko očetovega orodja in sodov. Rada hodita k maši in prebirata časopis. Rada pomagata pri delu v župniji. Marica je še vedno glavna v kuhinji, saj rada kuha in peče domače dobrote. Skrbi, da je hiša vedno v cvetju, na vrtu pa obilo vrtnin. Sebi želita zdravja, vsem drugim miru in zadovoljstva. Zdenka Golub Gorišnica • Učenci v oddaji Zvezde plešejo Navijali za Urško in Jerneja Učenci-plesalci in delavci OŠ Gorišnica smo si v živo v studiu POP TV v Ljubljani ogledali 7. oddajo najbolj plesnega šova Zvezde plešejo. Zelo smo navijali za Ptujčana Urško Vučak Markež in Jerneja Brenholca, ki sta zaplesala živahni jive na skladbo Abbe. Plesni pari so tokrat zaplesali na melodije iz znanih muzikalov, kot so Levji kralj, Marry Poppins, Fantom iz opere, Mamma Mia, Moje pesmi moje sanje ter Singing in the rain. Plesalci so se zopet izkazali in pripravili odlične predstave. Zanimivo je bilo prav vse: animacije za gledalce, ki so se začele že 2 uri pred začetkom oddaje, snemanje, kostumi, scene, voditelja Tara in Peter, sodniki, posebej še Lado Bizovičar in ne nazadnje Štajerski1TEDNIK www.tednik.si □s ■ Stajerskitednik I Staj'erskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si plesne koreografije ter komentarji žirantov. Po končani oddaji smo se lahko z nastopajočimi fotografirali in pogovarjali. Posebno pozornost sta nam namenila Urška in Jernej, ki sta bila zelo vesela avtobusa navijačev. Ta večer nam bo zagotovo ostal v spominu, saj je ogled pred- stave v studiu drugačno in neposredno doživetje kot pred televizorjem. Naši plesalci imajo zdaj še večjo motivacijo za priprave na državno plesno tekmovanje Šolski plesni festival 1. junija v Polhovem Gradcu. Irena Forštnarič Foto: Miro Majcen/POP TV Foto: ZG 26 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 6. junija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Pleveli nas pogosto jezijo Za nami je nekaj poletnih neviht, eni so dobili kaj dežja, drugi pa ne. Vsekakor je zdaj tisti čas, ko je na vrtu največ težav. Ce je suho, je veliko škodljivcev in letos je zelo veliko uši na skoraj vseh vrtninah. Prav tako pa je zdaj čas, ko so pleveli neverjetno hitri, če malo ne pazimo, hitro prerastejo vse in potem je dela veliko. Pleveli so vzrok jeze mnogih vr-tičkarjev. Prav pogosto si želijo, da bi se jih lahko rešili na hiter način. Vendar je kemično zatiranje plevelov, tako kot vse hitre rešitve, smrt za ves živi svet v zemlji. Tudi pri boju s pleveli si lahko pomagamo z nekaterimi naravnimi načini, seveda pa je na koncu še vedno naš najboljši prijatelj motika. Najprej moramo vedeti, s kakšnimi rastlinami in kje imamo opravka Plevele delimo na trajne in enoletne (semenske) plevele. Ker je strategija zatiranja zelo odvisna od tega, s katerimi imamo opravka, moramo najprej ločiti ti dve skupini rastlin. Vedeti moramo tudi, ali imamo opravek s travnatimi ozkolistnimi pleveli ali pa nas jezijo širokolistni. Trajni pleveli so tisti, ki na vrtu ostanejo dalj časa in jih je, če se jih resno ne lotimo, zmeraj več. Prezi-mijo in vsako leto večji so. Pogosto se razmnožujejo tako s koreninskimi izrastki kakor s semenom. Enoletni pleveli pa se razmnožujejo s semenom in je njihovo zatiranje lažje. Trajne plevele zatiramo vztrajno in dolgo časa Pri trajnih plevelih je vsako okopavanje in frezanje samo njihovo razmnoževanje, saj še bolj razrežemo korenine in jih s tem pravzaprav razsajamo. Tudi na kompostni kup njihovih ostankov ne smemo dajati. Najpogostejši trajni plevel na vrtu je slak, seveda pa si nekateri predvsem z deljenjem okrasnih rastlin pri sosedih prinesejo tudi osat, kislico, regačico in še katero dokaj zoprno rastlino. Trajni pleveli po večini ne marajo košnje in rednega trga- nja nadzemnih delov. Ti namreč oskrbujejo korenine s hrano, da lahko spomladi spet poženejo. Če te rezervne hrane ni, sčasoma propadejo. Zato se naša vztrajnost in trganje SAMO nadzemnih delov sčasoma obnese. Je pa to seveda daljši proces. Če jih poskusimo puliti, izkopavati in podobno, jih običajno samo razmnožujemo. Prav slak lahko iztrebimo z vztrajnim trganjem zgornjih delov. Tudi osat ne bo prenesel, če ga boste trgali dalj časa. Nikakor pa ne obeh rastlin puliti. Nič ne boste dosegli. Rastlina namreč vedno na odtrganem mestu požene več novih vrhov. Če je odtrgana na vrhu, boste samo eno rozeto morali odtrgati večkrat. Če pa boste skušali rastlino izpuliti, bo iz globine, kjer je bila odtrgana, izpuliti popolnoma pa je slak in tudi osat skoraj nemogoče, pognala večje število novih rastlin. Skušala sem vam skicirati, kaj se zgodi pri trganju in puljenju, čeprav seveda niti slučajno nisem risar. Ce tako vztrajno trgamo, jemljemo namreč rastlini hrano, ki jo pošilja v korenine, da bo lahko naslednje leto ponovno pognala. Ce imamo srečo, da je i p ■ L \ ■. « Ožiganje plevelov z ognjem na poteh in ob robnikih. Foto: Miša Pušenjak potem še zima mrzla in dolga, se veliko rastlin spomladi ne obnovi več, izginejo. Tudi s prekrivanjem s folijo se znebimo trajnih plevelov Trajne plevele lahko iztrebimo tudi tako, da jih poleti prekrijemo s prozorno folijo, a ta mora biti na zemlji vsaj mesec dni, da se rastline posušijo v globino. Folija mora biti prozorna, čeprav mnogi menijo, da je uspešnejša črna folija. Ja, za zatiranje enoletnih plevelov je res. Namesto nje lahko nasujemo tudi plast slame ali volno. Za trajne plevele pa mora biti folija prozorna. Ta namreč prepusti sončnim žarkom, da s svojo močjo in vročino ožgejo plevele. Pod črno folijo namreč sonce fut itmc Slika prikazuje različno obraščanje slaka, če ga pulimo ali trgamo. Foto: Miša Pušenjak nima take moči in s svojo vročino ne prodre v globino, deluje samo površinsko, in kakor hitro folijo odstranite, bodo iz ohranjenega koreninskega sistema trajni pleveli hitro spet pognali. Pri nas premalo izkoriščamo moč ognja Zelo učinkovito je tudi ožiga-nje plevelov, a je ustrezne naprave v naši bližini težko najti. Morda pa se bodo spretnejši znašli in poskusili iz naprav za polaganje izolacije narediti primerno napravo za ožiganje plevelov. Z njo se lahko izredno učinkovito znebimo vsaj tistih za plotom, na škarpah, predvsem pa med ploščicami, v pesku in med tlakovci. Prav tako pa lahko z njimi tudi na večjih površinah uspešno zatirate enoletne plevele (med vrstami gojenih rastlin seveda). Slaka se lahko znebimo tudi s setvijo črne detelje Eden izmed načinov zatiranja slaka je tudi ta, da del vrta zase-jemo s črno deteljo in jo dve leti redno kosimo z vrtno kosilnico. Če imate prevelik vrt, boste tako naredili dvojno dobro. Detelja je izboljševalec tal, pod njo se zemlja spočije, znebimo se nekaterih glivic, mikroorganizmi si opomorejo in se razmnožijo. Detelja zemljo tudi lepo zrahlja in jo obogati s humusom. Z redno košnjo pa tudi izčrpamo trajne plevele, da izginejo. Nato zamenjamo polovici in uničimo plevel še na drugi polovici vrta. Deteljo sejemo konec junija do sredine avgusta. Da boste imeli še nekaj pridelka naslednje leto, pa med deteljo posejte prezimni radič. Najpogosteje se seje sorta verona. Najprej posejte deteljo, nato pa povrhu še seme radiča, ki naj ne bo posejano na gosto. Potem vse skupaj pomešajte z grabljami, nato pa povaljajte in seveda zalijte. Do vznika je smiselno setev prekriti še s tanko agrokopreno, ki bo setev senčila in preprečevala hitro izhlapevanje in s tem izsuševanje gredice. Poleti setev kar kosite s kosilnico. Tudi v zimo naj ne gresta detelja in radič prevelika. Radič boste spomladi porezali, potem pa še eno leto deteljo redno kosili. Pokošeno maso lahko uporabite kot zastirko okoli plodovk in kapusnic. Zal pa lahko ta način uporabijo samo tisti, ki imajo dovolj velik vrt. Če se le odločimo za uporabo herbicidov S herbicidi na zelenjavnem vrtu zatiramo samo trajne plevele, ki imajo globoke in močne korenine. Dela se lotimo vedno v jeseni. Takrat se sokovi po rastlini pretakajo v korenine in smo tako najučinkovitejši. Tako imenovani totalni herbicidi na osnovi glifosata za širokolistne plevele kakor tudi tisti za ozkolistne plevele delujejo samo preko zelene mase, zato mora biti ta dovolj velika. Tiste, ki delujejo na ozkolistne plevele, trave, lahko uporabljamo praktično med vsemi zelenjadnicami oziroma okrasnimi rastlinami. Glifosate lahko uporabimo samo na izpraznjenih gredicah, saj uničijo prav vse, kar ima zeleno listno maso ali stebla. Po drugi strani pa ne prodrejo v rastline preko olesenelih delov, zato jih lahko uporabljamo med grmovnicami in drevesi. Paziti moramo le, da ne padejo na zelene dele rastlin, predvsem pa, da prej odstranimo vse koreninske izrastke, ki radi poženejo iz nekaterih podlag cepljenih rastlin (slive, lešniki, vrtnice ...). Ljubitelji narave pa vseeno poskusimo pred uporabo herbicidov najti druge, naravi prijaznejše rešitve. Če imate regačico, pa moram reči, da druge rešitve skoraj ne vidim. Najprijaznejši način vidim le v tem, da ne škropite vse grede in po zemlji, ampak s čopičem pomažete samo liste nezaželenih rastlin. To delo opravljate z masko na ustih in nosu ter rokavicami na rokah. Po opravljenem delu vse, kar ste imeli oblečeno, takoj operete. Se vedno pa velja, da je tako delo najuspešnejše v septembru ali na začetku oktobra. Trajni pleveli so veliko večja nadloga, saj jih z običajnimi ukrepi - okopavanje, puljenje - le razmnožujemo. Zato je žal včasih edina izbira herbicid. Naj pa ta ne bo izbira pri borbi z enoletnimi semenskimi pleveli na vrtu. Kako se boriti z njimi, nekaj prihodnjič. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj svetuje Kakovost vode za namakanje Voda, ki jo uporabljamo za namakanje, s svojimi lastnostmi vpliva na tla, rastline, namakalno opremo in preko pridelka tudi na človeka. Kritične lastnosti vode za namakanje so lahko: vsebnost nitratov in nitritov, vsebnost železa in mangana, natrijevi ioni, klor, težke kovine, elektroprevodnost, vsebnost pesticidov in patogenih mikroorganizmov. V nadaljevanju se bomo omejili samo na mikrobiološke lastnosti vode za namakanje. Glede na dejstvo, da je v marcu prenehala veljati Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla in da je priprava smernic dobre prakse namakanja kmetijskih zemljišč z vidika mikrobiološke ustreznosti v zaključni fazi, trenutno pogojno veljajo zgolj evropske smernice o mikrobiološkem tveganju pri kmetijski pridelavi. Nedavno so nekatere meritve mikrobiološke onesnaženosti pokazale povišane vrednosti indikatorskega organizma v reki Dravi, ki se uporablja kot vodni vir za namakanje. Rastlinska pridelava tudi sicer poteka v naravnem (tj. nesterilnem) okolju, zato je popolna sterilnost vode za namakanje nesmiselna, če seveda pomislimo tudi na druge vplive (gnojenje, škropljenje, ptice in druge divje živali, žuželke itd.) v pridelavi. Poleg tega je bakterija Escherichia coli, ki se uporablja kot indikatorski organizem, sestavni del človeškega okolja in ima pomembno vlogo pri njegovi prebavi, saj je del običajne mikrobne združbe prebavil. Kot prva izmed bakterij se naseli v sluznici dojenčka že 40 ur po porodu in tam ostane vse življenje. Bakterije E. coli so zelo heterogene in nagnjene k mutiranju, tako nam »navadna« E. coli ni nevarna, lahko pa so nam »nevarni« nekateri njeni sevi. Če meritve pokažejo povišane vrednosti indikatorskega organizma za mikrobiološko onesnaženje v reki Dravi, ki se uporablja kot vodni vir za namakanje kmetijskih zemljišč, pridelovalcem v izogib morebitnim okužbam priporočamo naslednje ukrepe: 1. pridelek pred prodajo za trg operemo s pitno vodo iz vodovoda; 2. če voda za namakanje pride v stik z rastlinami (namakanje z razpršilci), ki jih uživamo neprekuhane (surove), obvestimo potrošnike, da pred uživanjem operejo pridelke (svežo zelenjavo, npr. solato) s pitno vodo iz vodovoda; 3. če voda za namakanje ne pride v stik z deli rastlin (kapljično namakanje), ki jih uživamo neprekuhane (surove), bodimo pazljivi, da pridelek ne prihaja v stik z vodo, ki jo uporabljamo za namakanje; 4. v primeru, da voda za namakanje pride v stik z deli rastlin, ki jih uživamo prekuhane, pridelek pred pripravo operemo v pitni vodi; 5. če uporabljamo razpršilno tehniko namakanja, moramo biti pazljivi, da ne pride do zanašanja (z vetrom) vode za namakanje do sosednjih parcel, kjer pridelujemo zelenjavo za presno uživanje (npr. solato). 6. Že od vrtca naprej se učimo, da je treba sveže sadje in zelenjavo pred uživanjem oprati s čisto vodo. Na koncu naj dodamo, da je zelenjava, pridelana na slovenskih poljih, v vsakem primeru bolj zdrava in okusna kot zelenjava, ki je bila pripeljana k nam iz oddaljenih krajev, zato le kupujmo okusne pridelke naših kmetov.Ne glede na obširno živilsko in drugo zakonodajo pa lahko največ storimo za varovanje svojega zdravja seveda sami. Marko Černe, univ. dipl. inž. agr., specialist za namakanje Vir: KZ Ptuj torek • 13. junija 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 27 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Mladika Njihova glasba prihaja iz srca Ansambel Mladika iz Dramelj (okolica Celja) je nastal leta 2008 na pobudo štirih nadebudnih najstnikov, treh fantov in dekleta, ki so želeli ustvarjati svojo glasbo, vsi so bili tudi začetniki na svojih inštrumentih. V nespremenjeni zasedbi so delovali do začetka letošnjega leta, ko je prišlo do zamenjave kitarista in hkrati prihoda nove moči - voka-lista. Člani so: Franci Štrajhar (bas kitara, bariton, vokal), po poklicu razvojni inženir elektrotehnike, Maruša Kozman (vokal), vzgojiteljica predšolskih otrok, Gregor Ko-lar (harmonika, klaviature, vokal), študent petja na Akademiji za glasbo, Matija Del Negro (vokal), študent okoljevarstva in trajnostnega razvoja, ter Marko Prašnikar (ritem kitara, električna kitara), prodajalec v glasbeni trgovini. Za ime ansambla je zaslužen Gregorjev oče, navdušen vinogradnik. Predlagal je ime Mladika, ki pomeni mlado vinsko trto (poganjek), vinogradov je v njihovih krajih zelo veliko. Poleg tega so bili na začetku glasbene poti še vsi zelo mladi, pove Franci Štrajhar. Preigravajo narodno-zabavno in zabavno glasbo. Pri repertoarju penenje, Chat ... Do zdaj so izdali eno zgoščenko, druga je v pripravi. Glasbo vedno delajo iz srca, vedno želijo dodati del sebe in imeti prepoznaven zven. Letos bodo najpogosteje igrali na porokah in veselicah ter nekaterih drugih priložnostih. „Ansamblov je v Sloveniji res veliko, kar je dobro; naj se glasbeniki ukvarjajo s prijetnimi stvarmi (glasbo). Težava pa se pojavi pri selekciji ansamblov za TV-nastope, festivale in druga medijska pojavljanja. V preteklosti je bila selekcija, ki so jo opravljali glasbeni uredniki, velika, danes pa lahko vsak, ki plača nekaj 100 evrov, posname videospot in se ga izpostavlja kot glavno zvezdo, četudi je začel igrati včeraj. Mediji vzgajajo publiko in zaradi tega bi morala obstajati neka pravila. Treba pa je poudariti, da se glasba, tako kot vse druge stvari, razvija, zato ni treba stremeti in od izvajalcev pričakovati skladbe, ki bodo podobne tistim pred 30 leti ali več," so kritični člani ansambla Mladika, ki so bili doslej finalisti vseh največjih festivalov narodno-zabavne glasbe: Slovenska polka in valček, Vurberk, Ptuj, Graška Gora, Števerjan. Ansambli potrebujejo festivalske nastope, sploh na začetku, ampak ne v takšni obliki, kot so sedaj, saj ansamblom ne predstavljajo odskočne deske za naprej, kot se je to dogajalo pred leti. Medijsko so tudi premalo podprti, teden dni po festivalu se že ne ve, kdo so bili zmagovalci. Težave pa so tudi s sami prijavami, vse manj se prijavljajo tudi že trio zasedbe, kaj šele kvinteti, so še povedali. MG se trudijo biti čim bolj raznoliki, hkrati pa izvajati glasbo, ki je večina ansamblov ne igra. Imajo veliko lastnih skladb, ob 5-letnici delovanja so izdali CD-ploščo, za 10. obletnico pa načrtujejo izdajo novega projekta, za katerega se je nabralo že veliko skladb. V vseh letih so sodelovali z več priznanimi glasbenimi avtorji v Sloveniji, v zadnjem obdobju pa ustvarjajo tudi sami. Njihova najbolj znana skladba je Ne bi te varala, s katero so postali absolutni zmagovalci mednarodnega festivala Graška Gora poje in igra 2014. Druge uspešnice so Punčka za igrice, Rada imam, Najino hre- Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1966 00^ ^ Na začetku leta so se v Ptuju spraševali, ali je 60 gostišč v občini z 8400 gostinskimi sedeži dovolj za potrebe domačinov oz. tranzitnih gostov. Vsako leto lepote Ptuja vidi najmanj 15.000 obiskovalcev, nočitev pa je okrog 20.000. V občini Ptuj do leta 1970 ne bodo gradili novih turističnih objektov, ker jih tranzitni turizem ne potrebuje. Hotel Poetovio in letovišče grad Borl s svojimi nočitvenimi kapacitetami za zdaj zadoščata. Če bo treba, bodo v prenočišča preuredili nekatere večje objekte v Slovenskih goricah in Halozah (Mestni vrh, Borl, Gorca in Zavrč). Trebno pa bo modernizirati cestno omrežje v smeri Celja in Ljubljane. Do leta 1970 bo treba poskrbeti tudi za rekreacijo domačega prebivalstva, zgraditi primerno letno kopališče severno ali južno od Ptuja ter urediti nekatere mestne in okoliške predele, ki so privlačni zaradi narave in imajo tudi zgodovinski pomen. Že zdavnaj bi med Lackovo, Tr-stenjakovo in Miklošičevo ulico moral stati kulturni dom. Ob Spomin na gradnjo nove osnovne leta 1966 je šola, poimenovali so Ljutomerski cesti je bil zgrajen še drugi, 40-stanovanjski blok TGA Boris Kidrič Kidričevo. Gasilsko društvo Hardek je praznovalo 70. jubilej, 10 let več pa GD Ormož. V Ptuju so uvedli prispevek za uporabo mestnega zemljišča, s tem bodo zbrali sredstva za financiranje gradenj, dograditve in rekonstrukcije cest, ulic, trgov, za nasaditev javnega zelenja, Foto: Iz arhiva fotografij družine Gaiser šole v Trubarjevem naselju, posnetek je iz leta 1964. Proti koncu jo po Francu Osojniku, že sprejela prve učence. V reprezentanci Slovenije pet nogometašev Aluminija 18. maja je bila v Celju nogometna tekma med amaterskima reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Z rezultatom 3:1 je slavila slovenska reprezentanca. Barve Slovenije je zastopalo kar pet nogometašev NK Aluminij: Muršec, Vodušek, Markovic, Kr-njic in Špehonja, ki so se v izbrani enajsterici Slovenije odlično odrezali; še posebej Markovic z ostrimi in natančnimi streli. rh rtr ureditev javne razsvetljave in kanalizacije, vodovodnega in električnega omrežja. V počitniškem domu Aluminij v Crikvenici do zdaj niso dobro delali. Delavski svet TGA Boris Kidrič je sklenil, da bodo pokrili izgubo v višini dobrih 2,5 milijona dinarjev. Odobrili so tudi dotacijo v višini treh milijonov dinarjev za ureditev plaže. Na občnem zboru OO RK Ptuj so govorili o tem, da je za krvodajalstvo, za to plemenito in humano dejavnost, še vedno premalo razumevanja. Tudi letos so se v Ptuju dobro pripravili na Kurentovanje, obiskovalci so prenočevali tudi na Borlu. Obiskalo ga je med 30.000 in 50.000 ljudi. V Ljutomeru so izdali predpustni časopis Ma-rulek. Drugi pustni karneval so izvedli v Ormožu; ogledalo si ga je 3000 ljudi. 12. februarja so svečano odprli obnovljeno gledališče v Ptuju; s tem je vstopilo v novo obdobje kulturnega življenja. Na območju občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica je še vedno preveč poškodb pri delu, samo v letu 1965 jih je bilo 2038. Z novega dravskega mostu je že mogoče videti, kako napreduje gradnja na kanalu HC SD I in kje bo stičišče stare in nove struge, po kateri bo pritekala Drava iz elektrarne v Zlatoličju. V ptujski občini potrebujejo vsaj 10 vrtcev Dnevno samo z avtobusi Avtobusnega podjetja Maribor - poslovalnica Ptuj v Ptuj prispe nad 1600 ljudi. V tem številu pa ni potnikov, ki se vozijo z drugimi avtobusnimi podjetji, ki imajo linije skozi Ptuj: Varaždin, Celje, Zagreb, Ljubljana. Umrl je narodni heroj Dušan Kveder. V Ivanjkovcih so zgradili 12-sta-novanjski blok. Obnoviti bo treba šolo na Polenšaku, ki je bila zgrajena v 19. stoletju. Po-lenški volivci so prepričani, da jih Skupščina občine Ptuj ne bi smela ovirati pri izvedbi kra-marskega sejma, ki bi ga imeli vsako leto 2. julija. V Dornavi, ki ima nad 600 prebivalcev, še vedno nimajo gostilne. V Ptuju naj bi do 1900-letnice Ptuja v letu 1969 uredili osrednji slovenski muzej mask. V teh prizadevanjih je Zavod za folklorne prireditve Ptuj podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, inštitut za slovensko narodopisje. Ormož je ostal brez dotrajanega lesenega mostu, kdaj bo zgrajen novi, še ne vedo. Do izgradnje novega bo čez Dravo vozil brod. V Ptuju so ponovno pričeli razpravljati o ureditvi novega pokopališča, ki naj bi ga uredili na prostoru nekdanjega bolnišničnega pokopališča ob Dornavski cesti, medtem ko so misel na krematorij opustili. Podoben stolp, kot je na Gomili, bi morali postaviti tudi na Gor-ci in na Destrniku. Toča, ki je divjala 19. junija, je na območju Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric povzročila veliko škodo, na Ormoškem katastrofo, saj je škode za skoraj tri milijarde starih dinarjev. V ptujski občini je potrebnih vsaj deset otroških vrtcev, trenutno je v štirih organizacijskih enotah Otroškega vrtca Ptuj vključenih 210 otrok. V ptujski občini pa je 2250 otrok v starosti do sedem let, ki bi potrebovali kakovo- stno predšolsko vzgojo. Združila sta se Reševalna postaja in Zdravstveni dom Ptuj. Gradbeno podjetje Drava Ptuj uspešno nadaljuje gradnjo nove pošte v Ptuju. Ptujčani ne kupujejo lubenic Ob občinskem prazniku so v Pokrajinskem muzeju Ptuj odprli stalno arheološko zbirko, v Gorišnici pa odkrili spomenik padlim borcem NOB. V Ptuju so asfaltirali Osojnikovo cesto, s tem je mesto dobilo eno sodobno cesto več, in to na območju, kjer je tudi železniška postaja. Avgusta so kraje ob Dravi ponovno močno prizadele poplave. Na ptujskem živilskem trgu je vse večja ponudba lubenic, vendar med Ptujčani ni velikega zanimanja za nakup. Prodajalci iz Srema zato razmišljajo, da bi se preselili na mariborsko tržnico, kjer bi morda prodali več. Sejem šolskih knjig, med organizatorji je bil tudi Albin Pišek, je pritegnil številne starše in njihov otroke. Folklorna skupina iz Cirkovc se je uspešno predstavila v Beogradu. Materinski dom, ki že enajsto leto sprejema matere z otroki, naj bi spremenili v jasli, ki jih Ptuj zelo potrebuje. Merkur je v novozgrajenem poslovno-stanovanjskem centru naproti hotela Poetovio v Trstenjakovi ulici odprl trgovino Jasmin. V Novi vasi pri Ptuju je Radio Ptuj postavil srednjevalovno in UKV-anteno. V Majšperku in v Središču so odprli novo šolo. Otroški zaščitni dom v Dornavi je dobil habilitacijski oddelek, grajski prostori so le začasna rešitev. Pripravila: MG 28 Šta/m&TEDNlK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 6. junija 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK ohrovtova juha, juha, rizi bizi, solata, zelenjavna juha, porova enolončnica, gobova juha z ajdovo juha, goveji zrezki bučkina juha, kuhana makaronovo meso, jabolčna pita pleskavica, pečen polnozrnat kruh, kašo, pečen piščanec, v omaki, skutina kranjska, krompirjeva solata, jagode s krompir, solata, ajdovi štruklji z orehi, kumare v omaki, klobasa, solata, solata, bananina pena smetano sladoled kompot kruhovi cmoki, sadje ribezov kolač Skutina klobasa K Sestavine: 3 dag margarine, 20 dag skute (klobasa bo lepša, če bo skuta zrnata, nepasirana), 9 dag pšeničnega zdroba, 2 jajci, sol. Penasto umešamo margarino, dodamo jajci, sol, skuto in zamešamo zdrob. Testo naj počiva eno uro, da se zdrob napoji. Odtrgamo daljši kos živilske folije in na sredini naredimo štručko ter jo zavijemo kot sarmo: prepognemo folijo z leve in desne prek štručke, nato jo zavijemo (za vsak primer uporabimo še en kos folije in zavijanje ponovimo; ne uporabljajte aluminijaste folije, ker se bo klobasa grdo zalepila nanjo!). Kuhamo v vreli vodi 3/4 ure. Kuhano klobaso zrežemo in ponudimo poleg mesa (če imamo brezmesni dan, pa samo s solato). ZPS • Nakup žara Ribezov kolač Sestavine: testo: 250 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 120 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 2 jajci, 120 g masla ali margarine; marmelada za premaz; nadev: 3 beljaki, 200 g sladkorja, 1/2 kg ribeza. Iz naštetih sestavin zamesimo gladko testo in ga enakomerno porazdelimo po večjem pekaču, ki smo ga obložili s papirjem za peko (valjanje ne bo uspelo!). Testo premažemo s poljubno marmelado in damo v pečico, segreto na 200 stopinj Celzija, za 12 minut. Zmešamo sneg iz beljakov in sladkorja ter mu na koncu narahlo primešamo ribez. Beljakovo maso enakomerno razmažemo po na pol pečenem testu in pečemo naprej 25 do 30 minut, da se sneg rahlo zapeče. Žar - na oglje za piknik, plinski za teraso Pri nas je peka na žaru na piknikih precej popularna, a vse več potrošnikov s peko na žaru popestri tudi vsakdanje kuhanje, žar pa postavijo kar na balkon ali teraso. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu žara, kako se razlikujejo in kje so prednosti oziroma slabosti posameznih izvedb? Tradicionalna metoda priprave jedi na žaru je z žara na oglje, zato za marsikoga hrana z žara sploh ni prava, če ni v njej arome dima, prav tako je za številne pravi piknik le tisti, kjer se nad žarom kadi - od oglja in maščobe, ki kaplja nanj. V primerjavi z žari na oglje se pri plinskih žarih kuhalna površina ogreje bistveno hitreje (približno v 10 minutah), vzdrževanje in prilagajanje temperature je preprostejše, hrana pa je hitreje pripravljena. Ne pozabite na skrb za žar, s čimer boste preprečili želodčne težave in podaljšali njegovo življenjsko dobo. Žari na oglje »Na voljo so v različnih izvedbah, a na splošno so cenejši kot plinski žari. Pred nakupom velja preveriti, ali je zlaganje preprosto in koliko prostora zasedejo, ko so zloženi. Pomembna je tudi kakovost izdelave in zaščita ostrih delov oziroma tistih, ki so izpostavljeni vročini,« poudarja Boštjan Okorn iz ZPS. Pri prenosnih žarih na oglje je površina za peko načeloma precej omejena, a nas to na manjšem družinskem pikniku ob dobri organizaciji peke niti ne bi smelo preveč motiti. Če želite žar uporabljati doma ali pa za večjo družbo, je bolje, da se odločite za nakup večjega s konkretnim podnožjem in z velikimi kolesi za prestavljanje. Večji žari so manj primerni za prenašanje, zato pa imajo lahko pokrov, ki omogoča enakomernejšo porazdelitev toplote, z vgrajenim termometrom pa lahko tudi spremljamo trenutno temperaturo. Naj- boljši modeli imajo prezračevalne odprtine v spodnjem delu in na pokrovu, kar izboljša izgorevanje oglja in kroženje zraka. Čiščenje pa je olajšano, če imajo poseben prostor za zbiranje pepela. Plinski žari Na splošno so plinski žari dražji od tistih na oglje, razlika v ceni med posameznimi modeli pa je lahko zelo velika, saj najcenejše dobite že za nekaj deset evrov, najdražji pa vas bodo stali tudi več tisoč evrov. Največ ponudbe je v območju med 100 in 500 evri, pri čemer tudi v tem primeru velja, da cena ni vedno najboljši kazalnik kakovosti. Vsekakor bodite pri nakupu pozorni na način sestavljanja in stabilnost žara, na kakovost materialov in preprost dostop do kuhalne površine, svetujejo na ZPS. Kaj vse pa naj bi žar omogočal, je odvisno predvsem od vaših pričakovanj Modeli z rešetko so pripravni kot klasičen žar, razlikujejo pa se po številu grelnikov, kar načeloma določa tudi velikost. Kupimo na primer lahko žar z dvema, tremi, štirimi, celo šestimi grelniki, a če bomo pekli predvsem za družino (4-6 ljudi), so modeli z dvema grelnikoma dovolj zmogljivi. Pri nakupu žara na oglje bodite pozorni na: • velikost površine za peko, • velikost prostora za oglje, • možnost nastavljanja višine rešetke, • prenašanje in zlaganje, • kakovost izdelave izpostavljenih delov, • dodatno opremo (odlagalne površine, pokrov, prezračevanje, kolesa ...). Pri nakupu plinskega žara bodite pozorni na: • kakovost materialov, • število grelnikov, način sestavljanja in priklopa, dostopnost do kuhalne površine, uporabne dodatke (pokrov, zbiralnik maščobe, prostor za shranjevanje ...), velikost. FOTO: Splet Če želite hrano na žaru pripraviti tudi na bolj klasičen način, ne samo na rešetki, potem se odločite za nakup plinskega žara, ki ima poleg rešetke še kuhalno ploščo. Tako boste lahko na žaru pripravili tudi zrezke, ki so predebeli za pripravo na rešetki, ali pa kar cele kose mesa. Ker lahko površino po-krijete, je vse skupaj podobno pripravi v pečici. Nekateri plinski žari imajo posebno vročo ploščo, ki omogoča še raznovrstnejšo peko in je uporabna predvsem takrat, ko želite naenkrat pripraviti različne vrste hrane. Na njej lahko opečete zrezke ali ribe, zelenjavo in celo jajca, zelenjavo pa lahko pripravite v kropu v ponvi. torek • 6. junija 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se ... ... da je s ptujskimi javnimi urami nekaj zelo narobe. Lani je direktor gledališča trdil, daje 5 pred 12, letos je trdil, da je že 2. Pa smo šli preverit tisto podarjeno ratarijsko uro na gledališki stavbi. Ob našem ogledu je kazala 10 do 8. Ker poznamo tovrstne ure, smo šli še na drugo stran: 10.45 (toliko je res bilo). Se čez minuto vrnili na prvo stran: 8.10. Poklepetamo s sošolcem pol minute -8.20... Kakorkoli - samo da ne odbije gledališču zadnja ura, pa bo vse OK! Govori se ... ... da če ptujska občina že z županom ni imela pretirane sreče, pa je podžupan zadetek v polno. Na vse se spozna. Opazili smo ga v vseh strokovnih ocenjevalnih komisijah, kar jih mesto premore, saj je struč-ko za promet, za turizem, za podjetništvo ... Kaj bi šele bilo, če bi v Ptuju še vedno izbirali misice!»Ta bo mis sveta!« ... da so na Ptuju nekateri ogorčeni, ker je ptujski po- Prireditvenik slovni očka zrihtal posel svojemu sinu. Ja komu pa bo, če ne sinu? Očka gotovo najbolje pozna kvalitete svojega sinka! Saj pa tudi v banki v prestolnici sedi sin, ki ima gotovo tudi očeta. Pa kaka poslovna mama je na Ptuju že zaposlila svojega sina. Ker verjame vanj. ... da so skozimestni vozniki sedaj pa res čisto zmedeni. Zaprta naj bi bila cesta tam okrog starega mosta - na, pa ni zapr- ta. Zato pa je bila malo zaprta Puhova, pa malo je zaprta Mariborska, pa malo je zaprta ... Ne vemo, ker danes še nismo zaokrožilipo mestu. A brez skrbi, zagotovo je kaj zaprto! ... daje neka po lastnem mnenju ugledna Ptujčanka zahtevala od župana, naj zamenja neko predstavnico mesta v svetu nekega javnega zavoda. In to zahteva oseba, katera največja referenca je, da je vozila Foto: Tajno društvo PGC motor. Kaj bi šele zahtevala, če bi na primer napisala knjigo?! Aja, saj jo je ... »Zamenjajmo župana in mestni svet!« ... da so slikarji ob nekem ribniku nedavno spet pripravili slikarsko kolonijo. Posebej so se potrudili, da niso s preglasnim govorjenjem vznemirjali ptic, uporabljali pa so tudi ekološke slikarske tehnike - ne olja na platnu, ampak risbo s svinčnikom in vodene barvice ... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 1 9 8 7 3 5 9 4 6 5 5 3 2 2 1 9 4 2 7 5 2 3 6 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© € GG Bik V ©© €€€ GGG Dvojčka vvv © € GGG Rak VV ©©© €€ G Lev VVV ©© € GG Devica V ©©© € G Tehtnica v © €€ GG Škorpijon ©©© € G Strelec v ©© €€€ G Kozorog vv ©©© € GGG Vodnar VVV ©© €€ GG Ribi VV © €€€ G Sreda, 7. junij 17:00 Slovenska Bistrica, sejna soba RIC, delavnica Kako uspešno tržiti svoj produkt 18:00 Slovenska Bistrica, Center domače in umetnostne obrti, Iščem črto, razstava društva Majolika 19:00 Ptuj, Narodni dom, predstavitev knjige Mirka Jaušov-ca Veročka Četrtek, 8. junij 09:25 Ptujska Gora, igrišče, kolesarski maraton 10:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza, 4. Podjetniški dan 16:00 Podlehnik, športni park, rekreativno kolesarjenje 18:00 Ptuj, Slovenski trg, brezplačno vodenje - Bilo je nekoč na Ptuju 18:00 Slovenska Bistrica, grad, predavanje Andreja Moharja Pregon in upor koroških Slovencev 19:00 Narodni dom Ptuj, koncert ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj Ne bodi kot drugi 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljični večer za odrasle 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Open mind, združevanje svobodnih posameznikov Petek, 9. junij 10:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv, dan odprtih vrat Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Miška Mica v arhivu, predavanje o načinu varovanja gradiva ob 15.00, vodenje po razstavi Vse za zdravje in blaginjo skupnosti ob 16.30, predstavitev najdragocenejšega gradiva ob 17.00 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla 18:00 Sv. Trojica, prireditveni šotor na šolskem igrišču, 11. občinski praznik Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Lan party 18:00 Ptuj, kavarna Pomaranča, razstava Lovra Beraniča, v sklopu gledališke igre Dejansko Gospod, 9., 10., 11. in 30. junij od 18.00 do 19.30 in od 22.00 do 24.00 18:00 Ptuj, Narodni dom, koncert Pozdrav poletju 18:30 Slovenska Bistrica, zbirališče na parkirišču pred trgovino Pika, Tomšičeva ul. 9, Škratov pohod ob polni luni 20:00 Ptuj, ambient Frana Žižka, bar Pomaranča ob Dravi, predstava Dejansko Gospod, ponovitve 10.,11. in 30. junij ter 1. in 2. julij ob 20. uri Mestni kino Ptuj Sreda, 7. junij: 20:00 Družinski človek. Četrtek, 8. junij: 19:00 Čudežna ženska. Petek, 9. junij: 17:00 Medved Bamsi in čarovnikova hči; 18:45 Obalna straža; 21:00 Družinski človek. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 30. maja do 5. junija 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično KCradioptuj Kakšne novosti prinaša nova turistična sezona na Ptuju? Na lldatu V četrtek ob 16. uri z Majdo Fridl Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? e .. . . ^jmgjfc ,. Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matevž Peklar, Slovenja vas 2 C, 2288 Hajdina. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 30 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 6. junija 2017 i i H,i Seznam nagrajencev Ki za predsta Izmed vseh, ki ste poslali kupončke, ki ste jih izrezali iz Štajerskega tednika, smo izžrebali naslednje srečneže, ki si bodo z nami ogledali predpremiero drame Dejansko Gospod. Izmed vseh, ki ste pošiljali sms-e na našo številko 4246, pa smo izžrebali naslednje srečneže: L . i , ) ' • Fridauer Marija, Pobrežje 37, Vic Berlak Ida, Gradiščak 7 a, Juršinci Brlek Jože, Vičava 88, Ptuj 1 Gojkovič Tadeja, Hajdoše 14, Hajdina Janžekovič Verica, Čufarjeva ulica 13, Ptuj Judež Marija, K jezeru 7 c, Ptuj r ( Kališnik Zdenka, Orešje 183, Ptuj1 J Kolarič Drago, Cesta 8. avgusta 3, Ptuj Lazic Živko, Ul. 25. maja 5, Ptuj Malek Anica, Hajdoše 14, Hajdina Medved Nežka, Cankarjeva 6, Ptuj Petek Milenka, Zechnerjeva 3, Ptuj Prelog Viktor, Spuhlja 87 a, Ptuj Pšeničnik Anja, Kočno 17, Spodnja Polskava Skok Danica, Njiverce vas 37, Kidričevo 1 Žunko Petra, Sp. Gaj 33 a, Pragersko ,'i \ \ Philipp Lohle I 1 Mirel Knez ) ' Violeta Tomič Andraž Jug Slavko Sever Uros Potočnik Samo M.Streleč em pri Ptuju Fridauer Suzana, Pobrežje 37, V dem pri Ptuju Golob Olga, Podvinci 22, Ptuj Jambriško Sebastjan, Čučkova ulica 3, Kidričevo Kancler Elizabeta, Spodnji Gaj 45, Pragersko Kolar Jožica, Ul. Avgusta Hlupiča 16, Ptuj ^ Kovše Marica, Štuki 40, Ptuj Kovše Natalija, Štuki 40, Ptuj Kukovec Ana, Vičava 87, Ptuj Kvas Jelka, Vičava 121, Ptuj | Pihler Anica, Podvinci 24, Ptuj Sodec Marija, Pobrežje 21b, Videm pri Ptuju Svržnjak Jožica, Pacinje 40 a, Ptuj Štumberger Marija, Ulica Vide Alič 12, Ptuj Zorko-Nerat Danica, Selska cesta 40, Ptuj X Vsak nagrajenec prejme 2 vstopnici za predstavo. ČESTITAMO! Poizornd poslušajte Radio Ptuj, saj bomo podelili še kakšno prosto vstopnico. Vidimo se v prostorih Pomaranče ob Dravi 3a v četrtek, 8. junija, ob 20.00. S seboj prinesite osebni dokument. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Štajerski RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK. Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi tednik Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJAPRPOBITfffUDI 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku RADIO TEDNIK Ptuj, d... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj • Avtobus zvestobe (izbrani izleti ppl • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 6. junija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK 0K:0l) 19. Praznik občine Deslmik 09:20 Gostilna p-1 France!" 10:20 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo I K:00 Kmečki pravnik v Stopercah 20:00 Ljudski pevci na Destrnikn 21:30 MarijaFest 2017 23:20 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 1)8:00 30 let Okteta Pesnica i0:10 Ljudski pevci se predstavijo 11:40 Utrip iz Ormoža 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski petje v Podlehniku 20:00 Oddaja iz občine Romava 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP TV 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 20 praznik Občine Starše 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1 K:00 Kronka iz občine Starše 19:30 ŠKL 20:00 KoSnja trave v Gerečji vasi 21:00 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN Minila so tri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Dragica Toplak IZ PODVINCEV 83 A Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Uredniitvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamarkelmg d.o.o.; 02 74 9 34 27. 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ IŠČEJO osebo za košnjo trave okrog vikenda v okolici Rodnega Vrha. Telefon 051 672 182. KMETIJSTVO PRODAM teličko simentalko, staro 8 mesecev. Tel. 041 875 779. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com. PRODAM pašno telico simentalko v 8. mesecu brejosti. Telefon 031 497 125. NEPREMIČNINE NA MIRNI lokaciji blizu Podplata pri Rogaški Slatini ugodno prodamo starejšo hišo z majhnim gospodarskim poslopjem, nedograjeno novo hišo z urejenim gradbenim dovoljenjem ter približno 30 ari zemlje. Tel. 040 155 959. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN Mineva enajst let, odkar nas je zapustil Jože Rižner IZ VIDMA PRI PTUJU Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! SPOMIN 6. junija mineva 1 leto, odkar nas je zapustila naša draga Jožica Krajnc IZ BERINJAKA 4 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in molitvijo postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prižgete svečko in jo nosite v srcu! Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, tete in botre Cilike Krajnc IZ SOVIČ 11 B se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Vajdi za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, pevcem Feguš za odpete žalostinke in za zaigrano Tišino ter govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede. Prav tako hvala Jožetu in Tatjani Krajnc za skrb in pomoč. Hvala tudi vsem sosedom, znancem in prijateljem ter Društvu upokojencev Videm za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še enkrat iskrena hvala vsem, mami pa miren počitek. Sin Albin z družino DOM STANOVANJE VIR pri Zadru, oddam 2-sobni apartma s klimo za 4 osebe. Prosti termini od 25. 6. do 2. 7., od 12. 8. do 19. 8. ter od 1. 9. dalje. Tel. 031 742 714. RAZNO PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305. Štajerski TEDNIK www.tednik.si ■ Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si AMMKA PONUDBA W MUSMON JÄüft M(§ÄA KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^ www.tednik.si tednik@tednik.si Ptuj • Dva pestra vrtčevska torka Piščalke naznanjajo, da bodo na prvi septembrski dan že veliki, šolarji Vsakoletni 38. občinski in 10. medobčinski kros cicibanov in cicibank je tudi letos privabil več sto malih tekačev in tekačic. Minuli torek so preplavili stadion, danes pa bodo napolnili mestno jedro, saj na ulice in trge s svojimi znamenitimi piščalkami prihajajo minimaturanti. Minuli teden so se vrtčevski otroci udeležili krosa. Foto: CG Ptuj • Koncert Pihalnega orkestra Ptuj Zvezde so doma na Ptuju Skoraj tisoč ljudi je zadnjo majsko soboto spremljalo izjemen koncert Pihalnega orkestra Ptuj na ptujski tržnici z večerom svetovnih uspešnic pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča in prav tako izjemnega pevca, domačina Davida Matičija - CheeCha. Čisto na koncu pa so dodali še legendarno Golico. Kros cicibank in cicibanov se je v torek začel s pozdravnim nagovorom ravnateljice Vrtca Ptuj Marije Vučak in župana MO Ptuj Mirana Senčarja. Letos je bilo vreme mladim tekačem naklonjeno in kros se je začel s tekom dečkov iz ptujskega vrtca, sledile pa so deklice in zaposleni. Po občinskemu krosu je bil izpeljan še 10. medobčinski, najprej za dečke, nato še za deklice. Ker tokratni dogodki niso tekmovalnega značaja, so tudi letos zmagovalci prav vsi tekači, ki so za udeležbo prejeli tudi medalje. Potem ko so pokazali, kako dobro tečejo, pa bodo danes vrtče-vski otroci dokazali, kako obvla- Člani Pihalnega orkestra Ptuj so znova pokazali, da so zvezde doma na Ptuju in da je ptujsko prireditveno sceno mogoče oblikovati tudi z domačimi zvezdami ter jih tako tudi materialno in moralno podpirati v njihovem delovanju. Toliko gledalcev, kot se je zbralo v soboto, ne zbere noben poletni koncertni dogodek, morda izjemoma, zato si navdušeno sobotno občinstvo želi še več takšnih domačih dogodkov. Škoda le, da med obiskovalci ni bilo mestnih oblastnikov oz. so članom Pihalnega orkestra in pevcu zaploskali le redki mestni svetniki, dajo znamenite piščalke. S njimi namreč naznanjajo, da se poslavljajo od vrtca in podajajo novim, šolskim dogodivščinam naproti. Danes, v torek, bo namreč mesto polno minimaturantov. Ob 9.30 se bodo podali izpred enote Tulipan, po Raičevi ulici navzgor, mimo vrtca Narcisa, mimo parkirišča pod gradom in Prešernovi ulici vse do tržnice, kjer bo tudi osrednja predstavitev otrok, ki zapuščajo Vrtec Ptuj. Zaključna in nepozabna dogodivščina bo ravno pravšnja popotnica za počitnice, ki jim bo sledil, zanje letos še prav poseben, prvi septembrski dan. Dženana Kmetec tisti, ki se skupaj z meščani zavedajo pomena godbe na pihala za vsako mesto. Ta je eden izmed pomembnih mestnih atributov, zato je toliko bolj nerazumljivo, da ga ne spoštujejo. Poklon Pihalnemu orkestru Ptuj je še toliko večji, ker so si morali vse za izvedbo koncerta zagotoviti sami. Na koncu, ko je zadovoljna množica odšla, pa so tudi sami vse skupaj pospravili. MG Osebna kronika Rojstva: Alenka Domanjko -Rožanc, Stojnci 49, Markovci - deklica Katarina; Laura Ro-žman, Šturmovci 13, Videm pri Ptuju - deklica Ema; Ines Bezjak, Ceršak 24, Ceršak -deček Vid; Anja Šemrov, Sp. Polskava 146, Pragersko -deček lan; Tamara Črček, Ša-lovci 8 b, Središče ob Dravi -deklica Živa; Valerija Pukšič, Ločič 1, Trnovska vas - deček Tim; Jasna Ferlič, Vurberk 63 b, Sp. Duplek - deklica Ane-li; Monika Ranfl, Gajevci 32, Gorišnica - deček Nik; Doroteja Chomicki, Popovci 14 a, Ptujska Gora - deček Lukas; Petra Bašl, Hočko Pohorje 36 a, Pohorje - deklica Ana; Anja Rajher, Vegova ul. 30, Kidričevo - deček Luka; Jasmina Jus, Ptujska Gora 2 - deklica Nika; Klavdija Mlakar, Savci 56, Sv. Tomaž - deček Tian. Umrli so: Marija Unuk, roj. Lozinšek, Apače 254, roj. 1936 - umrla 24. maja 2017; Neža Prosenjak, roj. Čeh, Dornava 62, roj. 1922 - umrla 26. maja 2017; Ana Kancler, roj. Fideršek, Njiverce-vas 11, roj. 1928 - umrla 28. maja 2017; Božica Rakuš, roj. Po-dreberšak, Ptuj, Ormoška c. 44, roj. 1937 - umrla 23. maja 2017; Frančiška Vido-vič, roj. Kokol, Krčevina pri Vurbergu 107, roj. 1920 -umrla 24. maja 2017; Jožefa Jurgec, roj. Fridauer, Paradiž 27, roj. 1919 - umrla 26. maja 2017; Ana Kolednik, Veliki Vrh 1, roj. 1952 - umrla 23. maja 2017; Cecilija Krajnc, roj. Voglar, Soviče 11 b, roj. 1930 - umrla 28. maja 2017; Franc Kolednik, Ptuj, Žabjak 4 f, roj. 1924 - umrl 25. maja 2017; Željko Saba-din, Volče 128, roj. 1968 -umrl 27. maja 2017. Poroke - Ptuj: Davor Hrže-njak in Nina Vnuk, Ptuj, Mestni Vrh 80; Marko Volkner in Maja Kolarič, Ptuj, Kicar 104 a; Nejc Topolnik in Jasna Pin-tarič, Levanjci 29 a; Benjamin Sluga in Tjaša Korez, Slovenja vas 50 b; Branko Novak, Hudo Brezje 15, in Klementina Bukovnik, Mihovce 62 a; Goran Širovnik in Katja Kolarič, Zgornja Hajdina 191. Poroki - Ormož: David Križanič, Veličane 45, Ivanjkovci, in Martina Žalar, Veliki Brebrovnik 3, Miklavž pri Ormožu; Boštjan Kocjan in Natalija Jerebič, Godeninci 2, Središče ob Dravi. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, pihal bo južni do jugozahodni veter. Krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte se bodo sprva pojavljale predvsem v zahodni polovici Slovenije, proti večeru in v noči na sredo pa tudi drugod. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 21 do 28 stopinj C. Obeti V sredo dopoldne bo dež večinoma ponehal, čez dan se bo postopno jasnilo. Prehodno bo nekoliko hladneje. Zvečer bodo padavine od severa ponovno zajele večji del Slovenije in do jutra že ponehale. V četrtek bo sončno in spet topleje. Kidričevo • Rišemo in pišemo v Talumu O zdravju skozi igro Zadnji četrtek v maju so v Talumu pripravili zaključni dogodek letošnje akcije Rišemo in pišemo. Akcija poteka pod okriljem sistematičnih aktivnosti za promocijo zdravja Zdravo Talum. »Otroci naših sodelavcev so ustvarjali na temo 'ujemi zdravje'. Ob zaključku smo zanje v parku pripravili lov na zaklad, v katerem so preizkusili svoje znanje o zdravju in se ob tem še pošteno razmigali. Rišemo in pišemo je le ena izmed številnih aktivnosti, ki potekajo pod sloganom Zdravo Talum, s katerimi želimo prispevati k ohranjanju in krepitvi zdravja svojih sodelavcev. Prav tako organiziramo preglede, cepljenja, delavnice sproščanja, redne oblike rekreacije, kot so plavanje, pohodništvo in kolesarjenje, ter skrbimo za stalno izobraževanje in informiranje. Rišemo in pišemo je v Talumu že prava tradicija, saj je akcija letos potekala že 17. leto zapored. Z njo želimo otroke naših sodelavcev skozi ustvarjanje in igro izobraževati o zdravju, jih pritegniti k razmišljanju o njem. Akcija ima vsako leto svojo tematsko rdečo nit, ki je vedno povezana z zdravjem in je vodilo za ustvarjanje. V teh letih so mladi ustvarjali na teme zdrave prehrane, telesne dejavnosti, plesa, nošnje kolesarske čelade, planeta Zemlje in še marsičesa drugega. Otroci nas vedno navdušijo s svojo domiselnostjo in trudom, ki ga vložijo v svoje izdelke. Dobimo vse od risbic in pesmic pa do raznih skulptur. Letos, ko smo prvič ponudili tudi možnost ustvarjanja digitalnih vsebin, so nastajale tudi računalniške grafike, videi in animacije,« so pojasnili v družbi Talum. MZ Pihalni orkester Ptuj navdušil z večerom svetovnih uspešnic. V Talumovem parku je bilo veselo in živahno. Foto: MG Napoved vremena za Slovenijo Če rožnika sonce pripeka, lohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.