NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Telephone: HEnderaon 3912 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednote je prva In najstarejša slovenska bratska pod-'Aorna organizacija v Ameriki je že 51. leto Entered as Seeond NO. 47 — STEV. 47- Pcoomber 12th ltO, »t the P—t Offloe «t Cleveland, Ohio. Under the Ael 9t Awt 12th 1911. Aoceptad for Mallhn"ëripecl«I Sote of CLEVELAND, O., 22. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1944 rrvricea rar xn um. DELUJMO ZA DOSEGO 40J900 ČLANOVI «f October M If». Authorised m May 22nd 1S11 VOLUME XXX — LETO XXX 50 letnica prve slovenske fare v Penna. Dasiravno imamo v naši sosedni državi Pennsylvania veliko naših rojakov Slovencev naseljenih, se v tej državi temu številu ne nahaja tudi primerno število slovenskih cerkva ali slovenskih far ker so ti naši ljudje raztreseni v bolj majhnih naselbinah. Glede tega je pa vseeno važno zgodovinsko dejstvo, da se ponaša ne tako velika premo-garska naselbina v Bridgeville, Pa. s prvo, ozir. najstarejšo slovensko cerkvijo sv. Barbare, ki obhaja letos svojo 50 letnico. Kakor znano, ima naša Jednota v neposredni bližini Bridgeville, v Presto svoje že precej staro društvo sv. Jožefa št. 21. Cerkev sv. Barbare v Bridgeville, Pa., je zgradil sedaj že pokojni Father Josip Zalokar, doma iz Gori j na Gorenjskem, ki je prišel 1. 1889 v Ameriko in sicer v Calumet, Mich., kjer je zgradil cerkev sv. Jožefa, zatem se pa preselil v Penna, kjer je vršil svoje misijonsko delo po raznih premogarskih naselbinah. Prva sv. maša je bila v tej cerkvi darovana na sopraznik sv. Barbare dne! 4. dec. 1894. Father Zalokar je umrl 18. jan. 1913, pokopan je na pokopališču sv. Barbare, katerega zemljišče je on kupil. Za njim je bil ondi kot župnik Rev. Mihael Tušek, toda samo 9 mesecev, nakar mu je sledil Rev. Albin F. Moder, ki je ondi pastiroval celih 25 let in umrl 30. maja 1937; od tedaj oskrbuje to faro Rev. Joseph F. Pikutis, rodom Litva-nec, toda izšolan v tej deželi, farani ga imajo zelo radi. Prihodnjo nedeljo, 26. novembra ob 10:30 bo v tej cerkvi darovana slovesna zahvalna jubilejna sv. maša ob večji udeležbi duhovnikov, banketa ne bo nobenega vsled vojnih razmer. Rojaki iz bližnjih naselbin, Pittsburgha, Strabane, itd. so prijazno valjeni na to cerkveno slavnost. USTOLIČENJE BO LETOS V BELI HIŠI, NE NA KAP1TOLU W ashington. — Predsednik Roosevelt je povedal, da bo njegovo ustoličenje januarja v Beli hiši in ne na kapitolu, kot drugače, ker se bo s tem prihranilo mnogo denarja. Nobene parade ne bo in nobenih posebnih ceremonij, je rekel Mr. Roosevelt, ki hoče začeti svoj četrti termin kar najbolj priprosto. Kongres dovoli za ceremonije pri ustoličen ju $25,000, toda niti 10% te vsote se ne bo porabilo, pravi predsednik. -o- FRANCIJI BO ODLOČENO ZA OKUPPA CI JO PORENJE London.—Veliki trije, ki so že prej razdelili Nemčijo za povojno okupacijo med seboj, so načrt spremenili v toliko, da bo en del Nemčije zasedla tudi Francija. Ta del bo Porenje in Poru rje, ki meji na Francijo. General de Gaulle je rekel, da bo dala Francija sama svoje vojaštvo za okupacijo tega ozemlja. Novi grobovi v Clevelandu Mirko Serazin Dne 19. nov. je umrl v Mt. Sinai bolnišnici po 10 dnevni bolezni Mirko Serazin ,star 52 let, stanujoč na 19301 Kildeer Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Petrič, sinove: S/Sgt. Milan se nahaja v Burmi, Arthur in Wiliam, brata Josipa v Lorainu, sestro Mildred tukaj in sestro Frances v Južni Ameriki ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Vrabce pfri Vi pavi, kjer zapušča sestri Rose in Marijo, brata Franceta in več sorodnikov. Tukaj je bival 31 let. Edward Champa Po kratki bolezni je umrl 20. nov. zjutraj ob 6:30 Edward Champa, stanujoč na 1121 E. 76. St. Rojen je bil v Eveleth, Minn. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Gliha, sina Edwarda in hčer Ernestine. Za. pušča tudi mačeho, brate: Louis Pvt. Rudolph v Angliji, Pvt Frank v North Carolina, sestre Ano Dolenc, Josephine Rodi, teto Pauline Stampfel in strica Edwarda. Helen Mahne Minulo sredo, 15. novembra je nagloma umrla, zadeta od srčne kapi, Mrs, Helen Mahne, roj. Filipčič, stanujoča na 2938 E. 33. St. Bila je stara 61 let in doma iz vasi Trata, fara Hrušica na Notranjskem odkoder je prišla sem pred 40 leti. Zapušča žalujoče sinove: Mike John in Frank ter hčere: Marie Potuska, Rose Honick, Ana Hospodar in Helen, vnuke in vnukinje, brata Franka ter sestro Uršulo Zalar. Louis Babnik 14. nov. zvečer je umrl v Mil-ford, N. Y. Louis Babnik, star 46 let in doma iz Ljubljane. Svoje čase je imel v najemu Surtzo-vo farmo blizu Chardon, O. Zapušča soprogo Mary in 5 otrok. V Worcester, N. Y. zapušča mater in tri brate, v Clevelandu pa enega brata in eno sestro. V Ameriko je prišel s starši še v mladih letih. Mike Aušnik V Cleveland State bolnišnici je umrl Mike Aušnik, star 70 let. Zadnjih 14 let je bival v isti bolnišnici. Prej je stanoval na 4121 St. Clair Ave. Doma je bil iz Št. Vida pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Ana Boje Po daljši bolezni je umrla v bolnišnici Ana Boje, stara 27 let, stanujoča na 1184 E. 61. St. Tukaj zapušča žalujoče starše Frank in Ana Boje. Oče je dcîna iz Dolenje vasi pri Ribnici po domače Jakopec, mati je pa rojena Grevel iz Snedulj pri Senožečah. Dalje zapušča brata Pfc. Franka v Camp Shelby, ter sestro Olgo omož. Butarac in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. John Augustine V Charity bolnišnici je podlegel poškodbam, ker ga je zadel voz poulične železnice, John Augustine, star 74 let, stanu-1 joč na 4029 St. Clair Ave. Tu-' kaj zapušča sinove: Charles, Fred in Anthony, hčer Johnno ter več sorodnikov. Rojen je bil v fari Št. Vid pri Stični, kjer zapušča sestro in več so- TRIJE NADAUNI ČLANI KSKJ PADLI ZA DOMOVINO Zaporedna št. 47 Zaporedna it. 48 Zaporedna št. 49 Pvt. Adolph Zvonar Barberton, Ohio. — Poročati moramo žalostno novico, da smo izgubili našega edinega in nepozabnega sina Adolfa, ki je padel za domovino naše države Amerike. Umrl je 9. avgusta 1944 v Franciji zadobljenimi poškodbami v službi, (Jeep accident). Spadal je k društvu sv. Jožefa št. 110 KSKJ., ko je prestopil iz mladinskega oddelka društva sv. Srca Marije gt. 111. Rojen je bil 21. aprila 1922 v Fort Wayne, Ind. Višjo šolo je dovršil tukaj v Barbertonu, O., nakar je bil zaposlen kot knjigovodja pri tukajšnji Vitrified Products kompaniji. K vojalcom je odšel 24. nov. 1942 in naj prvo služil 9 mesecev v Camp Atterbury, Ind., potem je bil premeščen nekam v Kentucky, 8. aprila letos je bil pa poslan preko morja, bil je dodeljen medicinskemu oddelku. Tako je tam izgubil svoje mlado življenje (22 let) na francoski zemlji. Tukaj zapušča nas, žalujoče in neutolažljive podpisane starše, svojo tugujočo ženo Florence E. in eno hčerko Sandra Lee, stara komaj en mesec, ki ne bo nikdar poznala svojega očeta. Počivaj v miru božjem tamkaj v daljni deželi naš ljubljeni in nepozabni sin in lahka naj Ti bo tuja gruda. Mi se Te bomo spominjali v molitvi, v naših src^h ne boš nikdar pozabljen! Ivan in Ana Zvonar. Sgt. Michael Brezovšek Indianapolis, Ind. — Zal, da moram s temi vrsticami naznanjati prvi smrtni slučaj člana-vojaka našega društva sv. Ana št. 134 KSKJ. namreč brata Mihael Brezovšek, ki je bil ubit dne 16. avg. 1944 v vojni na Francoskem. Tozadevno poročilo se je ma lo zakasnilo, ker njegova mati ni do 15. nov. dobila še nobenega uradnega pisma razen telegrama od vojnega depart-menta. Zadeva je zdaj urejena v glavnem uradu in vemo, da je gotovo mrtev. Zaeno prilagam njegovo sliko. Pokojnik je bil rojen tukaj v Indianapolisu in star 26 let, pri vojakih je služil nekako dve leti. Zapušča mater Ano Mar-kovič, eno sestro in enega brata. Naj v miru božjem počiva. Iskreno sožalje prizadetim! Našim članicam ga priporočam v molitev in v blag spomin. Ivana Gerbek, tajnica. BOŽIČNE POŠIUATVE Da poštni uradniki in uslužbenci tik pred božičnimi prazniki ne bodo. imeli preveč dela, tako, da ga ne bi mogli zmagovati, poštni uradi opozarjajo občinstvo, da božična voščila in darila pošljejo čimprej. Ravno tako naj tudi pri naslovu označijo poštno zono, kar je uveljavljeno v večjih mestih. V armado je bilo poklicanih nad 40,000 poštnih uslužbencev, vsled česar na vsaki pošti primanjkuje veščih ljudi. V decembru bodo tudi železnice iilno obložene z raznimi poši-jatvami, zato naj se prične s pošiljanjem božičnih voščil in daril takoj v novembru in naj bo vse oddano na pošti saj do 1. decembra. rodnikov. Tukaj je bival 57 let. NOVE K ATOL. ŠKOFIJE Washington, D. C. — Kakor se poroča iz urada tukajšnjega apostolskega legata, je sv. oče državo Indiana in Ohio razdelil kot samostojne škofijske province, pri tem je povzdignil sedanjo škofijo v Indianapolis v nadškof i j o z nadškofom Jos. E. Ritterjem na čelu; za državo Ohio ostane še nadškoffta v Cincinnati, kjer je nadškof že od 1. 1918 Most Rev. John T. McNichols. Zaeno je sv. oče ustanovil tri nove škofije in sicer v Lafayette in Evansville, Ind., ter v Steubenville, O. Zadnja nova škofija bo obsegala naselbine in mesta z 49,000 katoličani, 57 far, 17 misijonskih postaj, 70 duhovnikov, 28 farnih elementarnih šol in 12 višjih katol. šol. Zaeno se poroča, da je bil imenovam škofom stolice v Columbus, O., Msgr. Michael J. Ready, dosedanji glavni tajnik Narodne katol, dobrodelne konference v Washingtonu, D. C. Važno naznanilo Listnica uredništva GLEDE VABIL NA LETNO SEJO Prihodnji mesec december bo menda vsako naše krajevno društvo tudi v Glasilu vabilo svoje članstvo na glavno letno sejo. Da bo pa nam mogoče ista v redu in pravočasno objaviti, prosimo vse tajnike in tajnice, da bodite točni s takimi naznanili; pošljite jih tako, da jih dobimo v roke najkasneje v SOBOTO: pošljite pismo iz oddaljenih držav po zračni pošti (Air mail). Zaeno se naznanja, da naznanil, katera prejmemo šele v pondeljek, ne bo mogoče objaviti v istoteden-ski izdaji. Pvt. John P. Stampfel Kansas City, Kans.—Pri našem društvu sv. Petra in Pavla št. 38 KSKJ imamo dosedaj 56 članov v vojaški službi. Žal, enega izmed teh smo že izgubili, ki je padel kot prva žrtev tega društva na bojnem polju za domovino, to je bil naš sobrat John P. Stampfel, kajti njegovi starši Josip in Helena Stampfel živeči na 405 Thompson St. so bili letos 20. okt. o njegovi smrti po vojnem departmentu uradno obveščeni, da je njih sin John Pavel padel na bojnem polju letos 1. okt. nekje na Francoskefn. Pokojnik je bil rojen 3. maja 1921 v tem mestu. V svoji mladosti je obiskoval tukajšno farno šolo sv. Družine; spadal je tudi k društvu Naj sv. Imena Pokojni Pvt. Stampfel je šel leta 1940 prostovoljno k vojakom in sicer k 137. infanteri-ji; do zadnjega aprila letos je služil tukaj v Ameriki, nakar je bil poslan preko morja na Francosko. Zapušča že imenovane žalujoče starše, ki so prišli v Ameriko iz Gornjega Ca-čiča št. 22, fara Osilnica pri Kolpi na Dolenjskem, tri brate: Josip Jr. v Kansas City, T-Sgt. Anton, dodeljen bataljonu tankov na Francoskem in Charles, živeč doma. Zapušča tudi poročeno sestro Mary Po-lack v Kansas City. Vsa ta družina spada k naši Jednoti. Tem potom izražam v imenu našega društva prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj bo lahka tuja zemlja in ohranimo ga v molitvi ter v blagem spominu l Peter Majerle, tajnik, o- BATALJON NEMŠKIH MUT-CEV ZAJET Belgijska bojna fronta. — Zadnje dni so zavezniki zajeli in odvedli v ujetništvo cel bataljon nemških delavcev v bližini Hericourta. Ti delavci, ki so bili vsi gluhi in nemi, so gradili ceste nedaleč od bojne fronte. Pri predaji so z veseljem dvigali svoje roke. -o- SFORZA PO POSLANIK V WASHINGTONU Iz Rima prihaja poročilo, ki pravi, da je italijanska vlada za svojega poslanika v Washingtonu imenovala grofa Carlo Sforzo. Obenem je bilo tudi poročano, da so se vse južnoameriške republike odločile priznati italijansko vlado. New York, N. Y. Nov. 14.— V zvezi z objavo War Relief Funda Amerikancev Južnoslo-vanskega porekla, ki je pred kratkim izšla in v kateri je bilo naglašeno, da mora vse blago za relifno ladjo biti v New Yorku do 12. novembra 1944, s tem popravljamo to poročilo kot sledi: Radi vojnih okoliščin se ne more izvedeti točen dan prihoda te ladje in zaradi tega priporočamo vsem odborom, društvom, posameznikom, prijateljem in sodelavcem, da nadaljujejo z zbiranjem obleke in irugega relifnega blaga brez ozira na preje objavljeni datum o prihodu ladje iz Jugoslavije. Istočasno javljamo vsem tako, da se veste ravnati, da War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent ne sprejema blaga in poiiljatev name njenih posameznikom in obite-Ijim v Jugoslaviji, ampak samo kolektivne pošiljatve za pomoč narodom Jugoslavije. Nova adresa našega skladišča je: Warehouse, War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent, 161 Perry St., New York 14, N. Y. Rev. Strahinja Maletič, glavni tajnik. -o- MSGR. DA VORIN KRM POTIC UMRL "Naša Nada," glasilo HKZ, poroča, da je nedavno umrl znani hrvatski svečenik Msgr. Davorin Krmpotič, ustanovnik in večletni župnik hrvatske cerkve v Kansas City, Kans., in ustanovnik ondotne sirotišnice sv. Ivana. Pokojnik je bil vnet duhovnik, rodoljub in narodni borec za hrvatsko narodno pravo in svobodo. Blag mu spomin! WINCHELL ZA POMOČ JUGOSLAVIJI Znani radijski komentator Walter Winchell je predzadnjo nedeljo zvečer po radijskem omrežju NBC (Blue Network) apeliral na poslušalce za pomoč "hrabremu ljudstvu Jugoslavije, ki p6d Titovim vodstvom vodi neizprosen boj proti nacijem ..." Pojasnil je, da pride po pomoč v New York jugoslovanski parnik in naznanil, da sam prispeva pet tisoč dolarjev v ta namen. Zelo velikodušno od Winchella! 50 UPORNIH VOJAKOV OBSOJENIH San Francisco, Calif. — Pred tukajšnjim vojnim sodiščem je bilo te dni obsojenih v ječo 50 zamorskih vojakov mornarjev ker niso hoteli nalagati munici-je kmalu po znani Port Chicago razstrelbi. Kazen se glasi od 8 do 15 let zapora. -o- V kongresu imajo zdaj demokrati večino Ako ne bodo vojaški glasovi kaj spremenili, ker vseh še niso sešteli, bodo imeli demokrati v poslanski zbornici 243 mandatov .republikanci 190, progresiv-ci 1, delavska stranka 1. V senatu pa: deokrati 57, republi-| kanci 38, progresivci 1. Amerikanci so zavzeli Metz Pariz, 20. nov. — Starodavna trdnjava Metz je danes v ameriških rokah. Prvič v 2,000 letih vojaške zgodovine Evrope se je pripetilo, da je bila ta največja evropska trdnjava vzeta z naskokom. To delo je izvršila 3. ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona. Danes popoldne ob treh so ameriške čete okupirale Kate-dralski trg, osrčje mesta. Glavni stan uradno priznava, da sta dve tretjini trdnjave okupirani. Reuterjeva depeša pa poroča iz glavnega stana 3. armade, da je v Metzu strt ves odpor Nemcev. Amerikanci so vdrli v Metx danes dopoldne od vseh strani ter našli starodavno trdnjavo skoro nepoškodovano. Amerikanci so vdrli v mesto v največjem nalivu. Iz hiš so privreli Francozi, skoro vsak držeč v roki steklenico konjaka ali vina ter ga ponujali ameriškim zmagovalcem. Dočim je mesto samo v rokah Amerikancev ,pa se nemške posadke še upirajo v okoliških trdnjavah. Ameriški tanki zdaj napadajo one nemške gar nizi je, ki še niso razobesile bele^zastave. Mnogo nemških vojakov je padlo v roke Amerikancem. Med temi polkovnik Meyer, vrhovni poveljnik gar nizi je v Metzu. Polkovnik je bil v paradni uniformi, s številnimi odlikovanji na prsih. -o- NACIJI SO USMRTILI KATOLIŠKEGA VODJO New York.—Poročilo iz Švice zatrjuje, da je nemška Gesta-pa usmrtila dr. Metzgerja, ki je bil vodja katoliških lajikov v Meintigenu. Dr. Metzger se je nahajal v koncentracijskem taborišču Dachenau od leta 1940. Augsburški škof je skušal zvedeti od Gestape podrobnosti o tem slučaju, toda naciji molče, -o- SLOVENSKI GENERAL POD-LEGEL POŠKODBAM London, 14. nov.—Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da je general Franc Rozman, poveljnik slovenske osvobodilne armade, podlegel poškodbam, katere je dobil, ko je preizkušal novo orožje. -o- ALI JE RES? Washington. — 18. nov. —. Posebni odsek predsednika Roosevelta je dognal, da so se življenske potrebščine od jan. 1941 do danes podražile samo za 30%, ne pa za 44% kakor je to nedavno zvezni delavski urad poročal. -o- Božične karte za vojake je treba odposiati takoj Armadno poveljstvo naroča, naj pošljejo ljudje božične karte vojakom čez morje takoj, da bodo dospele na določeno mesto do praznikov. Vsaka karta mora biti v zaprti kuverti. -o- voa ICT0RY SUT UNI I Kl) STATES BONDS * STAMPS saii u naši obični dvorani iz-vanrednu sjednicu. .U ime je ova sjednica za naša društvena pravila za g. 1945, kako i svake godine; pak se pozivate svi da dodjete u večem broju izvršni odbor i izabrani odbor i svi, ko j i bute čitali ovi poziv, da rešimo kaj više važni točka, da ne burno imali na glavnoj godišnji sjednici puno posla jer na isti če biti biranje odbora itd. Sa pozdravom, Matt Brozenič, tajnik. DRUŠTVO MARIJA POMOČ KRISTJANOV ŠT. 165, WEST ALUS, WIS. Vabilo na letno se jo. Članica društva umrla. Naš glavna ali letna seja se bo vršila v nedeljo, 3. dec. ob dveh pop. v cerkveni dvorani, na kateri bo volitev odbora za 1. 1945 na dnevnem redu. Dolžnost je vsake članice, da se udeleži te važne seje, ako ne, bo morala plačati 50c v društveno blagajno. Tudi prosim, da naj vsaka prinese na to sejo malo darilce v vrednosti 25c, da bomo ta darila medsebojno izmenjale. Pri tem bomo imele malo zabave in prigrizka.' Kot božičen spominski dar je naše društvo za vse naše člane-vojake naročilo eno peto sv. mašo, da bi se kmalu zmagono-sno in vsi zdravi domov vrnili. Ko pa napoči ta srečen dan, jim bomo priredile veliko dobrodošlico ali party, Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo! Poročati moram tudi žalostno vest, da smo dne 28. okt. zopet izgubile eno našo članico, in sicer je na hitro umrla sestra Mrs. Mary Derzaj, k društvu je spadala dvajset let. Zapušča moža, hčer Josipino in tri sinove. Žalujoči družini izražamo globoko sožalje, pokoj-nici naj pa sveti večna luč in blag ji spomin! S sestrskim pozdravom Mary Petrich, tajnica. DRUŠTVO SV. JANEZA EVANG. ST. 65, MILWAUKEE, ILL. Na naši redni seji dne 5. novembra je bilo sklenjeno, da naj tajnik potom Glasila obvesti vse naše članstvo in ga povabi na glavno leto sejo vršečo se v nedeljo 3. decembra ob navadnem času in v navadnih prostorih; na tej seji se bo volilo odbor in uredilo društvena pravila za 1. 1945. Zato vas vse prijazno prosim, da pridete na to važno sejo-; ta prošnja naj velja osobito onim, ki se naših sej sploh ne udeležujejo; saj na glavno leto sejo pridite! Zapomnite si tole: Kakoršen odbor boste na tej seji izvolili in kakršna pravila sestavili, to bo držalo za celo prihodnje leto. Nadalje prosim tudi one, ki so bolj počasni s plačevanjem asesmenta, da dolg poravnajo vsaj do 20. decembra. V vsaki številki Glasila lahko čitate o sedaj se vršeči "tihi" Jednotini kampanji, ki se zaključi koncem tega leta. Moja iskrena želja je, da bi naše društvo do tedaj pridobilo vsaj 15 novih članov(ic) v obeh oddelkih. S tem bomo ustregli želji našega glavnega predsednika, brata Germa, ¡za dosego 40,000 članstva ob koncu letošnjega zlatoj ubile j nega leta. Naš društveni predsednik br. Ig. Gorenc je obljubil, če pridobimo 5 novih čl. do prihodnje seje v ta ali oni oddelek, bo kupil za prihodnjo sejo sodček piva (četrt), da bo za po seji; naš predsednik nadzornega odbora br. P. Majerle je pa obljubil preskrbeti nekaj dobrega žganja če pridobimo 10 novih članov do te seje. Torej dragi mi sobratje in sestre! Dajmo jih pridobiti 15 novih (ali pa še več); rad bi videl, da bi br. Gorenc in Majerle morala izvršiti svojo obljubo. Imeli bomo pri tem tudi malo prigrizka, da se bo lažje pilo, in naš predsednik nam bo pa zaigral par lepih komadov na svojo harmoniko. Zdaj pa nastane važno vprašanje, če se bo vse to res vršilo? Seveda odvisno je od vas ali nas vseh, če dosežemo določeno kvoto 15 novih članov. Zato pa VSI na delo! Upam, da se v velikem številu vidimo na letni seji 3. decembra. S pozdravom, John Oblak, tajnik, 215 W. Walker St. Milwaukee 4, Wis. V BLAG SPOMIN sedme obletnice smrti naše mamice MARY (ŽAGAR) LOKAR ki so umrli dne 24. novembra 1937 Sedem let je dolga doba, in marsikaj se spremeni, ali misel in ljubezen naša, ostane vedno z vami mamica draga! Žalujoči ostali: Justine in Frances Lokar Joseph, Frank in Mary (Turk) Pittsburgh, Pa., 11-15-44 Black Border » aaa.. TA V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti mojega nepozabnega moža in našega dragega očeta K ARO L DROBNICA ki je zapustil ta svet dne 23. novembra 1943. Leto dni je že minulo kar zapustil si nas — Ti; prazno nam je zdaj življenje, ker Te več med nami ni. V grobu hladnem zdaj počivaš rešen truda in skrbi— Ljubi mož in dr^ge oče: Večna luč naj sveti Ti! Žalujoča žena Frances Drobnič. Sin in hčere in njih družine. > •Waukegan, 111. 22. nov. 1944. MILES NORWAYK Finn airdromes, cargo fleet to help Allies; Nazi troops disarmed; Finn army reduced; notion to pay $300,000,000 SWEDEN 1940 boundcrie! re-established Finland loses great industrial area containing H) per cent of population Leningrad Rusija je dala Finski precej trde mirovne pogoje in začrtane so meje kot nam kaie gornji zemljevid. Finci so morali poleg ozem}ja izročiti Rusom tudi kontrolo nad komunikacijami vključno telefon, brzojav, pošto in potniška sredstva za najmanj dr« me*ean. To je cena, ki jo morajo plačati Finci za svojo zvezo z Nemčijo. Trpljenje ljudstva v Jugoslaviji Združeni odbor južno-sloven-skih Amerikancev v New York je prejel od ministra g. Sav£ Kosanoviča sledečo brzojavko o sedanjem stanju v Jugoslaviji: "Od Jugoslovanskega Rdečega križa sem dobil pismo sledeče vsebine namenjeno vaši organizaciji: "V imenu ljudstva Jugoslavije in Jugoslovenskega Rdečega križa apeliramo na Vas za pomoč, ki nam je nujno potrebna. V težki borbi je naš narod pretrpel milijon žrtev! Še vedno se vodijo krvave bitke. Narod daje vse več in več žrtev za končno zmago nad fašizmom. Odločno in trdno stoji naš narod ob svojih,zaveznikih, ali naši ranjeni junaki še vedno ležijo v primitivnih partizanskih bolnicah, nezadostno oblečeni in lačni, bez zdravilnih zalog in brez zadostnega števila zdravnikov. Pomoč dana naši Narodno Osvobodilni vojski je dragocena, ali ne zadostuje našim velikim potrebam. Sovražnik, ko prodira z močnimi silami iz Bolgarije, Albanije in Grčije proti severu se mora boriti z našimi enotami na vsakem koraku. V svojem besu ruši še zadnje hiše in polja, ko so še ostala nerazdejana po nadštevilnih fašističnih napadih. Ta bes razdraženih fašističnih vojakov, borečih se brez moralne odgovornosti je bes ranjene zveri, ko se odraža v masnem ubijanju žena in otrok in. izziva še večjo odpornost in borbenost našega junaškega naroda. Naše vasi in mesta so razdejana, polja naše lepe domovine uničena, živina poklana. Naš narod, ki je vedno brez straha gledal smrti v oči se ni nikdar obotaval dati svojih posestev in življenj za končno zmago nad fašizmom, ^o ljudstvo je sedaj izčrpano in bolno in v veliki sili za naj bitne j še življenjske potrebščine. Na deset tisočev otrok golih in lačnih v razvalinah njihovih bivših domov brez starišev pričakuje prihajajočo zimo. Brigati se za te otroke je naša najvažnejša dolžnost. Oni so jamstvo bodočnosti naše domovine. Naša prva dolžnost je, da jim pripravimo sigurno zavetje in bolnice, da jih preskrbimo z obleko in obuvalom ter vitaminsko hrano. Vaše pismo Dr. Smodlaki, ministru zunanjih del Jugo-slovenske vlade, pokazuje vaš globoki interes za usodo vaših bratov v Jugoslaviji in vašo željo, da bi jim pomagali. Prišel je skrajni čas da se ta pomoč da, ker vsako nadaljnje odlašanje bi povzročilo nesrečo. Mi moramo izkoristiti vsako priliko, kako bi preskrbeli naš narod z vsem kar mu bo v rabi čim prej mogoče, da bi rešili njih življenja. Mi apeliramo na vas da ukrenete vse, kar morete v svrho zainteresiranja Amerikanskega Rdečega križa za težko usodo narodov Jugoslavije. Prosimo Vas, da najdete najboljši način za prenos v našo deželo zalog in denarja zbranega za jugoslovanski narod v Ameriki. Eventualno moglo bi se pošiljati na opolnomočeni Urad Jugoslovanskega Rdečega križa v Bari, Italija. Naš narod se popolnoma za naša na vašo pomoč, čuti najtesnejšo zvezo z vami, vstvarje-no z veliko ljubeznijo za našo domovino Jugoslavijo. J ara Ribnikar, tajnik Dr. Vojislav Kečmanovič, predsednik, Podpredsedniki: Protao Presviter J. Kara- matijevič, Dr. Srečko Silovit, Dr. Drago Marušič —:—o- Newyorški "Glas Naroda" je 2. nov. objavil nastopno zanimivo pismo nekega jugoslovanskega partizana, katero je pred štirimi meseci pisal svoji materi v Ameriko. To pismo bo gotovo zanimalo rojake v Waukeganu, 111., ali na naši ameriški Vrhniki: Na položaju, 27. julija '44 Draga moja mama! Morda se boš začudila, ko boš dobila to moje pismo. Mislim, da mineva že štiri leta, ko sem se zadnjič oglasil. Vojna je kriva, da se nisem mogel niti oče ali mati oglasiti. Danes sem slučajno dobil priliko pisati in oddati pismo, da bo odšlo v inozemstvo. Med tem časom, ko se nisem imel prilike oglasiti, se je dogodilo mnogo; mnogo novega. Ako te zanima, kako sem jaz prebrodil te težke čase, ti na kratko opišem. Bil sem v jugoslovanski vojski, ko se je pred tremi leti začela vojna tudi pri nas. Pa sem srečno dospel domov. Komaj pa sem prišel domov, so me že iskali italijanski fašisti, da bi me zaprli. Pa sem jim ušel. Pred tremi leti sem šel'v partizane in se z drugimi začel tepsti proti Italijanom. Pa nisem imel sreče. Nekaj časa sem nosil puško tam za Ljubljanskim Vrhom, pa so me enkrat ujeli Italijani. Pretepali so me, stradali in mučili na vse načine, da sem komaj ostal živ. Srfcčo sem imel, ker jim nič nisem priznal in so me pustili pri življenju, čeprav sem že večkrat stal prod puškami, v prepričanju, da me bodo ustrelili. No pa so me le poslali v Italijo prav na Sicilijo na en otok, kjer sem stradal dve leti. Ko so pa prišli Amerikanci in Angle^ ži na Sicilijo, so me Italijani odvlekli v severno Italijo, odkoder sem 'takrat, ko je Musso-linija vzel hudič, pobegnil domov. Komaj sem prišel domov, so me že hoteli nemški podrep . ' , . • • i. i,- in posebno še za one, ki še ti nam, ker se bojijo, da bomo'v ječah masno streljalo nedol-(drugim! Najprvo sem dobival France je pristen primorski vgdno nigQ gtorili gv0J-e dolž_ tudi mi kdaj komandirali, kako hočemo živeti. Če bom še kdaj dobil priliko pisati Vam, bom poslal tudi kako sliko, boš vsaj videla, kako zgledam kot partizan. Sedaj smo kar zadovoljni, ker nam Amerianci "in Angleži pošiljajo pomoč v orožju in tudi v hrani. Potem pa, ko bo konec vojne, se bom pa najbrže kar takoj oženil, ker mati in oče sta že stara in ne moreta niti delati. Očeta je pred enim letom zadela kap in od takrat ni več zdrav. Vedno je kaj bolan. Mati je pa še zadosti trdna in izgleda, da bo še dolgo živela, če^ar sem kar vesel. Obema pa je zelo žal,-da ne moreta nič pisati Vam v Ameriko. Pa tudi skrbi jih, če ste še vsp živi. Ce morete, pišite, a nevem če bo prišlo. Vsaj takoj, ko bo konec vojne, se oglasite. Jaz se bom ob vsaki priliki. Draga mati, prosim Te, povej vse tudi še obema tetama in drugim. Pozdravi jih. Te pozdravlja in poljublja, tvoj vdani sin, France Cosettre. -o- Še eno zanimivo pismo partizana žne Slovence in Slovenke, ka- j samo Vaše Glasilo, zdaj mi pa kor v sfrednjem veku. Požigali prihajata še dva druga. Zdi se so in še požiga j o slovenske vasi; Otroke, žene in starčke mečejo žive v ogenj. Na stotisoče Slovencev popolnoma uničenih Ampak tako se ni zgodilo samo z menoj. Na tLsoče, stoti^o-če Slovencev je prišlo ob vse, so poleg tega darovali še življenje. / Pa četudi sem prišel. ob vse, vendar nisem še obupal, ker imam trdno vero, da bo naš največji sovražnik, nasilnik in osvajalec Hitler s svojo fašistično diktaturo vred kmalu uničen. Domači izdajalci grši od samih nacijev Najbolj žalostno pa je to, kar moram še zapisati, namreč da je tudi med nami Slovenci nekaj takih propalic, ki za ju-deževe groše prodajajo naš slovenski narod, in to ravno tisti, ki so na naš račun in za naše žulje prav imenitno živeli. To so bela in plava grada — peta kolona — Domobranci, katerim stoje na čela general Rupnik, general Nedič in general Mihajlovič. Ta izdajalska klika je še mi, da se s tem preveč oškodujete; meni je težko Vam to vse poplačati, ker sem še vedno ubogi vojni ujetnik, prav za prav začasni ameriški vojak. Plačo imam polovično kakor drugi ameriški vojaki; v denarju dobivam samo osem dol. na mesec, drugo, $17.00 pa v kuponih. Meni se zdi, da dajo še preveč, kajti nekateri Lahi tukaj ne zaslužijo niti za slano vodo. V tukajšnji kempi sem jaz edini Slovenec, vedno sam; res mi je dolg čas ker nimam nikogar, da bi se lahko po slovensko kaj pogovorila. Moji prijatelji so samo slovenski listi, katere rad z zanimanjem prebiram in^ zvem svetovne novice, novice naših rojakov po slovenskih naselbinah, pa tudi dopise vojnih ujetnikov in pisma partizanov. Zelo me veseli ko vidim, da se tako za staro domovino zanimate, saj posledice te strašne vojne občuti vsak narod v Evropi, najbolj pa še naš nesrečni slovenski narod. Hvala Bogu, da prihaja tudi zanj ura rešitve; tako tudi nam, Pri- fant. K da je tako vsa naselbina aktivna za zbiranje po- mobranci, ujeti in me odgnati v | ljam tu(J. yge Tvoje prijateije> za uničenje fašizma. Ljubljana obkoljena z in mintpni nemške lagerje zopet stradat. Seveda jih nisem čakal, pobegnil sem v partizane, kjer se že dolgo nahajam. Živim dobro, sem zadovoljen in upam, da bo kmalu konec te strašne vojne. agitirajmo za fiKI QDDEJJ2K! Pri nas doma sta še oče in mati živa. Živita v pomanjkanju, kakor večinoma vsi ljudje pri nas. Sem in tja jih zmerjajo nemški podprepniki domobranci, ker sem jaz pri partizanih. A ker sta že stara jih pustijo pri miru, ker mnogo drugih so odvlekli v Nemčijo. Tako je zdaj od poznanih v Nemčiji Jeklečkova Franca, in še mnogo drugih. Maletovo Betko so Italijani ubili. Iz Mirk jih še ni dosti padlo, ampak iz Vrhnike jih je pa več pomrlo v Italiji in tudi pobili so jih. Požgali so tudi nekaj hiš. Mačkov Tone iz Verda, ki ima tudi neko žlahto v Little Falls, je padel v boju z Italijani. Tudi od Petračevih sta dva v partizanih. Drugače pa živino dobro, posebno tukaj na ozemlju, ki smo ga osvobodili in nam Nemci nič ne morejo. Večkrat so se že udarili partizani z Nemci in prej z Italijani okrog Vrhnike. Stampetov most smo že dvakrat podrli, da ne bi mogli Nemci pošiljati novih vojakov v Italijo proti Amerikancem in Angležem. Na Vrhniki pa še Nemci preganjajo ljudi, kradejo živila in denar. Pomagajo jim pa domače barabe, ki niso od njih nič boljši. Oni poznajo ljudi, pa pokažejo Nemcem, kdo je za partizane in takoj ga odžene j o v Nemčijo. Sedaj sta tudi naša mati in tudi oče zelo navdušena za partizane, ker vidita, da bodo oni napravili najlepši red pri nas doma. Tudi vsi na Vrhniki so zelo za nas. Edino taki kot je Marolt, Černetov Nace, ki ima MLADIN tovarno in žage, in še par takih I bogatašev, so za Nemce in pro- znance in sorodnike z iskreno željo, da bi moje pismo prejel pri najboljšem zdravju in zadovoljstvu med Tvojo družino, s trdnim upanjem, da ste še vsi živi in zdravi. Amerikanca se spustila na zemljo blizu Kamnika Predl^žece pismo Ti pošiljam po tovariših: 2nd Lieutenant Charles L. Wensley, O-679418, 1605 Colorado St., Austin, Texas, in Sgt. William M. Lessora, 39408692, 2126—15th St., Sacramento, California. Ta dva tovariša sta prispela z veliko skupino ameriških in angleških bombardirjev, ki so bombardirali vojno industrijo in vojaške naprave v Nemčiji. V bližini Kamnika sta se s padali spustila na našo zemljo, kjer so jih rešili naši partizani. Sedaj potujeta po partizanskih stezah čez hribe in doline proti Jadranskemu morju. Dragi brat, gotovo Te zani-ipa, na kakšen način sem prišel v partizane, in kakšno je današnje resnično stanje vseh poštenih in zavednih Slovencev. Trpljenje, kakršnega še ne beleži zgodovina Meseca aprila 1. 1941 ko je Hitlerjeva roparska morilska banda 'prekoračila slovenske meje in tako prispela nasilno v našo deželo, se je med slovenskim narodom pričelo trpljenje, kakršnega še ni beležila nobena zgodovina. Dogajale so se strahote in se še dogajajo. V največjem obsegu se je slovenskemu narodu ropala njegova zasebna lastnina. Na tisoče in tisoče slovenskih družin je bilo sel j enih in odpeljanih na koncentracijska taborišča v Nemčijo, Srbijo, Italijo, itd. V teh lagerjih je od lakote in mučenja umrlo na deset tisoče nedolžnih ljudi. Nezaslisna nemška z verstva V Mariboru, Celju, Begunjah na Gorenjskem, v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije se je spel semkaj v Ameriko. Tukaj ca, $3; Anton Bratina, Ajdov-se govori, da bomo kmalu po- j ščina, Gorica, $3; Štefan Vid-slani nazaj v Italijo. Zelo mi mar, Ajdovščina, Gorica, $3; bo žal zapustiti to svobodnoj Franc Polanc, Ajdovščina, Go-Ameriko in iti nazaj trpet; j rica, $10; Romild Babič, Koper prav, gotovo ne maram iti več pri Trstu, $5; Jožef Klanšček, žicami i en dan služit pod italijansko za_ i Sveto, Gorica, $5; Janko Kačar, i stavo; tudi tukaj nisem rad i Kan, Gorica, $3; Oskar Gruden, moči, ki bo našim ljudem to zimo tako zelo prav prišla. In ker se vrši večjidel aktivnosti v naši naselbini po1 pobudi in delovanju Združenih slovenskih društev v New Yorku, ne bo odveč, če pred zaključkom Pripominjam še to, da je ¡med samimi Lahi. Moja teta v Sempas, Gorica, $3; Miro Za- j tega dop;sa omenim, da bo ime- Chicagu mi pravi, da bo sku- bič, Buje, Istra, $3; Janko Ko-; }a ta yažna organizacija v naši Ljubljana že dve leti in pol ograjna z žico in temeljito pod-minirana, tako da ne more brez dovoljenja nihče notri in tudi ne ven. Tudi še to: Anton se žc dve leti in pol nahaja v la-gerju v Nemčiji, nekje ob Severnem morju. Še enkrat iskreno pozdravljam Tebe, Tvojo družino, Kati in ostale znance, in ostanem Tvoj zvesti brat: Lovrenc Gradišek. PISMO IZ BELE KRAJINE Rojak Floyd Miklič, ki je zaposlen pri gozdarjih v Bennington, Vt., je pred nedavnim dobil iz Slovenije nastopno žalostno pismo, katero smo čitali v Glas Narodu z dne 13. tega meseca: "Sedaj Vam omenim žalostno novico iz starega kraja in iz Starega kota v 'Beli Kf ajni. Ravno danes sem dobil pismo od svaka Frank Knaus iz Shre-beport, La., da mu je njegova žena Anica pisala iz starega kraja, (kako je pismo prišlo v Ameriko, nam ni znano) od moje žene sestra. Moja žena je celi dan jokala. Piše takole: "Odgnali so nas Italijani v Italijo. Tam smo bili zaprti v taborišču, jaz sem zopet doma, raztrgana in bosa, nahajam se pri sestri Matildi v Čabru, ker našo vas so požgali. Oče in John Blaškov so umrli v taborišču od glada. Matjonškova Micka in Francka Miha j lova so ubite v Italiji. Še bi Ti imela pisati, pa ne vem, boš pismo dobil ali ne?" -o- PISMO SLOVENSKEGA VOJNEGA UJETNIKA Yuma, Arizona. — Spoštovani g. urednik! Listi iz Cleve-landa mi prihajajo redno; ne vem, kdo mi je vse naročil. Najlepša hvala Vam, pa tudi me tukaj. Bog .košar, Tolmin, Gorica, $5; Del-1 naseibini svojo veliko letno pri-ben Marcello, Umag, Istra,! reditev dne 14 januarja, 1945, v Slovenskem domu v- Brook-lynu. Program bo pester in bogat, zato naj vsakdo gleda, da bo ta danv gotovo nameril svoj korak proti Slpvenskemu domu! Združena slovenska društva so vsej naselbini pridobila že veliko ugleda s svojimi aktivnostmi. Vsa naselbina naj to potrebno organizacijo društev tudi podpre in ohrani v svoji sredi. A.P.K. -o- šala obdržati daj! Še enkrat lepa hvala za poš- \ Trst, $3. Skupna vsota: $93. ljanje lista. Rodoljuben po- j Denar je bil oddan Združenemu zdrav vsem ameriškim Sloven-1 odboru v New Yorku, imena in prispevke, pa tukaj točno navajam, ker je bilo v prejšnjem poročilu iz omenjenega urada nekaj netočnosti, ozir. pomot. Pred par dnevi sem prejela drugo pismo in sicer iz taborišča v Fort Knox, Ky., v katerem piše narednik Janko Klin-kon med drugim: "Kot sem čital v cem. Daniel M ah nič, 50th. Ital. Eng. Maint. Yuma, Ariz. -o- PRIMORSKI FANTJE, PO MOŽNA AKCIJA IN DRUGO slovenskih New York. — Ko se je prvič izvedelo, da so med italijanskimi ujetniki v Zed-, državah tu-! časopisih so naši tovariši so- C ETNI KI SODELUJEJO Z ujetniki iz Primorja zbrali ko- di slovenski fantje iz Primorja, sem nekako prišla v pismeni stik z njimi — z enim od njih celo po čudnih ovinkih, ker sem dobila v roke njegovo pismo s prošnjo, naj isto prevedeni v angleščino — no, in tako mi naši fantje iz Primorja od tistih dob vedno pošljejo kako pismo, ker radi prejmejo včasih odgovor v slovenskem jeziku in imajo tako priliko, da pišejo slovensko in se na ta način pogovorijo s kom v svojem jeziku. Vedoč, da bodo veseli, če bodo dobili v taborišče kak slovenski list, sem jim naročila G. N. za nekaj časa in fantje so kaj kmalu opazili, da imamo Slovenci v Ameriki kampanjo za zbiranje pomoči za Slovenijo _in kaj mislite kaj so ukrenili? Odločili so se, da bodejo tudi sami prispevali kolikor jim bo mogoče v pomoč krvaveči a junaški zemlji, ki jih je rodila . . . Začel je France Valentinčič, naš zdaj že stari prijatelj, ki je tu blizu New Yorka in ga včasih obiščemo: Krasnova, primorski rojak Mikluš in Mrs. Schneider ter njena mati Mrs. Kirk, ki prihaja blizu od tam, kjer je tekla zibelka Francu. likor.jim je bilo mogoče denar nih prispevkov med seboj za pomoč našim hrabrim junakom, ki še bijejo za svobodo naše skupne domovine. Nas tukaj v Fort Knoxu je malo, ampak menim, da število nima pomena, ker tudi če je naša vsota majhna, ko bo priključena k drugim prispevkom, bo vsaj deloma pomagala našim bratom. . . . Majhna je ta pomoč od mladih fantov, polnih življenja — radi bi bili tam, kjer so bratje junaki, oni, ki prelivajo kri, da ostmo domovino iz tujčeve sužnosti, da bi na ta način mogli tudi mi aktivno in z vso našo mladostno silo pomagati pri osvobojen ju vsega človečan-stva . . . Prilagam imena fantov, ki smo, darujoč vsak po $iT; zbrali to majhno vsoto $30. (Jožef Trampuž, Jožef Hrvatin, Defrančič Alojz, Sturm Kari, Blaško Anton, Klinkon Janko.) Smrt fašizmu, svoboda narodu!" Vsi ti fantje skupaj so torej darovali za pomoč domovini $128—26 fantov, ki zaslužijo po 80 centov dnevno, je moglo spraviti skupaj več kot stotak v svrho pomoči narodu doma . . . pač lep vzgled za nas vse NEMCI. Radio "Svobodna Jugoslavija" z dne 30. avgusta t. 1. sporoča: "Za časa osvobojevanja Kopaonika v dolini Raše, so naše oborožene sile zajele veliko število četnikov, pripadnikov četniškega štaba. Pri t€m so zaplenile tudi nekatere važne dokumente, ki dokazujejo sodelovanje Draže Mihajloviča z nemškimi zavojevalci. Poveljnik četniškega korpusa, kap. Živko Markovič_ je poslal ra-port šefu nemške policije v Kosovski Mitrovici, v katerem ga je obveščal, da so 11. junija zavezniški bombniki obstreljevali Kopaonik in spustili 11 padalcev. Kap. Markovič povdarja v svojem raportu, da je zaukazal preiskati vse ozemlje zaradi odkrivanja teh padalcev. Uspeh preiskave bo javil naknadno. Policijski poveljnik SS Ober-gruppenfuehrer Kaufmann se je pismeno zahvalil kap. Mar-koviču s temile besedami: "Iskreno se Vam zahvaljujem za poročilo in želim, da bi bili Vaši uspehi v borbi proti komunistom čim uspešnejši." ("Bazovica" 9. 3. 44.) -o- AGITIRAJTE ZA MLADIN« SKI ODDELEK! "flULSLO IL 1L JENOTE" S ss*1- JUOO OFFICIAL OBOAM OP AMD FPBMHHBJ TBI OATgMJO ™ UMZOM of UM Ü.I.A. OFFIC*: UIT R. CTTATR AVKMU1 OLMVMLAND ft. OHIO NAGRADE ! maše tihe kampanje trajajoče od 1. septembra do 31. decembra, 1944 ZA DOSEGO 40,000 SKUPNEGA ČLANSTVA cilj kampanje 500 novih članov v obeh oddelkih NAGRADE V GOTOVINI ZA ODDRASLI ODDELEK Z» S 254.00 savaroralnlne----------------------1 MJ Z» 500A0 »Taroralnine---------------------- Z» lAOiAO »Tarotalnlna-— «M z. ...................... JS Z» MHA® -------------------- Z» S.OOOAO »TarovateJae.--------------------Jf JJ Z» 4A00.00 -------------------------frjjl Z» S,000.00 «»Tarovalnine.--------------------- W NAGRADE 3A MLADINSKI ODDELEK Z» «ake«. norec ¿lan* ali ******* S^aL^SaJ^ mU "BB," m bo plačalo $1 nagrade. Za viakesa nore«a «ana au kise »ranije Vnairtu "CC (20-letna ■avarovalnlna). ao bo Plačalo sledeče nacrade: «s.«® Za f 250.00 --------------------------------------- Za 500.00 »Taroralnine.—------------------------ Za 1.000AO lararoralnine----------------- LETOŠNJI ZAHVALNI DAN Prvi Zahvalni dan se je obhajalo v Ameriki že pred 323 leti (1621) ko so tedanji priseljenci iz Anglije (pilgnmi) v Ply-mouthu, kolonije Massachusetts na ta dan izrekali javno zahvalo Bogu ker jih je rešil lakote z jako dobro in obilno letino. To praznovanje se je ohranilo in razširilo od leta do leta tudi po drugih kolonijah in kasnejših državah ko je postala Amerika samostojna ali neodvisna. Z izrazom Amerika mislimo na nase Združene države. Obhajanje tega lepega in primernega praznika je dandanes že splošno, kajti Zahvalni dan se smatra za postaven državni praznik, katerega je kongres odobril in določil zanj četrti četrtek meseca novembra. Letošnji Zahvalni dan bo torej jutri, dne 23. novembra. Zal, da ga že v tretjič ne bomo mogli obhajati s takim navdušenjem in veseljem, kakor se je to vršilo v mirnem času. Kakor veste, te nahaja naša dežela že od 7. dec. 1941 v vojni z Japonsko, tako pa tudi z Nemčijo, ker pomaga zaveznikom. Bojevala se je tudi Italijo, katero so zavezniki že spravili na kolena. Naše moštvo, naše bojne ladje in bombnike je najti dandanes vsepovsod, ki lc hrabro bojujejo; povsem smo lahko sigurni, da bo kmalu konec tega človeškega klanja, v kar naj ljubi Bog pripomore! Ko boste jutri sedeli pri kosilu ob obloženi mizi, bo morda v vrsti tudi kak prazen stol, morda dva, tri, štirje ali še več? Na istem je še pred tremi leti, ali lani sedel še vaš sin ali hči, toda letos se pa nahaja na bojnem polju morda, kje na Južnem Pacifiku, v Italiji, Belgiji, Franciji in drugod; spominjal se bo tega dneva daleč v tujini in gotovo mislil tudi na vas, dragi oče, mati, žena, sinček, hči, brat ali sestra. Morda bo ležal v kaki lisičji luknji ali stal v džungli? Morda bo stal na straži na kaki bojni ladji, ali tik fronte, ali bo pa spuščal izstrelek iz oombnika ? Marsikak izmed teh nezasedenih stolov bo ostal prazen za vedno—. Kakor znano je dosedaj ta nesrečna vojna zahtevala ze veliko število tudi naših žrtev, okrog pol milijona izkazuje vojni department vseh izgub, mrtvih, pogrešanih in ujetih. Da, prav je imel neki ameriški general ko je rekel, da je vojna— pekel! Vseeno moramo biti Bogu hvaležni za letošnjo obilno žetev, ki presega vse druge. Hvaležni bodimo ker še vedno lahko uživamo svobodo, kakoršne ni v nobeni drugi deželi. Zahvalimo se božjemu Stvarniku za blagostanje, kajti v Ameriki sta lakota in pomanjkanje še nepoznana. Zahvalimo se pa tudi Kralju vseh kraljev za vse dosedanje zmage naše oborožene sile in zaveznikov in ponovimo svoječasne besede prvega našega predsednika George Washingtona, katere je izrazil v svoji proklamaciji ko je bil v veliki nevarnosti: "Vsemogočni Bog, ponižno Te prosimo, da bi ohranil naše Združene države v svoji sveti zaščiti!" V kritje"teh stroškov se vrši zopetni razpis tega vojnega posojila. Vojna do -danes še ni dobljena, čeravno smo z dosedanjimi uspehi naše ameriške armade in zaveznikov lahko veseli. Pri tem pa ne smemo biti preveč optimistični, kajti še veliko napora in dela nas čaka za popolno dosego zmage in sklenitve stalnega miru. Zadnje splošne volitve so bile baš končane, ki so svetu pokazale, da zaupa naše ljudstvo demokraciji. Jaz sem trdno prepričan, da bo sedanje 6. vojno posojilo doseglo svoj cilj in da bomo z njim svetu dokazali našo demokracijo. Star pregovor nam veli, da se moramo držati pluga, dokler ne dospemo do konca zadnje brazde; zato moramo v tej vojni rabiti zdrav razum in biti domoljubnih misli, pa bomo dosegli načrt. Vsled tega je pričakovati, da bo najmanj 5 bilijonov dolarjev tega posojila prispevanih iz žepov naših povprečnih državljanov. . Zato Vas prosim v imenu naših ranjenih in bolanih bojevnikov, v imenu vseh padlih na bojnem polju in v imenu bodoče generacije nas Američanov, dajte zasaditi plug v to brazdo, da bomo čim prej dosegli zmagonosni konec vojne." Cenjeni bratje in sestre naše Jednote! Prečitajte gornje iskrene besede našega velikega predsednika in se po njih ravnajte! RAZPIS ŠESTEGA VOJNEGA POSOJILA Vsled izredno Velikih stroškov, katere imajo v tej strašni vojni tudi naše Združene države, je vlada razpisala novo, ozi-loma 6. kampanjo vojnega posojila, ki se je pričela minuli pon-deljek, 20. nov. za dosego posojila v znesku 14 bilijonov dolarjgv. V prilog te nove kampanje je imel zadnjo nedeljo predsednik Roosevelt jako navdušen radio govor, iz katerega posnemamo nekaj odstavkov: "Razpis tega vojnega posojila ima vse bolj zvišen in važen pomen kakor pa navadna kolekta denarja. Mi vsi se ne moremo boriti s sovražnikom iz očes v oči; mi vsi ne moremo pripravljati orožja in potrebnega vojnega materijala za našo oboroženo armado, toda je pač ena fronta, v kateri lahko vsi stojimo, nam-ieč če se vsi oprimemo samozatajevanja, da žrtvujemo malo naše udobnosti za one, ki se namesto nas bojujejo. Pri tem je potreba uvaževati naše ogromne stroške—250 milijonov dolarjev na dan, ali sedem in pol bilijona na mesec. Domača fronta Na drugi par hlač bo treba še čakati Washington. — War Production Board poroča, da še ni mogoče preklicati prepovedi, ki se tiče izdelovanja telovnikov za obleke, katerih suknje imajo dva reda gumbov, ter drugega para hlač iz istega sukna ali sukna, ki je v barvi prilagode-no obleki. (OWI) Maksimalne cene na stare Chevrolet avtomobile povišane Washington. — Office of Price Administration je naznanil, da je bila cena za rabljene Chevrolet avtomobile od modelov iz leta 1937 do leta 1941, povišana za približno in povprečno 3%. Čevljev bo primanjkovalo tudi še v naprej Washington. — Uradniki War Production Boarda so izjavili predstavnikom strojarske industrije, da ne bodo mogle one količine usnja, katerih vojaška oblast ne bo več potrebovala po koncu vojnih operacij v Evropi, znatno povečati dobav za civilno prebivalstvo takoj po koncu bojev. Šele nekaj mesecev po "zmagi v Evropi" bo število čevljev na razpolago civilnemu prebivalstvu na-rastlo. (OWI) Pošiljat ve darov za božič bodo najbrže večje kot leta 1943 Washington. — Poštni in transportni uradi napovedujejo, da bo število darov za božič v Zedinjenih državah letos presegalo leto 1943 za 25%. Najprej je treba dobiti vojno, pravi chairman WPB New York. — "Nikdo ne ve, kdaj se bo vojna končala," je dejal J. A. Krug, chairman War Production Boarda, govoreč pred forumom lista New York Herald Tribune. "Nemci se še vedno bore z vsemi svojimi silami in obupno odločnostjo. Japonce je treba preganjati preko vseh neizmernih daljin Tihega Oceana. Najprej je treba dobiti vojno. Radi tega bomo tudi nadalje posvečali naše delavske sile in industrijska sredstva temu cilju, vse dokler ne bo zmaga naša." OWI Otroške igračke bodo boljše v pogledu kakovosti Washington. — Igrače, ki bo do na prodaj za letošnji božič, bodo boljše kakovosti kot lani, je izjavil War Production Board. Sploh bo bolje, celo tudi v pogledu množine in raznovrstnosti, ker so mnoge tovarne, katerih delo za vojne potrebe je nekoliko ponehalo, začele zopet izdelovati igrače. Za industrijo igrač veljajo še vedno določbe, ki prepovedujejo uporabo vsakega kritičnega mate-rijala. Vendar pa izdelujejo že mnogo manj igrač iz kartona. Letos bo večina igrač iz lesa. Nekaj jih bo tudi iz kovin — morda do 15% onih množin, ki so bile izdelane pred vojno. (OWI) Nakup avtomobilov bo olajšan za one, ki imajo certifikate Washington. — Office of Price Administration je spremenil nekatere določbe racioni-ranja avtomobilov v cilju, da omejene med dragim tudi radi razpoložljivega prostora za letališča. Napadi so se vršili iz baz v Angliji» južnih predelih Italije in iz nekaterih baz v Severni Afriki. Topimo pa bodo imeli zavezniki na razpolago vsa letališča v Franciji in Belgiji in poleg tega še letališča v Rumuniji, na Poljskem v baltskih državah in morda tudi že v severni Italiji. 2. Tarča se je ogromno zmanjšala ]tudi v primeri z zadnji poletjem. Zavezniško letalstvo bo imelo vse svoje cilje v Nemčiji sami izvjemši nekaj industrijskih krajev v Poljski in Cehoslovaški, in morda na Madžarskem. Zdaj tudi ni več treba napadati Ploesti-ja .niti drugih pe-trolejskih polj, ki so že padla zaveznikom v roke. Velike nemške instalacije za izstreljenanje letečih bomb in njihovih pošastnih eksplozivnih raket ob ojbalah Rokavskega preliva so v zavezniških rokah, tako da jih ni treba več obdelovati kot lani, velike nemške pod-morniške baze v Franciji, katere so zavezniki neprestano napadali preteklo zimo, so danes tudi že v zaveznšikih rokah ali pa postale neškodljive. Ozemlje teh starih tarč je zdaj v zavezniškem območju. 3. Od zdaj naprej ni več takih krajev v Nemčiji, na katere ne bi mogli udarjati — da ne govorimo o težkih bombnikih — srednje težki in celo tudi lahki aparati kot letala strmo-glavci. Nemške meje so se zožile, zavezniška premoč v zra ku pa se je še povečala. Še zad njo zimo je bilo mnogo krajev v Nemčiji in njenih satelitskih ozemljih, Icatera so celo težka letala kot liberatorji in slična letala dosegla le z velikimi težavami, danes pa je vse v lah- voljstva za Nemce-bodisi ci- kem doletu ne le teh naJtežJih tem v tudi lažjih aparatov. olajša onim, ki imajo certifikate, najti primeren voz. Najvažnejša sprememba bo ta, da bodo morali vsi prodajalci avtomobilov nabiti cenike in svoj inventar vseh avtomobilov iz leta 1942, katere imajo na prodaj. Seznam bo moral biti napravljen po tovarni, tipu, serijskih številkah, številkah stroja in z navedbo ali gre za nov voz ali ne. Trgovci, ki nimajo modelov iz leta 1942 na jirodaj, bodo morali nabiti tozadevno izjavo. Trgovci, ki bodo odklonili prodajo interesentom, ki razpolagajo s potrebno svoto denarja in potrebnimi dokumenti, bodo morali izgubiti pravico trgovati z vsemi vozovi, ki so zdaj racionirani, ali pa še bodo, je naglasila OPA, (OWI) -o- Nemški izgledi pred zimo Za ONA napisal Pat Frank Misel, da bo vojna brščas trajala še skozi vso zimo mora imeti le malo utehe in zado- vilne ljudi, bodisi vojake—iz-vzemši edino le one, katerih življenja so itak že izgubljena, radi zločinov, katere imajo na vesti. Samo oni, ki niso vredni, da ostanejo živi v društvu poštenih ljudi, bodo gledali na možnost te zadnje zime v vojni z občutki, ki ne bodo le gol strah in groza pred tem, kar se bliža. Izid vojne je siguren, tako nedvomen, da bi se vojna končala kar naenkrat, ako se pripeti Nemcem nesreča na eni njihovih front. Kljub temu obupnemu strategičnemu položaju pa utegne Nemčija izdr-žati še skozi vso zimo, ako bodo imeli Hitlerjevi generali le malo sreče in ako bo zima dosti huda, da bo onemogočila vse vojaške operacije velikega obsega. Skoro vsi vojaški strokovnjaki, ki poznajo položaj, so tega mnenja. Nekateri izmed njih zagovarjajo celo prepričanje, da je to verjetno. Obenem pa so vsi tudi tega mnenja, da bo ta zadnja zima vojne prizadejala Nemčiji strahovite udarce, in da bo Nemčija po tej kampanji čisto drugačna kot sedaj. Mesto moderne države z ogromnimi industrijskimi napravami bo postala opustošena pokrajina polna razvalin in uničenja. Histerič-čna groza bo vladala v tej pošastni pokrajini smrti. Skozi vso to zimo bodo zavezniki uporabljali svoje zračne armade in bodo prvič izkoristili vse možnosti svoje velikanske zračne premoči, prvič, prav do zadnjega. Zdaj jim bo dano, da izkoristijo svoje zračno orožje v onem smislu, in po onih smernicah, katere sta začrtala Billy Mitchell in general Arnold — namreč kot orožje popolnega in definitivnega uničenja. Nikdo ne bo presenečen, ako bodo uspeli zavezniki to zimo, da vržejo na nemške cilje petkrat tako velik tovor bomb kot zadnja leta. To številko sem si sam izmislil, toda ta račun se opira na dejstva, katera vam morem povedati: 1. Lani so bile zračne operacije napram Nemčiji še precej Zdaj bodo celo skoro vsi kraji Nemčije v dometu raketnih granat,,, katere izstreljujejo s toliko preciznostjo angleški Typhoon-aparati. 4. Luftwaffe je bila razbita zadnjo zimo in si od takrat do danes ni opomogla. Malo verjetno je, da bo mogla zopet vstati in preboleti zadovoljene udarce. Nemci grade zdaj letala z raketnim pogonom, ki razvijajo veliko brzino—toda tehnična znanost zavezniških dežel in njih produkcijske sile bodo brez vsakega dvoma kos vsemu, kar bodo poslali v boj nemški znanstveniki. 5. Nemška avijacija bo zelo prizadeta tudi to zimo. Vsaka nemška tovarna, ki dela letala ali sestavne dele, bo seveda v prvi vrsti tarča našega letalstva. Toda zdaj bo zavezniškim letalcem dosegljiv še en nov cilj, na katerega dozdaj niso mogli paziti — letališča, na katerih vežbajo Nemci svoje letalce. Piloti Focke Wul-fov in Messerschmidtov so se morali dolgo vežbati, predno so mogli zasesti svoja mesta pri krmilu borbenih letal. Taki učenci pilotskih šol sede na počasnih letalih, ki niso oborožena— in na nemškem obzorju ne bo nikjer kotička v zraku, ki bi bil varen zanje. Po vsem, kar si morem misliti, čaka Nemčijo ,to zimo strahota uničevanja in pustoše-na v takem neverjetnem obsegu, da si tega nikdo niti predo-čiti ne more — saj tudi nikdo še ni nikdar videl nekaj slične-ga. Ako hočejo Nemci, da se njihova mesta zrušijo pod zavezniškim ognjem, da od njihovih obmejnih mest ne ostane niti kamna na kamenu, jim bodo zavezniški artileristi menda prav radi izpolnili to željo. In ako hočejo, da se njihovi industrijski okraji spremene v kupe sajastega kamenja — nekaj Cassinu podobnega — sem prepričan, da so naše zračne sile v stanju, tudi to storiti. Prva in poglavitna naloga zavezniškega letalstva, anglo-ameriškega zrakoplovstva in Rdeče Zračne sile—namreč zlomih! hrbtenico nemške Luft-wafie — j« ¿e najmanj jiapol izvedena in videti je skoro sigurno, da bo kmalu izpolnjena. Druga naloga pa je popolno uničenje vseh sredstev za vojno —izvršitev te druge naloge oraogočuje šele popolni poraz nemške zračne sile ,torej izpolnitev prve naloge. Toda ko bo to storjeno, bo tudi konec nemške vojne industrije le še vprašanje časa. Ako se nahaja v nemškem glavnem stanu se nekaj takih generalov, ki imajo nekaj vojaške poštenosti v sebi, morajo vedeti z vso jasnostjo, da bo nadaljevanje vojne skozi zimo pomenilo za njih deželo le popolno uničenje in nič drugega. Vedeti morajo, da bo ta zadnja zima pogubila Nemčijo in pognala njeno prebivalstvo na stopnjo — tudi v gospodarskem pogledu — ljudi živečih v kameni dobi. NAJVEČJA RAZPOŠI-UALNICA NA SVETU .JE V NORMANDIJI (George Campey) V nekem intendančnem skladišču v Normandiji sem si danes ogledal prostore največje razpošiljalnice na svetu, ki dobavlja svojim "naročnikom" v Normandiji, vse kar potrebuje-jejo za dosego ciljev, ki so jih postavili Churchill, Roosevelt in Stalin. Britanska armada na bojišču v Franciji se oskrbuje po istih načelih kakor civilno prebivalstvo po ogromnih trgovinah v Londonu. Seved^ je ta arma-dna razpošiljalnica važnejša od vseh trgovin na svetu. Inten-dančna skladišča so razstavni prostori tega ogromnega podjetja. Na druga bojišča so morali iz Anglije izvažati ogromne količine vojnega gradiva iz najrazličnejših oporišč. Zaradi bližine britanskega otočja pa je danes Velika Britanija v celoti eno samo »srednje oporišče za preskrbo. Vojno gradivo ne pošiljajo v Francijo kar na slepo, pač pa je nakopičeno v obširnih skladiščih in razpošiljanje se vrši po prejetih naročilih. Na ta način je armada znatno bolj gibljiva, ker ji ni treba s seboj vlačiti zalog, ki bodo prišle do uporabe šele enkrat kasneje. Priliv vojnih potrebščin poteka stalno in nepretrgoma. Na ta način j ebritansko armada dosegla višek svoje mobilnosti, pri čemer je prihranjenega mnogo časa in tudi mnogo vojnega gradiva. Birokracijo so omejili na minimum. Ce neka vojaška enota potrebuje določene količine vojnega gradiva, zadostuje, da intendančni narednik napiše na kartonček prazne škatljive cigaret naročilo in že se sproži dotok. Naloga intendančnega narednika je, da ima na zalogi vedno dovolj ne količine vojnega gradiva, ki je potrebno bojevnikom v njegovi neposredni okolici. Ce mora narednik svoje zaloge izpopolniti, zadostuje, da na kakršen koli kos papirja, ki mu je padel pod roko, napiše naročilo. To naročilo intendančni častnik štaba dotične enote po najkrajši poti dostavi inten-dančnemu oddelku vojnega mi-nisterstva. Od tu potuje naročilo v skladišče, ki ga spopol-njujejo posamezni proizvajalci po navodilih ministerstva za preskrbo. Osrednja skladišča so špecijalizirana. Posebni oddelki hranijo oblačila in obutev, drugi motorizirana vozila, tretji municijo, četrti orožje itd. Nekaj ur potem, ko je narednik poslal svoje naročilo, je že nekaj mehaničnih svedrov za popravljanje cest, ducat tankov, nekaj sto kamijonov ali pa protitankovskih topov na poti. Pošiljajte vse važne novice in veoti iz vaše naselbine Jed» notinemn Glasilu. Rev. Julij Slapšak: Koliko je svobodni katoliška Cerkev v Rusiji? Danes se \eliko govori o svobodi vere v Rusiji. Vsi vemo, da je Stalin zadnje čase res nekaj popustil glede vere. V prvi vrsti vemo, da je nehal vero tako vsepoprek preganjati, kot še je delalo pod boljševiki pod Ljeninom in tudi še pod Stalinom. Ce je do tega privedla "vojna potreba" ali kaj drugega, o tem nas ne zanima zaenkrat. Res, še več je storil Stalin. Ni samo nehal preganjati raznih ver, celo nekaj prostosti jim je dal. V prvi vrsti pravoslavni veri in cerkvi, potem pa tudi drugim. Med "priznanimi," verami je zdaj na Ruskem tudi katoliška. Tako pravijo v Moskvi in razglašajo to reč po vsepi svetu. Hitro so se tega poprijeli prijatelji Rusije, v prvi vrsti komunisti in njihovi sopotniki, pa so vrgli med ljudi novico, da je tudi katoliška Cerkev v Rusiji pod Stalinom svobodna. Ljudje berejo in verjamejo. Brez nadaljnega preiskovanja verjamejo in celo prav rado se zgodi, da v medsebojnih pogovorih dodajajo besedo "popolnoma." Torej — katoliška Cerkev v Rusiji je danes'POPOLNOMA svot^odna! JJ^flco gre potem od ust dopisu Pred kratkim so prinesli ameriški časopisi poročilo iz Moskve, kaj je vedel povedati o svobodi katoliške Cerkve v Rusiji sam Ivan Vasilievič Polian-sky, ki je postavljen pri moskovski vladi za referenta za vere in cerkve. Svojo izjavo je dal ameriškemu poročevalcu in je vedel, da bo ta izjava natisnjena v ameriških listih. Torej je popolnoma jasna, da stvar nikakor ni izmišljena. Poliansky je v prvi vrsti rekel, da je katoliška Cerkev v Rusiji prav tako svobodna kakor vse druge priznane vere. Govoril je precej, pa mnogo ni povedal. Poglavitne reči, 2 iz katerih bi sledilo, da je katoliška vera v Rusiji res svobodna, je previdno izpustil. Pripovedoval je o razmerah med katoličani v Litvaniji ,ki je šele prav zadnje čase postala ruska dežela, češ kako je ruska uprava ravnala ž njimi. O Rusiji-sami ni povedal dosti več kot to, da velja za katoliško vero vse tisto kot za druge. Smejo hoditi namreč v cerkev, če že hočejo, in če imajo sploh cerkev in duhovnika v njej. Kako se pride do tega, da katoličani cerkev dobe, tega ni povedal. Še manj je pa povedal, kako naj ruski katoličani pridejo do svojega duhovnika, ko je znano, da je na Ruskem danes morda le še kakih deset ali dvanajst katoliških duhovnikov na svobodi. Več sto je pa še vedno zaprtih ali izgnanih nekam v Sibirijo. Nič ni povedal Poliansky, da bi mislila ruska vlada te duhovnike izpustiti. Tudi ni nič povedal, da bi smeli imeti katoličani kako semenišče, v katerem bi vzgajali nove duhovnike. Vendar bi vse to spadalo zraven, ako se govori o svobodi katoliške cerkve na Ruskem! Posebno se pa kaže, koliko svobode ima katoliška Cerkev na Ruskem v izjavi tega Poli-anskega, ko je povedal, da nihče ne sme poučevati otrok v katekizmu, razen doma, ali pa tudi v kaki skupni dvorani. ' V cerkvi ne sme nihče poučevati otrok v verskih rečeh. To je po ruskem zakonu prepovedano za vse vere, torej tudi za katoliško! In še ta pouk po domačih hišah je pod kontrolo Stalinove vlade! Čudna je ta "popolna svoboda" katoliške vere na Ruskem! Glede verskega pouka otrok so tekom zgodovine že mnoge države delale sitnosti. Vendar so vsaj to vedno dovoljevale, da se daje tak pouk v cerkvah, če ga že drugod niso marale. Stalin pa ravno v cerkvah tega ne (DaUo na S strani) 1 *» j © K. S. K. JEDNOTA Ustanovi)«» v JoUatu. m, dna a. aprila, UM. lx*wmiimm v drlavi TTUnnta. dna U. januarja, lat. GLAVNI URAD: 161-363 N. CHICAGO ST.. JOUST. ELL. Teleioo t glavnem uradu: Jollet 6448: stanovanja glavnega tajnika 8448. Od ustanovitve do 30. septembra, 1844 snato skupna podpora $8,313,859 Častni predsednik: FRANK OPBKA. North Ohicaga HL GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GNB1I, 817 Kast "O1* 81, Poshlo, QftK Prvi podptsdssdnlk: JOHN ZKPRAN. 8733 W. 15th St„ Chicafo, HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH. 4715jHatfleld St.. Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LKKBAN. 188 «nd 8t. N. W„ Barberton. O. Četrti podpredsednik: IflKB CERKOVNIK, P. a Bok 867, By. Minn, Peta podpredasdnioa: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ava, Sheboygan, Wis. gesti podpredsednik: GEORG* PAVLAKOVIOH. 4673 Pearl St. Denver 16. Oolo. Glavni tajnik: J06IR ZALAR, 361 N. Chicago St. Joliet, DL Pomotnl tajnik: LOUIS ŽSLEZNIKAR, 351 N. Chicago St. Joliet, DL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA. 881 N. Chicago St, Jottat, DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. Joliet HL Vrhovni adravnflc: DR JOS. E. URSICH. 1881 W. Oannak RcL. Ghicago l HL NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINGE. 618 Adama Ava. Eveleth. Minn, prva nadaorelea: MARY E. POLUTNIK. 1711 E. 88th St. Laotin. O. Drugi nadsornlk: FRANK LOKAR 1868 Hawtboraa St. PltWtargh. Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14804 Pepper Ave., Cleveland. O. Četrta nadaornlca: MARY HOCHEVAR. 81841 Mllw Ava. Cleveland. O. FINANČNI ODB OR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "CT St. Pueblo, Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR 351 N. Chicago St, Joliet DL prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICH, 800 Ruby St, Joliet, DL DniKi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg. Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 618 Adama Ave^ Eveleth. Minn POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DEOHMAN, 1108 Jancey St. Pittsburgh. Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—5th St. S. W, Chlsholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St. Pueblo, Oolo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak RcL, Chicago. DL K>h oorotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH. 2534 K 100th St. South Chicago, DL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave. Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave. North Chicago. Dl.________ NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK, 457 Indiana St. Joliet DL Vsapiamaln denarne zadeve, tikajoče se Jednote. naj se pobijajo na slavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St. Jo^m.;dopi^. <££££* viti, razna naznanila, oglase in narotaino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE. 8117 St. Clair Ava, Cleveland 8. Obte.___ . Naznanilo o umrlih Ime C <3 o m ~ S E c/î n TJ <3 Mesto 217 Michael Gregorich 218 j Joseph Levstik 219 Frances Juha 220 Mirko Ribich 221 Martin Jalsevec 222 Primož Petrich 223 George Pacharich 224 Joseph Brozich 225 Cecilia Stritar 226 James Widmar 227 Rose Franjevich 228 John Zupic 229 Anna Zupančič 230 I Bruno Floreancig 231 ! Frank Krasoc 232 I Frank Cepon 233 Anton Bedenko 234 Josie Chrtalich 235 i Anna Proksel 236 j John Ritmanich 237 Joseph Stincic 238 Catherine Plut Odrasli oddelek 677S1000 9-19-44 71 19319 1000 10- 1-44 5383' 1000 9-29-44 16840 1000 9-27-44 i 2619 1000 10- 3-44 24613 1000 10- 8-44 753 1000 10- 1-44 C1774 500 9-17-44 DD 1440 500 10- 7-44 34523 500 9-27-44 16058 250 9-29-44 31674 1000 8-20-44 14718 500 10- 5-44 HH45161, 500 10- 2-44 C952 500 9-16-44 I D3441 1000 10-23-44 23173 1000 10-22-44 83051 1000 10- 8-44 3584 500 10-22-44 2111 1000 9-17-44 31053 1000 9-21-44 1905 1000 10-14-44 48 53 55 63 66 81 29 28 54 75 29 61 19 30 67 40 52 66 69 7 I 25 i 101 ! 42 42 59 8 ! 145 1 I 179 i 78 ! 110 I 218 : 52 169 53 ! 51 162 ! 128 i 91 I 150 I 181 I Pueblo, Colo. Cleveland, O. Lorain, O. Steelton, Pa. Steelton, Pa. Eveleth, Minn. Joliet, III. Beaver Falls, Pa. Chicago, 111. Elmhurst, 111. Chicago. 111. Barberton, O. Calumet Mich. Indianapolis Ind. Cleveland, O. Waukegan, 111. La Salle, 111. Cleveland, O. Etna, Pa. • Rankin, Pa. Cleveland, O. Steelton, Pa. Operirani in poškodovani 510 511 512 513 514 515 516| 517 518 519 520 521 522! 523 524 525 526 527 528 529 530 531 532 533 534 535 536 537 538 539 540 541 542 543 544 545 546 547. 54* 549 550 551 552 553 554 555 Stanley Loknar Ann Gregorich Josephine Verholtz Joseph Simoncic, Jr Mildred Retzel Lillian Bazzarone Vincent Baškovič Anthony Kodrich Ludwig Gerlovic Anna Boncha Anna Funovits Margaret Pire Antoinette Cercek Edith Merhar Vera Perusek Rose Hrovat Christine Gorecki Frances Kocjancic Frances Martincich Josephine Kunst Steve Brula Joseph Bajuk Joseph Cjuha joseph Cjuha Mary Pavlenic Frank Lube Anna Saban Anna Vesel Josephine Kozel Kath. Spitzmiller Sr. Evelyn (Pauline Zorc) Elizabeth George Mary Sabatich Josephine Jakich Mary Paur Julia Hira Frank Drobnich t Louis Stepic Agnes Grilc Mary Russ 1 Frances Kralj Catherine Anzelc Joseph Rogina Marie Cercek I Frances Zelesnik Frank Gradisek DD1514 CC41314 C2902; 30673 34130 C2510 I DD 1606 I C3139 33968 1 FF45339 I CC866 I 343471 9380 12382 CC42376 I D4537 I 33041 32797 IEE44884 18185 D3156 I 266901 I 15689 15689 j 9356 CC41793 34620 j D4782 j 14803 3979 9-26-44 $ 50.00 9-28-44 9-14-44 9-26-44 9-12-44 9-23-44 6-22-44 100.00 loo.oo; 25.00 100.00 100.00; 75.00 6-16-441 100.00 9-28-44 50.00 9-28-44 9- 1-44' 8-21-44; 9-24-44 9-22-44 9-28-44 9-20-44, 9-14-44 10- 2-44 10- 3-44 9-12-44 9-20-44 8-22-44Î 8-30-44 8-30-44 9-23-44 7- 3-44 10-18-44 9- 9-44 9.28-44 9-30-44 lOO.OOl 100.00 100.00 75.00 100.00 . 75.00 50.00 100.00 100.00 100.00 100.00 75.00 250.00 200.001 50.001 50.00 50.00 100.00 100.00 100.00 75.00 2 ! 59 194 23 i 170 1 108 1 25 29 50 78 92 139 150 150 I 191 I 207 ! 237 i 63 115 208 . 4 44 7 7 ! 81 112 i 152 171 193 5 Joliet, 111. Eveleth, Minn. Canonsburg, Pa. Bridgeport, O. Detroit, Mich.-Joliet, 111. Cleveland, O. Joliet, 111. Pittsburgh, Pa. Chicago, 111. Pittsburgh, Pa. La Salle, 111. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Maple Hgts., O. Milwaukee, Wis. Kansas City, Kan, Cleveland, O. Butte. Mont. Tower, Minn. So. Chicago, 111. Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Pittsburgh, Pa. Ely, Minn. So. Chicago, 111. Duluth, Minn. Cleveland, O. La Salle, 111. 15789 7-18i44 CC42357 9-16-44 11149 10-10-44 D5917 8-31-44" D5126 7-20-44 D189310-24-44, 25931 10- 2-44 4006 10-14-44 5388 9- 8-44 D5637 10-14-44 3529 9-21-44 94861 9- 8-44 D2949 9-25-44 CC4561910- 3-44 C2426 10-25-44: 13300 10-15-44 —--0- 100.00 100.00 75.00; 50.00 50.00 100.00 75.00 50.00 100.00 100.00 100.00 150.00 75.00 50.00 100.00 100.00 53 Waukegan, 111. 94 Kemmerer, Wyo. 157 Sheboygan, Wis. 56 Leadville, Colo. 124 Gary. Ind. 148 Bridgeport, Conn. 25 Cleveland, O. 25 Cleveland, O. 50 Pittsburgh, Pa. 56 Leadville, Colo. 80 ! So. Chicago, 111. 86 Rock Spgs., Wyo. 135 Gilbert, Minn. 150 Cleveland, O. 3 101 Joliet, 111. Lorain, O. ako tam niti to ne velja, kar je taka šivo naročil Izveličar: "Pustite male k meni in nikar jim n« brasite!" In ie nekaj! Kot poseben dokaz "svobode" je Poliansky navedel to, da ruska vlada nima nič proti temu, še katoličani hočejo imeti v Rusiji velik zbor, da si izvolijo — kardinala! Menda mož res ne ve, da kardinale imenuje papež in da za to reč ni treba nobenega zborovanja katoličanov. Iz vsega tega vidimo, da se za enkrat še ne moremo nič preveč navduševati za "versko svobodo" katoliške Cerkev pod Stalinom. Mi ponavljamo na tem mestu, kar je zapisal Msgr. Edmund Walsh, podpredsednik Georgetown univerze: "Predsednik Roosevelt je v gnojem govoru dne 5. oktobra poudaril, da smo Amerikanci zvesti zavezniki Rusije v boju zoper Hitlerja, ni pa s tem rečeno, da bomo kar na lepo požrli vse, kar rečejo ali naredijo komunisti." IZPLAČANA IZREDNA PODPORA Zaporedna štev. 20 Društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City. Pa., za Mary Orehek, cert. št. 2123, izplačano $10.00. 21 Društvu Marija Pomočnica, št. 17, Jenny Lind. Ark., za Louis Grilc, cert, št. 27501, izplačano $10.00. JOSIP ZALAR, gl tajnik. K ATOL. CERKEV V RUSIJI (Nadaljevanje s 4 strani) dovoli! Trdi namreč, da je cerkev samo za molitev, ne pa za kako—propagando! Pač, odraslim se menda sme malo popri-digati tudi v cerkvah otrokom ne pa ne! Kako naj govorimo o verski svobodi na Ruskem, O KONVENCIJI PENNA. FRATERNAL CONGRESS Pittsburgh, Pa. — Dne 14. in 15. novembra smo imeli konvencijo Pennsylvania Fraternal kongresa, katere sem se udeležil kot zastopnik naše Jednote. Letošnji kongres je bil eden izmed najbolj pomembnih, ker zadeve, ki so bile rešene na tej konvenciji, so bile velikega pomena, in so tudi potrebne, če se bo zamoglo iste postavnim potom uresničiti. Pri tem je najbolj važno, da skušamo pridobiti U. S. senatorje, da bodo glasovali prav, namreč, da ostane vse po starem kakor je sedaj, ali da naj imajo posamezne države same pravico do nadzorstva in ure-dovanja bratskih organizacij; z drugo besedo rečeno, te bratske organizacije naj bodo pod nadzorstvom državnih Insurance departmentov, ne pa, kakor se je višja sodnija izrekla, da so take-organizacije trgovskega (Commerce) značaja, torej da naj spadajo pod kontrolo kongresa naših druženih držav. Jaz sem bil tudi izvoljen v eksekutivni odbor našega Pen-na. bratskega kongresa, kar mi je v čast, tako pa tudi naši K. S. K. Jednoti. Dal Bog, da bi bil v resnici vreden te časti! S pozdravom, John A. Dečman, preds. porot, odbora KSKJ. -o-- Nekaj zgodovine o Ber-mudskem otočju Bermudsko otočje obsega kakih 360 samotnih otočkov v srer di Atlantskega oceana. Parnik ima iz Newyorka do Bermudov 36 ur vožnje. Otočiči so precej skromni, saj imajo le malo zemlje, nekaj skalovja ter koralnih pečin ter ne merijo več kakor 50 kvadratnih kilometrov. Zato pa ima to otočje imenitno strateško stališče ter so dobro križišče ladijskega prometa ter postajališče čez-ocean-skih letalskih zvez. Poleg tega s§ lahko reče, da imajo ti otoki zelo milo podnebje. Zemlja pa, kolikor je imajo, je prav dobra in sila rodovitna. Na teh otokih prebiva kakih 3,000 ljudi, belci, zamorci ter mešanica belcev, črncev in rdečih Indijancev. Zgodovina teh prvotnih prebivalcev in njihove domovine je kaj pestra. Nekega dne je angleška ladja plula iz Anglije v Ameriko. Vihar je pa ladjo vrgel ob pečine neznanega otoka, ki pa je bil z gozdom porasel. Tako so Angleži baje spoznali ta otok, na katere so ustanovili kolonijo, ki je 1. 1615 dobila od angl. kralja posebne predpravice. Otočje pa so imenovali po tistem, ki ga je bil prvi odkril, in imenovali Bermuda. Na teh otokih so začeli naseljevati delavne ljudi, ki jih je tamkaj manjkalo. Prvi guverner je bil kapitan Danijel Tucker, ki je poskrbel, da je prišlo na otok dovolj naseljencev, kateri go začeli obdelovati zemljo, trebiti gozdove, saditi fige, banane, sladkorni trs. Zlasti pa se je mož brigal, da ne bi na teh otokih zmanjkalo ljudi. Zato je uvedel prisilne ženitve. Zdi se da stroga disciplina ni ugajala, ker je mnogo naseljencev skušalo pobegniti. Toda le malo jih je bilo, ki so se srečno rešili v Ameriko ali Evropo, ker so navadno ostali v morju. Strogost te otoške uprave je bila vedno večja. Omeniti je namreč treba, da je otočje bilo last posebne zasebne kompani-je, ki je od kralja dobila le prepravice, da sme otočje kulti virati ter njegovo bogastvo izkoriščati. Naravno, da so guvernerji čim strožje ravnali z ljudmi. Naravno pa je tudi, da so se ljudje hoteli iznebiti take vlade. Bermudanci so se kmalu začeli puntati, toda še le leta 1687 so se osamosvojili od kompanije ter postali samoupravna deželica britanskega imperija. Dotlej pa so morali bridko okušati gospodstvo kompanije: od jutra do večera so morali delati na tobačnih poljih ,ker je tobak nosil mnogo dobička kompaniji, niso smeli graditi svojih ladij, blago za svojo porabo pa so smeli kupovati zgolj tisto, ki so ga .pripeljale na otoke družbine jadrnice. Kajpada so morali to blago plačevati dva ali celo trikrat dražje. Končno so, kakor povedano, leta 1687 dobili svobodo, da so se smeli sami brigati za svoje blagostanje. Takrat je bilo na otočju kakih 6000 ljudi, kijso bili po večini dobri in pošteni kmetje. Ko ¿0 dobili prostost, so se lahko odločili, ali naj še naprej obdelujejo zemljo ali p £ gredo ven na morje, ki je kipelo ob njihovih otočkih. Izvolili so si morje. Zgradili so si malo brodovje, začeli so loviti kite, vodili so promet med Zahodno Indijo in Ameriko do Nove Funlandije, na Angleško pa so vozili sladkor in rum. Tako so kmalu zasloveli kot spretni špediterji Atlantskega oceana. Takrat je nastala vojna med uporno Ameriko in Anglijo. S špericijo ni zdaj bilo nobenega zaslužka več. Jesti je pa le bilo treba. Zato so se obrnili na Ameriko po živež. Toda tukaj gd jim niso hoteli dati, češ da živeža ne prodajajo za denar, marveč za smodnik. Bermudanci niso bili v zadregi. Šli so in iz angleške trdnjave na svojem otoku v temni noči odnesli 100 sodčkov smodnika, katerega so odpeljali v Ameriko. Tako so dobili živeža. Bermudanci so bili angleški podložni-ki, trdnjava St. George na enem izmed 360 otokov pa je imela nalogo braniti nje in angleško posest. Amerikanci pa so'biIi v boju z Anglijo. In vendar so Bermudanci Ameriki prodali smodnik. Tedanjega guvernerja je to tako bolelo, da j.e umrl. Njegov naslednik pa je bil bolj bister mož, ki je Bermudancem nasvetoval, naj se bolj drže Anglije, ker bodo od nje imeli dovolj kruha. Svetoval jim je, naj s svojimi ladjami plenijo ameriške ladje ter pomagajo Angliji, ki je blokirala Ameriko. Vrli Bermudanci so takoj razumeli pametni nasvet ter takoj šli na delo. Postali so gusarji, ki so plenili ameriške ladje. Takrat je bilo na teh otokih veselo življenje — pijača, plesi in zabave, ker je bilo denarja in blaga v obilici. Bermu-danski kapitani so bili pravi mojstri svoje stroke, ki so kopičili bogastvo na otokih. Tako so leta 1818 Bermudanci imeli že 200 ladij, med katerimi jih je najmanj 10 bilo takih, katere so vzeli Amerikancem. Ko je bilo vojne konec, je na Bermudih postalo spet dolgočasno. Ljudje niso bili več vajeni obdelovati zemljo ter so sanjali o slavnih časih gusar-skih junaštev. Tako so sedeva- li na obali ter prežali na ladje, katere je viharno morje vrglo ob obalo. Tako ladje so potem kratkomalo oplenili ter si plen razdelili. Toda takega plena je bilo le malo. Zato so se leta 1818 spet obrnili k Ameriki ter zanjo vozili blago iz Zahodne Indije, kar je trajalo do leta 1822. Takrat pa je parnik končal tudi to romantično življenje in Bermudanci so bili spet reveži. Ker niso hoteli obdelovati zemlje, so pletli košare in preproge, da so se preživljali. Med tem je angleška mornarica na otočju napravila svoje utrjeno oporišče. Ko je izbruhnila v Ameriki državljanska vojna, so bili Bermudanci spet na nogah. L. 1865. so njihove ladjice začele voziti premog za južne države, katere so bile blokirane od severnih di£av. Mesta St. George in Hamilton so postala središče obojestranske špijonaže, trgovine in razkošja. Ko pa je sever premagal jug, ko je bila državljanska vojna v Ameriki končana, je bilo teh časov namah spet 'konec. Še enkrat so Bermudi doživeli slavne tihotapske čase, ko je bila namreč v Ameriki uvedena prohibicija. Bermudi so postali središče tihotapske trgovine z alkoholom. Ko je zdaj tega konec, so morali prebivalci poseči po lopati ter so postali vrtnarji, ki izvažajo v Ameriko za 500,000 dolarjev cvetja in zelenjave na leto. Poleg tega pa so se za te otoke začeli zanimati turisti, ki so v njih puščali svoj denar. Davkov otoki skoro ne poznajo, carina je malenkostna. Zdaj teče tamkaj 35 kilometrov dolga železniška proga, avtomobili pa so strogo prepovedani. Krasne vile vstajajo tam in lepi hoteli, kjer turisti lahko poslušajo junaške zgodbe o slavnih prednikih sedanjih Bermudcev. Zdaj pa je Amerika na Bermudih napravila veliko letalsko oporišče. -o- Spominjajte se naše, tako nesrečne stare domovine in darujte kaj v sklad J PO, slovenska sekcija! Slika nam predstavlja belgijske državljane v obmejnem mestu Eupen, ki hite odstranjevati nemškega orla s svastiko s policijskega poslopja. To mesto so bili zavzeli Nemci leta 19M in je bilo sedaj osvobojeno po zaveznikih. Gornja slika nam nudi žalostni pi izor, kakršnih je brez števila sirom Evrope. Slika je bila posneta na ulici v Neaplju, Italija. Leva slika nam predstavlja bratca in sestrico, ki sta na potu v cerkev, Braiec pomaga sestrici, ki je v bombnem napadu zgubila nogo; levo pa je videti sestradanega otroka na obcestnem robu, kjer umazan, lačen in raztrgan joče za svojim izgubljenim čeveljčkom. Gornji zemljevid vam kaže s puščicami zaznamovano fronto redeče armade ob pohodu na Balkan. Vesti iz slovenskih nuKa Seja eksekutive JPO-SS Chicago, III.—Predzadnji torek dne 14. nov. se je v glavnem stanu SNPJ vršila seja eksekutive JPO-SS. Sprejeta sta bila dva predloga: 1) da se da iz blagajne JPO-SS vsota $25,-000 za nakup medikalnih potrebščin, ki naj se pošljejo v stari kraj s prvo jugoslovansko ladjo; 2) da se pismeno vpraša vse podružnice in glavne odbore organizacij, ki tvorijo JPO, ali so za ali proti skupni pomožni akciji vseh ameriških Jugoslovanov. Seje se je udeležilo osem odbornikov. Ubit v Italiji Kenosha, Wis. — Družina Frank Zabukovec je bila obveščena od vojnega departmenta, da je bil v Italiji ubit njen sin Robert, star 23 le^. Prvotno je bilo poročano, da je pogrešan od februarja. Poleg staršev zapušča brata in sestro. Cez morje je bil poslan lanskega oktobra. Slovenski poslanec Canonsburg, Pa.—Pri volitvah 7. nov. je bil izvoljen za državnega poslanca rojak Peter Elish. To je edini slovenski poslanec zakonodaje naše države Fenna. Superior, Wgo.—Dne 10. okt. je tukaj umrl Anton Gornik. Bolehal je šest mesecev in nazadnje ga je zadela kap. Zapušča ženo, štiri sinove in hčer, por. Kudar. Doma je bil od Ribnice na Dolenjskem. — Dne 21. okt. pa je umrl njegov brat John Gornik. Bil je samski. Pineg Fork, O. — Po mučni bolezni je tukaj umrla Marija Omejc, stara 68 let, rojena v škofji Loki na Gorenjskem in v Ameriki 42 let. Zapušča moža, devet sinov (dva v vojni), eno hčer, 19 vnukov in štiri pravnu-ke. Yukon, Pa. — Tukaj je umrl rojak J. Jelovčan, star 77 let. Zapušča ženo, sina, dve hčeri in brata. James. City, Pa. — Družina Frank Zaunik je bil obveščena od vojnega departmenta, da je bil 14. okt. na otoku Palau na južnem Pacifiku ubit njen sin Pfc. Anthony Zaunik, star 23 let. K vojakom je šel lanskega oktobra in preko je bil poslan pred štirimi meseci. Zapušča očeta in mater ,tri brate, vse tri na evropskih frontah, in šest se. ster — tri poročene in tri še doma. Pokojni je bil zelo priljubljen med mladino. On je prvi slovenski mladenič, ki je padel v tej vojni iz tukajšnje naselbine. Alberni, B. C. Kanada. — V gozdu v Franklin River ju, kjer je délai, se je smrtno ponesrečil Valentin Kovach ,ki je umrl 19. okt. Chicago.—Cecilija Keržišnik je bila uradno obveščena, da je bil njen sin T/Sgt. Frank Ker-zisnik 16. okt. lahko ranjen na Holandskem. Pri vojakih sta tudi njegova brata, in sicer Edward v Shephard Fieldu, Tex., William pa v Franciji. New York.—Gospa Cok, žena dr. čoka »predsednika Jugoslovanskega odbora iz Primorja, te dni odpotuje iz Amerike proti starem kraju. Ambridge, Pa.—Dne 28. okt. je tukaj umrl John Grandovic, star 60 let, rojen v Mali gori, fara Krka na Dolenjskem. V Ameriki je živel 42 let, v tem mestu 40 let. Tukaj zapušča tri sinove, dve hčeri in brata. Imperial, Pa. — Tukaj je umrl 6. okt. John Jamnik ,star 73 let, rojen v vasi Stedenče pri Kamniku na Gorenjskem, p0 domače Bernadov. Pred več leti je v Illinoisu izgubil roko. V Ameriki je bil 42 let. V starem kraju zapušča tri hčere iz prvega zakona, tukaj pa ločeno ženo, sina, dve hčeri (v Clevelandu), brata Josepha v Imperialu in sestro Johano Kane v Wisconsinu. o Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno 1er, K. S. K. Jednoto, SSSS3Ö9SS99» S^SSSSSSSÖSS I II V D A I L V V RHl 5ÖSSS5S5g!35S59635S35Ä spisal JAN PLESTENJAK Njega pa včasih po več ¿ni ni bilo domov. Kje hodi, ga Je-ra ni vprašala, sam ji pa tudi ni pravil. Zvedela je le, da poseda po krčmah in razlaga čudno vero, ki jo je slišal v Nemčiji. "Krivo vero oznanja," ji je omenila Stroj inka. "Kdor ne bere, nič ne ve," je pridigal Lovrač. "Vi hodite poslušat f a j mostra v cerkev in mislite, da kaj veste. Čenče so to. Vi bi morali slišati govore po Nemčiji in videti shode tam! — Zakaj bi vam ukazoval duhovnik, ki ima bele roke od pogače? Zato pa večno ti sta pridiga: Potrpite, potrpi-te! Pa od nebes! Haha i Naj čakaj o na nebesa duhovni in vrabci. Mi pa hočemo tukaj nebesa. Te pa dela samo žuljava roka in ta bo imela komando, nihče drugi. To je resnica. Vse drugo je laž in čenča." LovraČ je mogočno sedel za mizo. Pivci so buljili vanj in požirali besede. "Tisti kaj zna, ki gre po svetu," je zatrjeval Macafur. "Lovrač je pa tič," je dodal Starman. "Tič pa brez repetnic. Presneto se n>i bo še izpodrsnilo," je ugovarjal star kmet, plačal in šel iz krčme. "Naj le gre," je zaničljivo omenil Lovfač. "Taki so za nas trapaste ničle." Ko se je Lovrač vračal proti domu, je dohitel Gontarja. Sključen in izmučen je že bil in pri vsakem koraku ga je du-šila naduha. "Hentaj te, Adamovec, iz Nemčije?" "Že ni več res! — Adamovec pa nisem, saj ni moje." "Nič ne de! Kar je žena — to je mož! Ali si tam zaklad izkopal, ka-li?" "Nič ne rečem, da ne!" se je potajil Lovrač in všeč mu je bilo, da se je srečal z Gontarjem. Gontarjev grunt je bil obsežen, sončen. Mejil je na Adamovec grunt. Bukovi gozdovi so bili nedotaknjeni, le hiša je bila razdrapana in pota so bila razdrta. Boljših pašnikov pa daleč naokoli ni bilo kot na Gon-tah. Sadje je rodilo čudežno, dren se je na jesen kar šibil in v posekah so rodile drobnice kot nikjer na svetu. "Pravega gospodarja npanjka in Gonte bi bile paradiž," si je domišljal Lovrač in zadrževal korak, da ni prehitel Gontarja. "Veš kaj, jaz nisem umazan, ti pa nisi prazen, midva bi se še domenila," je zavlekel Gon-tar. "Ne vem, kaj mislite," je dodal Lovrač, čeprav se mu je že svitalo, kaj misli Gontar. "No, star sem, sam, v dolino bi se rad zavlekel v kakšno bajto. Gonte so zame previsoko." "To je pa res. Zakaj bi se mučili po teh hribih! Ni vam treba, brez tega bi imeli lepše življenje, mu je pritrjeval Lovrač. "Takole sem mislil: Gonte bi bile kot nalašč zate, denar pa tudi imaš. Rekel sem, nisem umazan, ti nisi prazen." Lovrač se ni prav nič obotavljal, ves je zagorel po gruntu, ki si ga je ustvaril s svojimi žulji. Začela sta kupčijo in jo sklenila: "Velja!" Gontar je segel v težko Lo-vračevo roko in jo dolgo držal v svoji. "Kdaj napraviva pisma?" "Kar v soboto pri notarju," je pritrdil Lovrač, In sta se razšla. Čez teden dni je bil LovraČ že gontarski gruntar. Tja se je! preselila tudi vsa družina, čeprav se je Jeri trgalo srce, ko je zapuščala hišo, kjer ji je cvetela mladost in kjer je preživljala dneve prvega materinstva. IX. Gonte so bile za Lovrača. Spet ga je zgrabila zemlja in| oklenil se je je z vso dušo. Divjim strminam se je smejal, preskakoval grape, vriskal z vrha Jegal, pod katerimi je šumel potok. Čuval je jegalari-ce, cepljeval divjake, pripravljal kopišča in klestil suho vejevje z drobnic. Vsako leto je družina narasla, ne da bi se pritoževal, ne da bi bil vesel. Jera je delala s podvojeno močjo, da bi ne pokazala nejevolje, in vsa utrujena in sključena je legala spat. Pa še tisto bore spanja so ji kradli otroci: Lovrička so dajale gliste, Micko ošpice, Milko škrla- tinka. "Vse bo prešlo," si je mislil Lovrač in se za otroke ni menil. Le starejše tri je vlačil s seboj na njivo, na košenino, na kopišča iii vsem vtepal v glavo delo, ljubezen do dela in do grunta in nič drugega. Otroci niso poznali nič otroškega; z njimi se je pogovarjal kot z odraslimi. Strmeli so vanj in ga poslušali toda razumeli ga niso. Bil jim je tuj mož, ki ukazuje in kaznuje. Šele kadar je odšel po opravkih v mesto, so se jim obrazi razvedrili in mladost je zagorela na licih in ves zadušeni ogenj je zaplapolal v njihovih očeh. Jera jih je učila moliti. V zvezdah jim je razodevala angelčke in Boga. Metuljček in pisana roža, jaslice in božji grob — vse jih je domikalo božji ljubezni. Zato jim je bila mati sveto bitje, ki je moglo utolažiti njihovo lakoto, ki je moglo olajšati njihovo trpljenje in ki jim je dajalo moč, da so mogli z očetom zmagovati delo. Z očetom so otroci le malo govorili, ker se ni mogel dokopati v otroško dušo; nežnosti ni poznal in celo šibkosti otroških teles ni mogel razumeti. Nalagal jim je butare, ki bi bile za odrasle pretežke, in pošiljal jih je na pota, ki bi se jih izkušenec ustrašil. • "Lovre, nikar tako," ga je opominjala Jera, ker je čutila, da je otrokom tuj(. "Ne uči me!" se je je odkri-žal m hodil svojo pot. Nedelje so v hribih najlepše. Družina se porazdeli: gospodinja gre k prvi, ostali k drugi maši. Za južino je ričet, kuhane suhe češnje ali krhlji. Popoldne pa posede družina v senco. Vse ,kar so domačnosti zamudili med tednom, jo nadome- AMERICA'S FINEST TAMBURITZA ORCHESTRA Mm mm A tir me tire Album at Three ilecerda Six Tmmme You Love t MARITZA MOJA (Vocoi) ANGELINA (v**) TRIGLAV WALTZ (Orcw™« DEKLE TKO BO TEBE TROSTAL (Voco/J] RADNICW POZDRAV (Orchestral) CIGANKA SAM MLADA (v««oQ Directed bg MATT L. GOUZE WE SELL DIRECT-TO-YM IV RAIL AND GUARANTEE SAFE BEIIVERT sind no moniyi Just fill out and mail coupon today. When album reaches you, pay postman $3.00 and few cents postage. EASY! FAITI SAFII CORONA MUSIC CO. Bo« 603, Pittsburgh 30. Pi. Pkaae mul me Album C-1I. I will pay I postman $3.00 ptaa postage. j Name....................................................................| Ad drete................................................................j CKy......................Stat«..................I * J VII UM Po vojni razdejano mesto. — Ta prizor se je nudU ameriški pehoti, ki je prodirala skozi predmestje Aachena. Razbite hiše in razdejane ceste so mrtve priče silnega bombardiranja in obstreljevanja, ki ga je bilo deležno to nemško mesto predno so ga zavzeli zavezniki. ste to popoldne in vsa ljubezen, ki vl$e družino v eno, se odkrije v »m času. Gospodar sprašuje otroke, kakšna je bila pridiga v cerkvi, otroci pa poizvedujejo, odgovarjajo in prodirajo v skrivnosti gruntarske učenosti: kdaj je trava zrela na njivicah, kdaj je paša najslajša v planinskem predelu, kako se popravi jarem, izpili lemež, kje raste gabrovina za jerme*. nico, po Čem spoznaš nagnoj, mokovec, hrast, bukev, lesko, Tone in oJ>a sta otožno gledala na ravan, kjer. je pozvanjalo in se vse smejalo, kjer so bili fantje lepo oblečeni in je vsakemu dal oče kaj okroglega: "Na, ker si bil priden." Ko pa sta zagledala mater, ki se je čudno postarala, se jima je zasmilila. Skrb ji je iz-glodala na obrazu globoke brazde, oči so se ji vdrle in roke splahnele. "Rasto ti pa, rasto otroci," je menil postaven kmet iz doli- jelko in smreko. Vsega tega ne ne> ki se je mudil na Gontah. povedo knjige, to uči življenje, to uče nedelje na kmetih. Pri Lovraču tega ni bilo. Otroci so se nedelje bali, ali so morali delati kot druge dneve, ali so pa posedali sami in se dolgočasili. Mati jim ni mogla dati vsega. Učila jih je krščanski nauk in molitve, zlivala nanje svojo 'ljubezen, kar pa so pogrešali od očeta, ni zmogla. Lovrač je hodil svoja pota, ki so bila nepoznana materi in otrokom. Drugi otroci so hodili v šolo, v cerkev, Lovračevi so se ubijali z ovcami po goliča-vah, ali vlačili drva za kope. Drugi otroci so se pripravljali za prvo obhajilo in za birmo, Lovračevi so nosili težke butare sena z Jegal. Gosposka mu ni mogla do živega zaradi šole. j Natanko je vedel postavo, ki je 1 štela kilometre. "Ko bom velik, poj dem z doma," je namignil Janez Tone-( tu. Spogledala sta se in se razumela, čeprav nista nič vedela o svetu. "Doma je dolgčas," je dodal "Bo že," je odrezal Lovrač. Otroci pa so zbežali k materi, kot bi jih bilo strah pred očetom in pred neznanim moškim. "Lovrač, ali kaj hodijo v šolo?" je zastavil kmet iz doline. "Jih sam učim," je odrezano Anfleikl olitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Bm? Mó*s Wo* ßomJU {a* VidófUf,! THE OHIO BILL TEIIPHONE CO. odgovoril oče. "In krščanski nauk?" je vščipnil kmet in ga prodirno pogledal. Lovrač mu je odgovoril s tako strupenim pogledom, da je mož umolknil. "Pojdiva gledat smreke, če bodo zate," se je Lovrač obrnil na stezo proti grapi. Mrak je že bil, ko se je Lovrač vračal. Preden je bil doma, se je mrak zgostil v temo, da je kar tipal pot pred seboj. Znašel se je na svojem kopišču in zdelo se mu je, da tudi tu raste košata breza in proti brezi prihaja stara mati Ana, vsa solzna in bleda. Vrgel se je na posteljo in ni našel misli, ki bi mu bila v tolažbo. Zadremal je, pa ga je prebudil jok in v joku je razločno čul prošnjo: "Oče, ne bodi tak! Poglej otroke: če si jim življenje dal, jim daj še ljubez- ni." Zamahnil je z roko, da bi se otresel nevšečnih misli in spominov, in se zavil v odejo. (Dalje prihodnjič.) VLOGE t trni poso jflaki Sprejemamo ' UBRRALMÉ St CUir Savings * IZ1U JE Barago va PR A TIKA za navadno lelo 1945 Pratika je zelo zanimiva in praktična knjiga za vsakega ameriškega Slovenca. Vsebuje številne podatke in informacije za številne slučaje. Pratika stane samo 40 centov s poštnino kar je poslati v znamkah, gotovini, ali Money ordru na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849-West Cermak Road, Chicago 8, 111. 4M> MAKE IT 40 IN '44! Prexy Germ is out to boost KSKJ membership to 40,000 by the end of 1944. Each lodge can help by enlisting only three new members. Lodge officer! Sign up those few new members now! and HELP THE KSKJ TO SCORE OUR PAGE WAR KITCHEN By PRANOT8 JANCER 1110 Third Bt. La Salle. HI. FRANK RAMUTA ROLLS <80 SERIES TO SET NEW HIGH IN JOUET MEN'S B0WLIN6 CIRCUIT THE'BREAD OF THE SOUL There are probably few things that the average Catholic has more difficulty with that accounts for their j than Prayer. How often and how repeatedly does one hear I cannot Joliet, 111. — The big news . of last week's session of the team average of 851 pins Joliet KSKJ Men's Bowling the chant of the Tezak team|the complaint: League was the marking up of is . . . "Gene is riding again" the season's highest individual . . . Eddie Carpenter picked series of 680 pins by Frank'up that difficult 6-7 split ... Ramuta on games of 221, 214 .George Karl sure was flirting and 245. This Vas the third with that foul 'line . . . gets Here are a few hints towards that Christmas' Cookie spirit, and it is hoped that it will be used for the boys in the service. Christmas Carol Cookies 1 cup seedless raisins, 1 cup seeded raisins, Vs cup candied cherries, 1 cup citron peel, V2 cup cut lemon peel, Vi cup cut orange peel, 1 cup butter or other shortening, 1 cup granulated sugar, 1/2 cup strained honey, 3 eggs, well beaten, 2 teaspoons vanilla, 6 cups sifted flour, 1 teaspoon soda, Vi teaspoon salt, % cup chopped nuts, honey for glaze. Rinse, dry, and cut raisins and peels. Cream butter and sugar thoroughly. Add honey, and beat. Add beaten eggs, and flavoring. Add flour sifted with dry ingredients. Add fruit and peels. Divide dough into small portions. Roll on floured board and roll thin. Cut as desired. Place on greased baking sheet 2 inches apart. Brush tops with honey and bake 10 to 12 minutes in moderately hot oven. Makes about 40 cookies. Applesauce Cookies 1 cup thick unsweetened applesauce, 1 cup sugar, Vfc cup butter and lard mixed, 1 egg, Vi teaspoon salt, 1 cup raisins cut up, 1 cup nutmeats cut up, 2 cups flour, 1 teaspoon soda, 1 teaspoon baking powder, 1 scant teaspoon cloves, 1 teaspoon cinnamon. Mix all together and drop by teaspoonfuls on greased tins. Bake slowly. These cookies stay moist and fruity for a long time. Mincemeat Cookies 1 cup shortening, 2 cups firmly packed brown sugar, 2 beaten eggs, Vfe teaspoon each, cinnamon and nutmeg, Vt cup strong, cold coffee, 4 cups sifted all-purpose flour, 1 teaspoon soda, Vfc teaspoon salt, 1-lb. can of mincemeat, 1 cup nuts. Cream shortening thoroughly. Add sugar gradually and cream until light. Add eggs and mix well. Add spices, then coffee. Sift soda and salt with flour. Add flour gradually in alternate portions with mincemeat and nuts. Drop dough from teaspoon onto greased baking sheets. Bake at 400 degrees for 8 to 10 minutes, or until done. Cool on soft paper. Have cookies t'hor- IN LOVING* MEMORY OF OUR DEAR SON AND BROTHER CORP. JOSEPH A GORENC, U.S.M.C. . who passed away on November 20, 1943 at Tarawa, Gilbert Islands Sadly missed but not forgotten by Mother and Father and three Sisters week in a row that a bowler chalked up three 200 or better games. The race for first place • was tightened up, so that now there are only three games difference between the first five teams. Avsec Printers ... 905 840 826 up pretty close • • • and one; time resembled an Adagio dancer — to keep off the foi^l line*. . . one of the surprises of the season is the continued slump of John Churnovic'h ... can't seem to get started . . . but when he starts, the other teams better watch out . . . for he'll really mark up good scores then . . . the pleasant surprises of the season so far are . . . the continued good bowling for higher averages by Frank Gregory, John Kren, led John Azman, George Vertin ' ¡and John Korelc . . . next The Eagle Store .787 759 744 The only clean sweep of a series was that of the Avsec Printers pver the Eagle Store team. iVillard Kuhar's 567 and John Azman's 545 series led the Avsec scores while Marty Slack's 484 series the Eagle scores. | White Fronts ......772 829 766, week the fur will fly . . . for Slovenic Coals ... 772 676 810 the boys will be striving for The White Front Liquors won two games from the luckless Sloveriic Coals. Eddie Stark's 503 and John Bluth's 500 series topped the White Front scores while Geo. Karl's 508 series was tops for the Slo-venics. the fine prizes to be given for the annual Thanksgiving handicap tournament . . . some very good prizes . . . after seven weeks of bowling . . . the boys are beginning to roll and attain their regular bowling averages . . . with only a Peerless Prints . 866 840 865 few pins variation either way Tezak Florists .. .834 867 897 The Peerless Printers and Tezak Florists hooked up in the hardest fought series of the evening, with all three games being only one or two marks the standings: W. L. Slovenic Coals......16 11 Avsec Printers ....15 12 Peerless Prints —.14 13 Tezak Florists ....14 13 „part going into the last frame. ¡White Fronts ......13 14 The Tezak Florists won the se-iEa«le store .........- 9 18 Pet. .593 .556 .519 .519 .481 .333 pray," or "I am so distracted in piy prayers." Yet there can ries two to one. Frank Ramu-ta's 680 and Rudy Ramu^'s 526 series were high for the Peerless team • while Frank Gregory's 576 and John Kjren's 555 series were high for the Tezaks. Whirling Pins . . . Frank Ramuta not only roll Wounded in Germany Cleveland, O. — Sgt. Victor G. Fink was severely wounded Oct. 10 while fighting with 'the infantry in Germany, according to the War Department.. The 27-year-old infan- tryman is convalescing at a ed the high 680 series but also hospital in France. copped the weekly "moola" | th* Army since 0ct by chalking up a 245 game ,1941, he went overseas last . . . he had a string of eight August, straight strikes ... was real-' He is the son of Mr. ly laving the ball in the 1-2 Mrs. Louis Fink, 7213 Hecker pocket ... now has a 205 av- Ave. His wife, Mrs. Shirley erage ... for 15 games . . . Fink> resides in Little Rock' the other 200 and better Ark. games were rolled by . . . W.i The soldier is a former Kuhar 225, Rudy RaYnuta 224,, member of St. Vitus parish. Frank Gregory 209, John Az-| ——7? o , . man 202, Gene Tezak 202, and | Wounded in Belgium John Kren 200 .. . the Te-j Cleveland, O. — Mrs. Fran-zaks seem to have a few 200 ¡ces U. Stefe 680 E. 125 St., honor roll members each week!has been notified by the War Department that her son, Infantry Pfc. Frank Vicic, 20, was wounded in Belgium in oughly cool before packing. Pack them in a wax paper lined box, if they are .going to ¡September, travel, and separate each lay-1 A former employee of the er of cookies with more paper. j Hillwood Mfg. Co., he entered If you have a tin box in which ¡the service in March, 1943, to pack these cookies, so much ¡trained at Camp Polk, La., and the better. These always keep j has been overseas since May. fresh in a tightly closed con-1 Awarded the Purple Heart, tainer. Makes 6 dozen. Vicic is in an Army hospital. Girard, Ohio. be few things more important than prayer. S^int Augustine beautifully speaks of,it as the bread of V tfhe soul' without which it will wiste away as the body wastes without nourishment. It is nevertheless a fact that instruction on .the matter of Prayer is not common and ignorance of the nature of Prayer is not seldom the cause of inability to pray. Therefore at times like these when we are all praying, even those of us who 'have not prayed much before, for victory, for peace, and for our friends and relations who may be in danger, we do well to consider the nature of prayer. If we take the common definition of prayer: "The lifting up of the heart to God," we encounter at once the first difficulty — the heart is so burdened with the cares of the worlclj' that it can 'hardly be lifted up at all. From this cause arise all the distractions that harass us when we try to pray. Nor is this difficulty anything new. Origen, writing in the third century, says of those "qui in orationis ago-ne desudant." Indeed the trouble is as old as human nature or rather sin and it has its seat in the very neart which we labor to lift above the cares of the world to the foot of heaven's throne. For this reason Rufinus, Evagrius, Cassian, the Areopagite and indeed all spiritual authors speak of the watch that must be kept on the heart by those who would pray. Tne point then that we must try to impress upon our minds is that Prayer is a Life anjl we cannot hope to pray well if we are going to spend an(j|all our time apart from direct and deliberate praying quite absorbed- in the dissipations of life. "He prays but little and but ill who. prays when only on his knees." And so there is no getting away from the rather frightened and so true doctrine of detachment which all the great masters of the Spiritual Life, but especially St. John of the Cross, enlarge upon. It is not good thinking we will ever be able to pray as we ought so long as our affections, our heart is disordered, cleaving to created things, for their own sake. Rather should we, as St. Augustine says, use the creatures of time as a traveller uses the things at a wayside inn. Let us use them when occasion demands only by all means but let us beware of setting our hearts upon them for their own sake. This doctrine of detachment is not new, it is not a sort of "extra" added on to the teaching of Christ by the Mystics, for Christ Himself taught nothing else to those who would follow :Him and when tie bade us love God with our whole hearts and our neighbors as ourselves, that is for His sake, he left no room for anything else whole-hearted fulfilment of the Commandment of Love. This may be hard, and is indeed 'hard, to realize, and can probably never be perfectly realized in this life, at least so St. Bernard would seem to think, except perhaps at moments rare and short when God inclines the heavens and comes down. Yet the measure of our success in this will be the measure of our progress in Prayer. From what has been said, it must be seen how futile it is to put Prayer in a water-tight compartment by itself as just one of the activities of a Christian, for it is a life and it is the Christian Life whether at certain specified times it expresses itself in Petition, Contemplation, or Praise. Moreover it is from the Life of Prayer that our activities should spring and we certainly labor in vain who neglect the Life of Prayer for action. If Prayer is our life then action will take it3 proper place as the ritual of our Prayer, as the overflowing of that true Charity which is nourished in Prayer. Then so far from our Prayer 'hindering our Action or our Action impeding our Prayer, the contrary will be true and our Action and our Prayer will aid each other in reciprocal relation. This of course calls for generosity, great generosity on the part of the individual, but the following of Christ can never be anything else than the progress of those who esteem all things so that they may find Christ. Of course, there may be other causes for distractions and inability to pray. It may be that one is clinging to old and familiar methods when the hour has struck to move on and move up, and the imagination, 'the fool of the house,' is apt to roam here, there and everywhere, even when the will is firmly united to God. But in dwelling on detachment one has dwelt on the most common cause of inability to pray and of distractions in the act of praying. When this lesson has been learnt, then indeed, will we be able to lift up our hearts to God and find it is not victory, nor yet peace or anything else that we want for its own sake, but only Him for whom we are made and apart from Whom we can know no peace or victory or happiness. But finding Him we will find all else besides, and no one will rob us of our treasure, for it will be safe wnere thieves cannot break in and steal and where moth cannot corrupt. — The Voice of the Good Shepherd. -o- "RETURN TO THE KITCHEN? WE DEMAND EQUAL RIGHTS" \ By Sister M. Clare, SND 000 women to do everything Preparatory to a discussion from dairy and poultry work of the Equal Rights Amend-to operating lathe3. Airplane ment which was embodied in manufacturers offered to pay the platform of both political for the training of hundreds parties, let us take a hasty, of girls if they would attend very superficial look at worn- (engineering school and train en in the nation at large. Just for positions in the industry. 25 years ago American women cast their first vote3. In the recent national election it is Last Labor Day marked the climax of the women's industrial revolution in the Ameri- estimated that women cast jean economic structure, said more than half of the ballots.!the director of the women's Nine women will serve in the bureau of the U. S. Depart- 79th Congress and an ever-increasing number of women are winning posts in state legislatures. In industry the War Manpower Commission f i)g u r e d meni of Labor, as she paid tribute to the 17,000,000 women now working in war production and civilian industry. And this is the "splendid"-work which, we are told, worn* that almost 40 per cent of the ¡en will be loathe to give up workers are women. Last year ¡when the menfolk come home the federal government train- j from the wars and expect the ed800,000 women for specific | ladies to return to homemak-jobs in war plants, ing. "What! Reti operational most of them in heavy industry. In addition, over 125,000 women were taking, at federal expense, college courses in en- Return to the kitchen? Never! We demand equal rights." Thank God this stampede for so-called equal rights is be- gineering, drawing, account-!ing engineered by a minority ing, precision inspection, etc. ¡group. But it is a very vocal During the same period more I group. They have been get-than half a million women jting up steam for 20 years were engaged in various jobs now and have rallied a surpris-for the Army, some hunting ling number of people to their spies through the mails, oth-| side. It seems hardly possi-ers censoring letters or trans-|ble that this support is the relating business or legal corres- suit of thoughtful study. It is pondence. ' J perhaps more a gesture to The war stress also brought1 quiet the clamorous ladies, women into the hard, dirty ¡This group, however, can do a work in mines, and into the , lot of harm to the women of steel mills where they operate !the nation unless we all pull giant overhead traveling over to the curb, think the cranes, or work at the open thing through and then do hearths and blast furnaces, something about it. They are flame cutters, hot-! -0- bed operators, welders, as well The best incense of sacrifice as timekeepers and plant po-1 gives off the odor of loving licemen. Women have even replaced husky men in the saw mills. They became drivers of heavy trucks. At an Army proving ground an 18-year-old girl operates a 15-ton crane, an all-woman crew fires and cleans a 90 mm. anti-aircraft gun. Women guards at war plants have been trained in jiu jitsu so as to be able to deal with saboteurs. The railroads employ them as engine oilers and wipers, turntable operators, track walkers, section hands, foremen, brakemen, conductors, train dispatchers, station agents, telegraphers. The scavenger industry in Chicago appealed to women to apply for jobs as garbage collectors when the War Manpower Commission refused to declare that aromatic job essential. Some months ago New York City offered placement to 10,-, generosity rather than that of pain. IN LOVING MEMORY OF OUR MOTHER MARY (ZAGAR) LOKAR who passed away November 24, 1937 Seven Long and tiring years have passed And many are the changes But our thoughts and love for you—dear Mother Remain the same always. Sadly missed by : Justine and Frances Lokar Joseph, Frank, and Mary (Turk) t Pittsburgh, Pa., Nov. 15, 1944. «fcT —MAKE IT 40 IN 44!— Wounded on Peleliu Island Cleveland, O. — Pfc. Edward Kotnik, 20, was wounded on Peleliu Island. The marine said in his letter to his parents, Mr. and Mrs. Joseph Kotnik, that he suffered shell fragment wounds in his leg. The family's former resi- dence was at 1056 E. 62 St., There j area of t'he recent East Ohio 'can be no way out, no way but ¡Gas Co. disaster. Pfc. Kotnik the way of Calvary; it must be . was last heard from several all or nothing for we cannot weeks ago. He wrote at the serve two Masters, our God is time that he was being trans- a jealous God and can brook no rival. When however we come to look into this Detach- ferred to another hospital. Pfc. Kotnik, an only son, worked at the Ohio Rubber Co. iPvfc H. R. Powell, ef Morgantown, W. Vs, show» how our fighting men sieep soundly and comfortably on the snow-covered ground. His water repellent sleeping bsg weighs eight pounds, while his light nylon tent is coldproof to 10 degrees below rero. Both the sleep, ing bag and the nylon tent require used fsts in thSir composition. ,.Tfcte is something to remember when tempted to waste used kitehen -fat. or eemplaiw about the sbssnce ef nylon hosiery. ment we must be careful not before entering service in to vie wit from too negative an April, 1943, and he went over-! aspect — a mistake commonly seas the following October. | made by those who without instruction read St. John of t'he Cross for the first time. Rightly viewed, detachment is the positive white hot love of God with our whole heart and all else for His sake, it is the Soldiers at the Fort Belvoir (Va.f Engineer Replacement Training Center built as many as 180 bridges in a normal week as a part of their technical training. FATS TO FREE FRANCE Esme of Paris, famous perfumer and author, has salvaged her kitchen fat since the war began. Now that Prance is being liberated and Germany hurled back, she is even more conscientious because she realizes that fats and oils are needed more than ever for munitions and medicines in the all out drive of our armies.