Lict m koritti delav-■hatf« I|u4ctva. Delev el mo opravl£enl do veege War product ra|o. Thle paper 1« devoted lo the tntereete of the working cleee. Work* ere ere entitled lo ell whet (Key produce. K»ur*«i a» Moo.4-.iaM matter. Dm. 9, 1807. at lb* yomi of no. • I Chlcfo 111 und«» lb* Act of (Jo.gr.M of lUreh IrU, IH78. Offiei: 4008 W. 31. Str., Ckicago. Delavci vseh dežela, združite se!' FAZITE1 ne ilevllko v okUpa|o ki ee nahaja poleg vašega naelove. prlleplle-n.g. «podajali ne ovitku. Ako (SOO) te «tevllke . . t «da t vem e prthodn|o številko naiega liete poteče ne ročni ne. Proel-mo, ponovite t« teko|. Štev. (No.) 365. Chicago» III., 8. septembra (September) 1914. Leto (Vol.) IX. Socialistična zastava v Ameriki. Sedanja vojna v Evropi, ki je vzela človeškemu življenju vsako ceno, ni za socialistično internacionalo le predmet ogorčenja, temveč tudi problem, s katerim bo imela opraviti se dolgo, ko bo že divjega klanja konec. Ona bo predvsem morala napeti vse svoje moči, da se dožene zgodovinska resnica in razgrnejo pred svetom pravi vzroki, ki so porodili to beetialno klanje. Proletariat, ki se bojuje za svojo trajno osvoboditev in ve, da za to ne zadostuje le voija, mora poznati vse vire zgodovinskih dogodkov in ne more trpeti, da bi ga varali z zlaganimi pravljicami, kakor so stoletja zavajali ljudstva. Razkriti resnico ne bo lahka reč, ker je laž v interesu vladajočih mogotcev, posedujočih ogromen aparat za zakrivanje dejstev, za zavijanje, utajevanje in zaslepljevanje. Na drugi strani pa so se mase ljudstva, katerim primanjkuje kritičnega duha, pa sprejemajo z zadovoljstvom bajke, izmišljene in lokavo kolportirane od zločinskih veljakov. Dasi je realno mislečemu socialistu jasno, da je kapitalistična tekma, imperialistična razpenjavost, neenakost gospodarskega razvoja, glupa monarhistična megalomanija, dipl o matična brezvestnost . in nesposobnost buržvazije ob večnem, vse sile narodov presegajočem oboroževanju morala prejalislej izzvati velik oborožen konflikt utilitarističnih držav, so vendar neposredni razlogi še pokriti z gosto meglo in krivi mogotci se bodo trudili, da jo še bolj zgoste. Z bajko, da je postala vojna zaradi atentata na Franca Ferdinanda in njegovo ženo neizogibna, se ne bo dal odpraviti nihče, kdor ima zdrave možgane v glavi. Predvsem je atentat sam še preveč nepojasnjen, kajti to, kar je avstrijska vlada razširjala o rezultatih preiskave, nima prav nobene dokazilne moči in že zaradi tega ne zasluži vere, ker prihaja od tiste Berchtoldove vlade, katero smo neštetokrat vjeli na najdrznejši in najdebelejši laži. V nobeni pravni državi ne more biti obtoženec obsojen, dokler ni po vseh veljavnih zakonih dovršen proces v vseh fazah; avstrijska vlada pa si je lastila pravico, da je svoje trditve, za katere ni nikomur podala dokazov, razglasila za dognana dejstva, kakor da bi bilo treba za procese med narodi in državami manj vesti kakor za pravno postopanje proti posameznikom. Zgodovina je polna tako nezaslišanih zločinov, da spravljajo naivnega človeka v obup. V vladajočih krogih je imelo načelo, da posvečuje namen vsa sredstva, v vseh časih veliko veljavo in jo ima še do današnjih dni. Tudi med največjimi mogotci niso hudodelstva nič redkega, in obseg dejanj in njih posledic je tam še večji kakor v niža v ah. Gotovo je, da se je tudi sedaj nekje izvršil strašen zločin, strašnejši o* sarajevskega atentata, in socialistični internacionali mora biti največ do tega, da se razkrije. Tega ne zahteva navadna radovednost, ampak zgodovinska naloga proletariata, ki je poklican, da odpravi vso anarhijo sedanje družbe. Ali to je le razmeroma majhen zlomek onega dela, ki čaka sociali stično armado. Vojna bo moč organiziranega proletariata v Evropi nedvomno oslabila. Nihče ne more biti prerok in nihče ne ve, kaj se vse zgodi po vojni in morda tudi preden bo vojna končana. Vsa ugibanja o novem evropskem zemljevidu, o revoluciji na Ruskem, v Avstriji ali v Nemčiji so za sedaj zelo akademičnega pomena. Lahko se zgodi, da pojdejo razne krone v muzeje, lahko pa dvigne tudi absolutizem svojo gorgonsko glavo in se zaje militarizem še silne je narodom v kri in meso. Pa tudi če izbruhne parcielna ali splošna revolucije, ne smemo varati sami sebe z domišljati jem, da prihaja socialna revolucija; zakaj zgodovina kakor natura ne dela skokov, in razmere v Evropi še niso dozorele. Socialna demokracija na starem kontinentu bo tudi v najugodnejšem slučaju silno trpela. Orožje bo pomorilo neštete njene člane po vseh državah, bitke vzamejo stoterim in tisočerim sposobnost za delo in jih izpremene v uboge pohabljence. Neštete miljarde, ki jih sedaj požira krvavi militarizem, bodo manjkale v narodnem gospodarstvu. konzumna moč mora opešati, industrijska produkcija bo potlačena, poljedelstvu pa bo primanjkovalo delovnih moči, da bi napravile pomendrana polja zopet rodovitna. Socialistične stranke bodo trpele po številu svojih članov, manjkalo jim bo materialnih sredstev, občutljivo bo tudi pomanjkanje duševnih sil. Intenzivnega socialističnega dela pa bo po vojni še bdlj treba kakor pred njo. Tako strahovito klanje ne ostane nikoli brez moralnih posledic. Tudi v organizacijah še niso sami utrjeni, temeljito izobraženi, vseskozi so socialističnim duhom prepojeni člani; militari-stične orgije in patriotardarsko opa janje postane mnogim napolpo-učenim in značaju slabšim nevarno. Škoda, ki preti iz tega, se mora hitro odstraniti, da se ne zagrize in ne razširi. Situacija v Evropi bo po vojni na vsak način v mnogih ozirih drugačna, nego je bila meseca julija. Stranka, ki se bojuje za bodoč nost človeštva, pa ne more nikakor pripustiti, da bi ji razmere zrastle preko glave in da bi se mogla reakcija utrditi. Celo tiste revolucije, ki so v Evropi morda mogoče, bi lahko porodile socialno reakcijo, ako ne poseže socialna demokracija pravočasno in z zadostno silo vmes. Resnega opešanja evropskih socialističnih strank ne more trpeti intemacionala. Kakor koristi napredek enega dela posredno vsem, tako ima od parcialnega nazadovanja celota lahko silno škodo. Tako se javlja vprašanje, kje naj dobi mednarodni socialistični proletariat tisto moralno vzpodbudo in oporo, katere bo po vojni v največji meri potreben in katere začasno v Evropi ne bo. Tudi Amerika čuti posledice oživelega barbarizma v Evropi, zakaj goepodarski svet je že toliko razvit, da razširi kamen, ki pade v njegovo morje, svoje kolobarje do vseh bregov. Ali udarci ki zade vajo ameriško delavstvo, se vendar ne dajo od daleč primerjati z onimi, ki padajo na evropske tovariše. In po zakonih kapitalistične družbe se obljubuje ameriškemu kapitalizmu v doglednem času zlata doba, ob kateri tukajšnje delavstvo že zaradi sebe ne sme prezreti svojih interesov. Mednarodna solidarnost pa nam nalaga, da prevzamemo v tej dobi dolžnosti intemacionale, katerih ne morejo vršiti bratske stranke v Evropi in se z vsemi silami pripravimo za trenotek, ko bo treba so-drugom onkraj oceana podati roko v oporo in pomoč. Zgodovinski klic, ki doni v ušesa ameriški stranki, morajo slišati vse organizacije, velike in male, vsi zaupniki in vsi posamezni sodrugi Za socialiste novega sveta je prišel trenotek, ko se mora uresničiti za hteva, da bodi vsak sodrug agitator in organizator. Kakor mogočna Evropa v krvi in plamenu. Dva ruska zbora z 80.000 možmi pomendrana. — Avstrija poražena, 100.000 mož izgubljenih. — Na tisoče ubitih, na stotisoče ranjenih. — Po dva in tri miljone mož v bitki. — Turčija se hoče vmešati, Italija se pripravlja. — Anglija hoče pripeljati indijske polke v Evropo__V mesta padajo bombe iz zraka__Pariz pred obleganjem. — Avstrija od Srbov tepena. — Rusi gredo zaveznikom na pomoč. Najgrozovitejše klanje, ki ga pozna človeška zgodovina, se vrši v Kvropi. Hitkc, izgube, žrtve presegajo vse, kar je bilo kdaj groznega na zemlji. A š»- ne more nihče reči, kje j<> meja teh strahot in kako se utegne furija še razširiti. (¡rško-perzijski boji, rimske vojne v starem veku niso bile malenkosti; vojne starih Rimljanov po vnem svetu so bile krvave; v Napoleonovi dobi se j«' življenje uničevalo eit masse. V rusko-ja-ponski iu potem v balkanski vojni je izgledalo, kakor da je vojni bes dosegel vrhunec. Vsi- to se zdi, kakor da so bile praske, ee se primerja z masami, ki stopajo sedaj na bojišče in s številkami, ki označujejo žrtve in izgube. Poročila o tem nezasliša-V m klanju se glas«» tako, da pravi čitatelj ž««: "To ni nič," ako čita vest o spopadu, kjer je bilo par sto mrtvih. Na tisoče in tisoče jih mora biti, divizije in zbori morajo biti uničeni, plamen grmad, ua katerih sežigajo mrliče — in kdo ve, koliko živih med njimi!— mora švigati preko gora, da se še razdražijo živci. In kakor da nima bog Mart š<-dosti žrtev, prihajajo vesti o novih nevarnostih. Turčija j«' mobilizirala; enkrat prihaja poročilo, da je njena vojna z (Jrško I«• vprašanje dveh treh dni, drugič «la jo že napovedala vojno Rusiji. Italije hoče baje poseči vmes, ako so Turčija res zgane; balkanske države so za ta slučaj tudi pripravljene, da pograbijo za orožje, le o njih grupiranju si nasprotujejo poročila. Fraucoako-anglcaka armada s«' jo izza zadnje velike bitk«' umaknila, iu zdi sr, da se ji jc posrečila retirada v redu. Nemci so zdaj baje« le še trideset milj oddaljeni od Pariza, kjer so izvršeno obširne pripipve za obrambo. Vlada s poslanci so jc preselila v Bordeaux (Bord6). Zadnje dni se je cenzura v Parizu in Londonu priostrila in iz teira sklepajo, da se vrši na francoskih tleh nova velika bitka. Pariz je močno utrjeno mesto in ima tri velike pasove zunanjih utardb; Francozi in Angleži javljajo, da jc pripravljen za dolgo obleganje, v tem času pa upajo, da bo nova francoska armada "ali right" in da so izkrcajo tudi še britanske čete. Medtem se jc silno poostril položaj na vzhodu. Rusi so vdrli v severovzhodno Prusijo proti Kra-Ijevcu, na jugu pa je nemška armada prekoračila rusko mejo, ki je tukaj zarezana globoko v Nemčijo. Z vseh vesti, ki so deloma zelo zmedene in si včasi neverjetno nasprotujejo, se da posneti, da so Rusi v Nemčiji naleteli na hud odpor, medtem ko so proti Avstriji dosegli velik uspeh in menda preprečili strategično zvezo Nemcev z Avstrijci. Razvoj operacij na vzhodnem bojišču vpliva seveda zelo na položaj ua zapadu. Ako bi se Rusom posrečilo, da ohranijo svojo premoč nad Avstrijci iii da dosežejo tudi proti Nemcem odločilen uspeh, pridejo vse nemške pridobitve v Belgiji, in Franciji v nevarnost, če morejo združeni Francozi iu Angleži tako dolgo vztrajati. Co pa bi Nemci Ruse tako porazili, da bi tudi Avstrijci lahko zopet svobodno dihali in prestopili v ofenzivo, bi postala nevarnost za Francijo zelo resna. Seveda je ob vsem tem še vprašanje, kaj se zgodi na jugu in kakšne druge komplikacije nastanejo meti državami in v državah. Strašen ruski poraz. PetrOgrad. — Ruski generalni štab priznava, da sta bila v petdnevni bitki s Prusi dva pruska armadna zbora, ki sta štela 80.000 mož, tako poražena, da je večji del ubit, ranjen ali pa ujet. Rusi niso poznali terena in so zašli na močvirnata tla, kjer se niso mogli rešiti, ko je dobila nemška armada pojačanje. Med izgubami so tudi trije poveljujoči generali in veliko število častnikov. 3,000.000 mož v bitki! Bukarešt. — V veliki bitki ob rusko-avstrijski meji, ki jc trajala tri dni, je bilo tri miljone vojakov angažiranih. Po strašno krvavih bojih so bili Avstrijci odločno premagani. Avstrijski poraz. Bukarešt.—Bitka med rusko in avstrijsko vojsko, ki je bila izredno krvava, se je končala s popolnim porazom Avstrijcev; izgubili so 30.000 mož, med temi nad :i 800 nemških častnikov odpeljalo čez Bolgarsko v Carigrad, kjer naj dobe poveljniška mesta v turški armadi. Rim. — Sem prihaja vest, da je Turčija baje napovedala vojno Rusiji. Italija. Rim. — Po vseh italijanskih mestih vlada mrzlična razburjenost. "Avanti", glasilo socialistov, zahteva od vlade, naj skliče parlament, češ če nosi narod vsa vojna bremena, ima tudi pravico vedeti, kam hoče vlada zapeljati deželo. Rim. — V poučenih krogih mislijo, če prične Turčija vojno, da se obrne Italija v prvi vrsti proti njej. — Ob tripolitanskem obrežju križsrijo italijanske ladjo. skala mora stati ameriška socialistična armada po vojni, da se nanjo zaupno naslovijo opore željni bratje iz Evrope. Tedaj spozna svet» da ni sile, ki bt mogla premagati socialistično internacionalo in njena zastava v rokah Amerike postane znamenje zmage. Anglija svari Turčijo. London. — Angleška vlada je poslala v Carigrad svarilo, naj se Turčija ne meša v sedanjo vojno, ker bi to lahko pomenilo konec turške države. Na srbski strani. Rim. — Iz Niša poročajo, da-se je pri .Jadranu spopadlo 200.000 Avstrijcev in 180.000 Srbov. Avstrijci so bili poraženi in 140.000 mož j<* deloma ubitih, deloma ranjenih in ujetih. Nemci v Amiensu. Pariz. — Nemci so po tridnevni bitki zavzeli Amiens, ki leži na poti proti Parizu.v i Pariz za obleganje. Pariz. — Francoska vlada so jo presolila v Bordeaux. (toncral (iallioni je imenovali za vojnega guvernerja in poveljnika obrambe ter je izdal razglas, da izvrši svojo nalogo do kraja. . Avstrijske izgube. Petrograd. — V bitki pri Lvovu so Avstrijci izgubili 100.000 mož. Med temi je okrog iitJOO mrtvih. Sedemindvajset topov je padlo v ruske roke. Avstrijci so imeli utrjene pozicije, pa jih niso mogli držati vpričo silnih ruskih naskokov. 70.000 ujetih Avstrijcev. Petrograd. — V sedemdnevni bitki pri Lvovu so Rusi vjeli 70.000 Avstrijcev, med njimi več generalov, ter vplenili več kakor 200 topov iu mnogo zastav. (Zadnje vesti o vojni so na tretji strani.) ZADNJA VOJNA? Odkar se je v Evropi pričela barbarska morija, mrgoli po svetu političnih talentov in vojaških strokovnjakov. Ljudje, ki imajo preveč časa in premalo znanja, rešujejo zdaj največje svetovne probleme s tako lahkoto, kakor rebuse. Da je takih veleumov tudi v Ameriki v izobilju, se pač razume samo ob sebi. V vsakem salonu, v vsaki brivnici, pri snažilcu čevljev lahko človek posluša najsmelejše razvozlavanje ugank, katerih se sam ne bi upal niti lotiti,in na ktipe jih je, ki so prepričani, da bi oni zdaj morali biti ministri in generali v Evropi. Med te modrijane spadajo tudi oni, ki z občudovanja vredno go-tovostvo trdijo, da bo sedanja vojna zadnja na svetu. Če bi bilo za tako mišljenje dovolj stvarne podlage, bi se človek, vedoč da ne more ustaviti sedanjega klanja, navsezadnje še za silo potolažil z lepim upanjem. Osvoboditev človeštva od vsakovrstne sužnosti je zahtevala že mnogo krvi, in če bi bila sedanja vojna potrebna zato, da ne bo potem nobene več, bi jo smatrali za eno tistih tragedij, skozi katere se vije ves napredek človeštva. Toda iz česa naj bi zajeli vero, da se vrši res že zadnji krvavi spopad narodov in da prihajamo po sedanji vojni v dobo večnega mi« ru? Sedanje moritve so gotovo v veliki meri krivi evropski monarhi, ki so kljub vsem konstitucijam v vojnih rečeh še popolnoma absolutistični. Najbolj velja to za Avstrijo in Rusijo, zakaj v Angliji ali na Nemškem morajo vsaj navidezno parlamenti dovoliti vojni kredit, dočim se ni treba Francu Jožefu in Nikolaju niti za to zmeniti. Na Ruskem se duma ne vpraša, v Avstriji se pa državni zbor spodi domu in poslancem se obesi puška na ramo. Sicer pa je to itak le formalnost, zakaj če bi n. pr. nemški parlament gobezdave-mu Viljemu odrekel kredit, bi si ga vzel sam, in če bi ga vlada ne ubogala, bi si sestavil drugo. Glavno je to, da ima po vseh monarhi-stičnih državah vladar pravico napovedovati vojno in sklepati mir. Moč za to pa ima, ker je vrhovni poveljnik armade, v kateri vlada slepa pokorščina. Kljub nedvomni krivdi krona-nih domišljavcev in njihovih oprod pa ima vojna še druge in tehtnejše razloge. Sedanje klanje se je pričelo na jugu. Vojno je napovedala Avstrija Srbiji. Ali kaj je vse to, kar se vrši sedaj ob Donavi in Drini v primeri z dogodki v Belgiji in na Francoskem? Kdo se veliko briga za avstro-srbske praske, ko se pripravlja nemška armada za naskok na Pariz? Prava, glavna vojna se ne vodi tam, kjer se je pričela, ampak na severozapadu, in četudi so nemške čete poplavile francosko zemljo, se vendar vodi odločilni boj med Nemčijo in Anglijo, le da se odigrava na tujih tleh. V teh dveh državah pa je evropski kapitalizem na vrhuncu. Med obema se razvija neizprosna gospodarska konkurenca. Obe sta razširili svoje trge po vseh krajih sveta, ustanovili kolonije po vseh kontinentih in otočjih, obe se napenjate, da bi izpodrinili druga drugo. Posledice vojne se ne bodo kazale samo v tem, da bo po miru Nemčija ali pa Anglija na trgu močnejša od svoje tekmovalke. Lahko se zgodi še marsikaj druzega, kar se lahko ugiba, česar pa ni mogoče prerokovati. Razne krone lahko sfrče z raznih glav, ali pa se še bolj utrdi monarhizem; lahko se izpremene vse evropske meje, lahko nastanejo revolucije Ali cena, za katero se koljeta obe skupini, je angleška in nemška gospodarska hegemonija. V tem je pravi značaj sedanje vojne. In dokler bodo na svetu taki cilji, je vojna mogoča. Klanje na severu in jugu, na vzhodu in zapadu pomeni popolni bankrot meščanskega mirovnega gibanja, čigar zastopniki so mislili, da se da zgodovina voditi z etičnimi nazori. Gospodarski konflikti so na tej trdi zemlji najmočnejši in dokler bodo na svetu taka nasprotja mogoča, morajo narodi vedno trepetati pred krvavimi spopadi. Kapitalistična družba pa nosi taka nasprotja vedno v svojem krilu. Svetovni mir ni nemogoča utopija, kakor pojo na drugi strani brezpogojni skeptiki. Ali mogoč je le tedaj, če so veliki interesi človeštva enaki. To velja predvsem za gospodarske interese, na katerih sloni vsa življenska zgradba. Zaradi različnih nazorov o slikarstvu in kiparstvu ne bo nastala svetovna vojna; versko vojne lahko prepreči napredujoča o-mika, nacionalnim vojnam napra* vi avtonomija narodov konec. Vojne iz gospodarskih razlogov pa minejo le tedaj, če izginejo gospodarski vojni razlogi sami. "Vojne ne bo več" se bo takrat lahko dejalo, kadar zavlada na svetu socializem. Kajti tedaj bo vse gospodarstvo služilo vsem. Socializem pomeni konec gospodarske anarhije in s tem konec konkurence velikih sedanjih izko-riščevalnih skupin. Kadar ne bo več vprašanje, kdo požre večji prof it, ne bo več razloga za vojno. In s tem prenehajo vojne. če je sedanja vojna zadnja, bi se moglo le tedaj povedati, če bi bilo mogoče prerokovati, kdaj premaga socializem kapitalistično družbo. Ako vidimo, koliko je še nezavednega delavstva po vseh krajih sveta, si moramo reči, da je še zelo zelo veliko dela in da bo treba tudi še časa, preden se vse opravi. Lahko pa pravimo eno: Vsak korak, ki ga kdo stori za razširjenje in za utrditev socializma, nas približuje svetovnemu miru. Le socialistično delo je resnično in bivstveno mirovno delo. Avstrija pred revolucijo? Nepokorno vojaštvo. — Brezposelnost in beda. — Ženske demonstracije. — Policija proti ženam in otrokom. — Ruske proklamacije. Iz Evrope ni ok1 rusko zastavo in jim ob-ljubujejo, da jih ruska vojska rt" tiranstva llsbsburžanov. ši DAVKI. Iz Washingtona poročajo, da pripravlja predsednik Wilson lepo darilo za ameriško prebivalstvo. V kongresu je predložil poslanico, s katero zahteva 100 miljonov do larjev novih davkov, da se izravna izguba, ki jo je ameriška carina utrpela zaradi evropske vojne. Davki naj bi se naložili na pivo, vino, žganje, železniške vozne listke, gledališke vstopnice, na ben ein, patentne medicine i. t. d. •V sredo je zvezni blagajniški urad poročal; da so carinski do hodki meseca avgusta padli za 11 miljonov. Skupni carinski dohodki so znašali le 19,431.363. Na sprotno so notranji davki nekoliko narasli. Toda v celoti so dohodki zaostali za «leset miljonov. To je vse lepo in mi tudi priznavamo, da potrebujejo Zedinje-liedrzave denarja ,čeprav se nase mnenje o potrebah precej rasli kuje od vladnega. Zlasti če misli jo v VVashingtonu, da je treba več denarja za militarizem, ne moremo tega nikoli podpisati. Odločno pa moramo ugovarjati da se nakladajo novi davki masam delavskega ljudstva, ki so od posledic evropsko vojne najbolj udarjene. Davek na pivo, vino in žganje pomeni, da bo pijača dražja. Davek na železniške listke je podraženje vožnje. Davek na gledališke listke napravi iz gledališč še bolj zabavišča za bogatine. Mister Wilson, ki se dela tako prijaznega ljudstvu, bi tudi lahko vedel, da uči vsa moderna sociologija, da je edino progresivni davek na dohodke iti premoženja pravičen. V Ameriki, kjer se velike mase ljudstva še nič ne brigajo za življenje, so pa take za-iteve kakor Wilsonova še moguče PAPEŽA IMAJO Gospodje kardinali, ki so se zbrali v Rimu, da izvolijo novega vatikanskega jetnika", so v četrtek naposled prišli do rezulta ta in izvolili Italijana kardinala Giacomo della Chiesa za papeža. Novi "sveti oče" se bo imenovsl Benedikt XV. Trikrat so kardinali glasovali brez uspeha. Kako je to mogoče, je tajnost, katere naš lajiški razum ne razume. Učili so nas, da razsvetljuje cerkvene velikaše/ sani sveti duh, da prav volijo. Ne gre nam v glavo, kako da ne pride to razsvetljenje že pri prvi volit vi. Pač pa razumemo, da se pri vsaki volitvi papeža vrše ostri boji med strankami in da se intrigi ra na vse strani. To pot je šlo pravzaprav še precej lahko, zakaj včasih je konkla ve po dvanajstkrat brez uspeha volil, preden je dobil potreb no večino. Zdaj pa je vojna važnejša kakor novi papež, pa se ni mogla diplomacija toliko vtikati v volitev kakor včasi. Katoliška cerkev ima novega poglavarja in po meščanskih časopisih bo sedaj ugibanje na vse strani, kakšen pomen in kakšne posledice bo imela ta izvolitev. Mi pa smo prepričaj, da ostane v Rimu vse pri starem in katoličan-stvo pojde dalje svojo rakovo pot, ki mu je določena po zgodovini in po nevzdržnem napredku Človeštva. Posameznik, pa če prav sedi na papeževem prestolu, ne ustavi svetovnega razvoja. Kaj naj pijemo ob težkem delu? Kolikrat se izgovarjajo delavci s tem, da imajo tako težko delo, da ga brez alkoholnih pijač ne zmorejo. Ali to je zflolj predsodek, ki naj ga ovrže zgled iz življenja. Uprava rudokopnih jam Kmma in Romcr v okraju Ribnik v Šleziji ima od februarja 1913 kantino, v kateri prodaja tudi toplo mleko in kavo. Leta 1913. ao popili delavci povprečno vsak mesec 96 litrov toplega mleka in 20 litrov tople kave. Pozimi ao pili seveda bolj ti dve topli pijači kakor poleti, vendar ao pa popili tudi v najtoplejših mesecih od junija do avgusts povprečno po 80 1. mleks in 10 1. kave na mesec. 4» IZ NASELBIN. Obupen poloiaj v Calumetu, Mich. — Dnevno časopisje poroča, da je Calumet & Hecla Co. h 1 septembrom snižala plače vsem delavcem v rudnikih, na površju iu v topilnicah za deset odstotkov Kakih 12.000 delavcev je priza detih. Družba ae izgovarja, da je tega kriva vojna, ker je zaprla trge bakra v Evropi. O bednem položaju v bakrenem okrožju nam tudi piše bivši štrajkar iz Calumet a sledeče: "Delavski položaj tukaj je neznosen. Delavce gonijo kot vrag polhe, odpuščajo jih na vseh stra neh in plače jim trgajo, da je groza. Na Mohawku in Wolveri nu so dobili delavci obvestilo zadnji teden, da bodo tisti, ki so doslej imeli .$3.25 dnevno, zanaprej imeli $2.50 in "tremarji", ki so imeli doslej $2.60 dobe odslej $2.23. Rudnik Tamarack je na vseh svojih sheftih popolnoma prenehal z delom. Na Ahnieeku kjer so štirje shafti, so tudi dva zaprli in ravnotako dva na Mohawku. Tako se godi revnim ru darjem !Medtem ko gredo plače navzdol, gredo pa cene živilom ravno za toliko odstotkov navzgor. Nekatere biva«? skebe bo menda zdaj tudi pamet srečala Ne samo bivši štrajkar ji, temveč tudi bivši skebje tarnajo in tožijo o slabih časih, nizkih plačah dolgih delavnikih*, trdem delu (u. pr. mož pri svedru) itd. Nekateri so pa še tako nesramni, da naiu bivšin\ štrajkarjein — ki smo s borili za organizacijo in boljše delavske razmere — pridgajo o solidarnosti in boljši slogi! Zdaj vidijo, kako krvavo nam je po trebna orgauizacija, kako dobro bi bilo, da smo organizirani, ali zdaj je prepozno. Težko da bi itne li rudarji v Copper County še kdaj tako lepo priliko za pridobi tev svojih pravic kakor so jo imeli lani, če bi bili vsi složni in pa metni. Toda zdaj ne pomaga no beno jokanje. Kar nas je bivših štrajkarjev, prenašamo vse križe in težave mirno, ker nas tolaži zavest, da smo v boju storili svojo dolžnost in naša krivda ni, da je prišlo tako; na drugi strani pa veliko bolj trpe bivši skebje, kajti vest jih grize in peče, da niso delali prav in da so sami krivi, da morajo zdaj toliko trpeti. Uverjen sem, da bivši štrajkarji nimajo večje naslade kakor če poslušajo jeremijade bivših stavkokazov, ko tarnajo o trganju plač in o dolgih delavnih urah; kajti zdaj šele sprevidijo, da bi ne bi.o tega, če bi bila zmagala rudarska organizacija." kratje le toliko časa ravsajo med aeboj, dokler se ne boje socialisti-čuih volilccv. Ako pa pride tako daleč, da bi iuieli socialisti priti do veljave, ae pa neha rcpuhlika-liizeui in deinokratizem in atari sovražniki ao drže v prijateljskem objemu. Žaloatno pa je, da vsega tega niso krivi kapitalisti, pač pa delavci, ki imajo večino, ako bi jo hoteli imeti. Delavcev je 95 proc., kapitalistov pa le 5 proc. in vkljub temu ne vladajo delavci kapitalistov, pač pa kapitalisti de lavcc. Smešno je poslušati neka tere delavce, ki so pri bari navdu šeni socialisti. Po mojem skromnem mnenju so ti revčki le navadni bahači. Kdor je socialist v srcu, pojde brez vsakega prigovarjanja v socialistični klub. V resnici" ni lepo, da nimamo v naši naselbini svojega slovenskega soc. kluba. Kaj neki se morda bojimo mednarodnega socializma. Sporočam čitateljem Proletarca, da je v naši naselbini preminul delavec J. Jakofčič, član društva štv. t» 1 J. S. K. J. Pokojni rojak je bolehal dvajset mesecev na je-tiki, sedaj ga je pa sinrt rešila su-ženstva. Bil je delavec-trpin, kot nas je na miljone drugih, ki garamo pod težo krutega kapitalizma. .John lVzdirc. Reading, Pa. — Kar se tiče delavskih razmer, menda ni potreba še posebe naglašati, da so tudi pri nas skrajno slabe, kakor povsod po Ameriki. Dasiravno živimo v skrajno slabem položaju je pa vendar še vedno ogromna množina delavcev, ki ne vidijo ali pa nočejo videti.. Kaj da znajo gospodje kapitalisti v Washingtonu, to nam je sedaj znano. Slabo je bilo za delavce, ko so nas vladali republikanci, še slabše pa je sedaj, ko so prišli do koritov deinokratje. Sploh pa se republikanci in demo- Sodrug Frank Podboj nam je iz Greensburga, Pa., poslal l>rzo javko, v katerej nam naznanja da je bil rojak Joe Erjavec *pri ponovni obravnavi od porotnikov spoznati krivega umora druge stopnje (Second degree). Prej je bil, kakor znano, sojen za umor prve stopnje. Sodnik izreče svojo obsodbo v ponedeljek 14. septembra. Ker so porotniki spoznali Brjavea, da je1 kriv umora drugega razreda, je s tem Erjavec rešen vislic. MMMMMMMMMMMMM Siran Ka ♦seesssseeeeeeeeeeeeossse» Socialistični klub st. 117, Lloy-dell, Pa., je na svoji zadnji redni mesečni seji sklenil proti sedanji evropski vojni odločen protest z željo, da ga objavi naše glasilo "Proletarec". Naš klub ostro obsoja vojni barbarizem in ves gnili evropski monarhizem, ki ae je že davno pokazal popolnoma nesposobnega, da bi storil za narode kaj koristnega. Nasprotno je sedanjo klanje pokazalo njegovo nevarnost za kulturo, napredek in življenje "H* i odo v. Za tuje interese so delavci pognani v boj proti delavcem, da dazdirajo domove, ki so jih sami zgradili, da poteptajo polja, ki so jih sami obdelali. Zavedne delavec mora pograbiti ogorčenje, če priporočajo v takih časih vladajoči ljudstvu molitve za vojaški uspeh, torej za čim številnejše umore, kakor da se rogajo nauku onega, ki je dejal: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" — V tem zmislu je klub sprejel energično resolucijo. Ludvik Zeman, Tony Zalar, zapisnikarja. Socialistični klub št. 127 v Dunlo, Pa. je imel zadnjo nedeljo TRAGEDIJA VOJNE IN ÔTEVILKE. Zgubilo Stala Leta Dni življenje densrja Anglija-Francoska . . .1793-1815 1,168 1,900,000 $6,250,000,000 lH4f> 1K56 734 485,000 1,525,000,000 Z. 1). civilna....... .1861-1865 2,456 656,000 3,700,000,000 Prancoska-nemška . . 1870-1871 405 290,000 1,580,000.000 Rusko-turška .... .1877-1878 334 180,000 950,000,000 Špansko-amet ikanska 1898 101 2,910 tl65,000,000 Murska............ .1899-1902 962 90,898 1,000,100,000 Rusko-japonska . . . .1904-1905 576 555,900 2,250,000,000 Balkanska....... -1912 302 145,500 200,000,000 SLOVENSKI DELAVCI V ClKAGI, POZOR! V nedeljo, dne 13. septembra 1914 __ priredi . ocialistična stranka v "Riverview Parie" Chicago, Irifinjl v âairiki in vojni v Evropi. velik shod S Um shodom pričnejo tudi rhicaiki socialisti kampanjo aa jeaenake volitve. Skrbite, da pridejo na U shod delavci do aadnjera mota. Pripeljite tane in otroke. Na «hodu nastopijo najboljši socialistični govorniki. točno ob 1. popoldni protesten «hod proti vojni. Udeležba na shodu je bila prav lepa. Več govornikov je pojasnilo sedanje krvave dogodke v Evropi in razložilo, kako peha zbeaneli militarizem narode v grozo staroveškega barbarstva; na povelje kronanih despotov gre sto in sto tupoč ljudi v gotovo smrt, še več jih ostsne pohabljenih in vdov in sirot ne bo mogoče šteti. To se godi kljub diplomaciji, kljub mirovnemu razsodišču, kljub civilizaciji in krščanstvu! . . . Shod je sprejel krepko protestno resolucijo proti divjaški vojni in sklenil« da se od pošle J. S. Z. FOND ZA ZVEZNO TISKARNO vsakega, da seje obiskuje. Ravno ta>o ae vabijo tudi vsi Slovence fk ae kolikor mogoče vdeležujejo naših sej. Seje našega kluba so javne, iu tudi vsakemu dovoljeno prisosto-vati sejam. Redne mesečne »eje se vršijo vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne, v prostorih "Slovenski dom." Matt. Batich, tajnik. Zadnji izkaz dne 31. aug . $46.20 Kenosha, Wis.: Jugosl. soc. ki. št. 11...... Tanihuraški zbor 'Bratstvo' Primrose, Pa.: Sreekanje "jastoka", ki sta ga podarila P. Martalič in soproga ... ..■.',......... So. George, Canada: M. R. Deanica............ Verona, Mich.: 6.30 1.00 5.00 1.00 Na veselici sodr dali J. Pavlin Geo. Smiljanič . Louis Flou ja k . Pavlina 1.00 1.00 .50 Skupaj do 8 sept.....$62.00 Ročk Springs, Wyo. Naznanilo. Tem potoni se opozarjajo člani Jugoslovanskega soc. kluba štev. 136 J. S. Zrveze, da se redno vdeležujejo klubovih sej. Dolžnost je LISTNICA. A. Mrovlje, Indianapolis, Ind.— Odbor za združitev jednot iu zvez je sklenil, da liati prenehajo polemizirati zaradi združitve. D. Zobec, Chisholin, Minn.—Poslali ate naznalilo flPepozuo. Sebastian Slapnik, Beaver Mi-nes, Alta, Canada: Ako želite, da priobčimo poslano, nam pošljite 25c. C. Pogorelec, Pueblo, Colo, j Ta kih iger nimamo in nam tudi ni znano, kje bi se dobile. Frank Bregar, Springfield, 111.: Denar prejeli, pozabili ste pa poslati naslov naročnika. Pošljite ga takoj. L. Lah, Waukegan, 111. Vi ste v "G. S." porabili skoto celo kolono za napad sodr. Zakovšeka in upravništva Proletarca. Vi ste v zmoti. Mi ne potrebujeine vaše "šenkenge" $1, katero nam ponujate v "G. S." Vi ste dosedsj dobivali list na 1416 Wadsworth ave., North Chicago, 111. Sedaj ga bodeste dobivali na 1416 Wads-worth ave., Waukegan, IU. Pa brez zamere. "Ali sem že poslal zaostalo naročnino za "Proletarca"? PREGLED RAZPEČANIH ČLANSKIH MARK J. S. Z. V MESECU AVOU8TU. Razdeljeno: i ù k M C TZ 5 * B « i t 0 M B . i * C « i Država Mesto k s* JÉ O X TJ o M X o Illinois ......30 $3.00 < i ...... 10 1.00 < i ......43 4.50 11 Nokomis........... ......140 14.00 4 4 La Salle . .......... ......12 1.20 4 4 2.50 4 4 1.30 4 4 1.50 i 1 Chicago N. 6 . ;...... ......100 . 10.00 4 4 ...... 12 1.20 20.10 20.10 Ark. Huntington......... ...... 15 1.50 «< Hartford........... ...... 18 1.80 4 4 Fort Smith.......... _______ 42 4.20 3.75 3.75 Cslif. " San Francisco 68 ..... ......10 1.00 .50 .50 Colo. 4.00 2.00 2.00 Indiann ......28 2.80 1.40 1.40 Kan«. 3.70 4 4 ...... 12 1.20 4 4 1.60 4 4 2.20 . 4 4 Frontenac .......... ......34 3.40 4 4 Franklin ........... ......15 1.50 4 1 ...... 8 .80 7.20 7.20 Mich. 10.00 4 4 2.00 4 4 4.00 8.00 8.00 Minn. 1.60 4 4 1.00 1.30 1.82 Mont. ...... 18 1.80 4 4 3.50 4 4 3.90 4.60 4.00 Ohio 2.00 4 4 Collinwood 49....... ......40 4.00 4 4 Cleveland 27........ ......20 2.00 4 4 Steubenville . . ...... ......20 2.00 4 4 Steel............... ...... 3 .30 1 4 Young«town 62 ....... ......20 2.00 4 4 Newark............ ...... 7 .70 C.50 6.50 Penna. 2.10 4 4 1.00 4 4 3.00 4 4 4.00 4 4 1.50 4 4 3.80 4 4 Fa vet te City......... .70 1 4 Pittsburg 131........ 2.00 4 4 Blair Sta........... 2.50 V»- 4 4 McKees Rocks....... 1.50 4 4 Primrose............ ...... 13 1.30 4 ( Morgan............. ......40 4.00 4 4 2.00 4 4 W. Newton..... .70 4 4 2.00 * 4 4 S. S. Pittsburgh . . . 2.00 4 4 Herminie 63 ....... OD 2.20 4 4 New Rrighton . . 1.50 4 4 2.10 * II Lloydell......... 1.50 1 4 2.40 21.90 21.90 Wis. Milwaukee 9 ... . 4.50 4 4 6.30 44 W. A His.......... ......15 1.50 11 Racine........... ......25 2.10 1 4 Kenosha 11....... . 50 5.00 9.90 9.90 Wyo. Roek Spring«....... ..... 30 3.00 4 4 Superior.......... ......22 2.20 4 4 1.70 3.45 3.45 w. Va. Davis.......... 1.00 .50 .50 #182.82 $91.10 $91.62 Clsnskih mark na roki dne 1. augusta . . ci. mark dobljenih od stranke skoti mesec Rk»T*j.......................;.....................2156 Msrk prodanih skoti mener august .......................1822 Mark ostalo aa roki dae SI. augusta......................334 m ja Sntajar, gl. tajal ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvi UtUMTlJlM U. iuutvit mL lnkorportra»« 14. Ufarvtra a IMS v 4r4.trl luiu Sedet: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans. Podpreds.: JOHN GORSÉK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Kans Blagajnik : FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry, Kans Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaae, Kans ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ftETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN M1KLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejomna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajnika. Vse denarne poiiljatve ps fl. blagajniku. DIVJE KLANJE V EVROPI. Lvov izgubljen. Dunaj čez Rim.—Avstrijske čete, ki so zapustile Lvov, da se prepreči bombardiranje mesta, so dobile pojačenja in zavzele nove pozicije, ki jih je določilo vrhovno poveljništvo armade. (To je indirektno priznanje, da je bila Avstrija premagana. Lvov je najmočnejša avstrijska trdnjava, v kateri tiče ogromni milioni, in trdnjave se zidajo zato, da kljubujejo bombardiranju.) Čtpovice izgubljene? Bukarešt. — Avstrijci so zapustili Črno v ice brez boja. (To je glavno mesto v Bukovini.) Drug poraz. London. — Vesti iz Petersburga poročajo, da so Rusi dosegli drugo zmago nad Avstrijci med Lu-blinom in Kolmom. Rusi gredo pomagat v Belgijo? New York. — 72.000 ruskih vo-jskov je bilo transportiranih iz Arhangela, z najsevernejše točke Rusije, da bodo prepeljani v O-stendo na pomoč Angležem in Francozom. NA FRANCOSKEM Krvava bitka med zavezniki in Nemci. — Doslej se neodločena. Zavezniki so dosegli uspeh... Pariz. — 7. septembra zvečer je bilo izdano sledeče uradno obvestilo : Zavezniki so pomaknili svoje levo (zapadno) krilo naprej, ne da bi bili naleteli na znaten odpor. V središču je položaj v okolici Verduna neizpremenjen. Nafte sile so izmenoma napredovale in se umaknile. Nekaj delnih uspehov je zaznamovati na desnem krilu v4 Vogezah. Med Nemci in onimi zavezniškimi četami, ki branijo Pariz, je bilo več spopadov, ki so imeli za zaveznike ugoden uspeh. Vojni minister jt poveljniku trdnjave Maubeuge (Mobež) brzojavno izrazil svoje občudovanje za junaško obrambo trdnjave in dodal: "Vztrajajte do skrajnosti, lira rešitve se približuje." Poročilo o zmagi. London. "Evening News" objavlja 7. sept, sledečo depešo: "General Pau (Po) javlja zma go zavezniških sil pri Precy sour Oise, približno 25 milj severno od Pariza. Feldmaršal sir J. French je poveljeval Angležem, general D'Amade pa Francozom. Središče zaveznikov je stalo pri Precy. Angleži so imeli levo, Fran cozi pa desno krilo. Angleži so imeli gardo pod osebnim povelj ništvom nemškega prestolonasled nika pred seboj, Z obeh kril poročajo, da so imeli zavezniki uspeh. Nemško levo krilo so Francozi potisnili proti severu. Gardo so Angleži, ko so jo bili pozvali, naj se vda, popolnoma uničili. Pravijo, da je bil nemški prestolonaslednik mednjo. Nemci razdejali Dinant. London. — Z Ostenda poročajo z dne 7. sept.: Nemci so razdejali Dinant (15 milj južno od Namura.) Več sto moških prebivalcev je bilo ustre Ijenih, ker so bili zaloteni z orožjem v rokah. Zavezniki v ofenzivi. London. — Vradno poročajo: Načrti generala Jóffreja (Žo-fra) se dosledno izvršujejo. Zavezniki so stopili v ofenzivo in se jim je posrečilo potisniti nasprotnika v severovzhodni smeri nazaj. Milj on mož v bitki. Pariz. — Z dne 7. poročajo : Približno miljon mož stoji v bitki, ki se je pričela včeraj vzhodno od Pariza. Uradno je bilo nocoj razglašeno, da se Nemci na celi črti Nan-teuille-Hardouin do Verduna u-m i ka jo. NA VZHODNEM BOJIŠČU. Avstrijci priznavajo poraz v Galiciji. — Nove avstrijske izgube. Dunaj. — Uradno poročilo priznava, da se je avstrijska armada v Galiciji iz strategičnih razlogov umaknila. Iz Petrograda poročajo: Avstrijski armadni zbori med rekama Vislo in Bugoni so bili z velikanskimi izgubami vrženi na za j. Sovražnikov odpor je strt. V kraju okrog Rave, 32 milj severozapadno od Lvova so imeli Rusi vrsto resnih spopadov. Avstrijska armada, ki je operirala proti Chelmu, se je umaknila, ko je izgubila veliko število ujetnikov, topov in vozov. Rusi obkrožajo Przemysl. . Rim. — Rusko uradno poročilo pravi, da obkrožajo ruske Čete Przemysl, 51 milj zapadno od Lvova in ga hočejo vzeti z obleganjem ali pa z naskokom. Rusi na Karpatah? Ruski generalni štab poroča, da je ruska kavalerija zasedla prehode čez Karpate. Angleška križarka uničena. London. — Angleška križarka "Pathfinder" je prišla v sever nem morju na mino in se je potopila. Dne 7. zvečer j»» bil izdan uradni seznani izgub, ki obsega štiri mrtve, trinajst ranjenih in 242 pogrešanih. Uničen Zeppelin. Rusom se je posrečilo poškodovati in ujeti en Zcppelinov zrakoplov in en nemški aeroplan. Ujet polk. Ruski generalni štab poroča, da so Rusi 4. sept. pri Krasnistavu vjeli 45. avstrijski pešpolk z vsemi častniki. Zavezniki edini. Francoska, angleška in ruska vlada so sklenile pogodbo, da ne sklene nobena zase miru, ampak le skupno in na podlagi vzajemnega sporazuma. Ribiiki čoln potopljen. V severnem morju je velik ribiški čoln dne 6. sept. prišel na mino in se potopil. Deset mož se je rešilo. Koriarstvo. Nemška križarka je v severnem morju potopila pet ribiških čolnov. ♦ Nemčija se hoče bojevati do kraja. Nemški poslanik v \Vashingto-nu grof Bernstorff je izjavil, da Nemčija ne misli na sklepanje miru, ampak je pripravljena na boj, dokler ne bodo nasprotniki prosili za mir. Nemčija hoče razširiti vojno. Augleškim oblastim jc bilo naznanjeno, da so Nemci v južni Afriki že pred daljšim časom začeli zbirati orožje in strelivo. Baje upajo, da jim bodo Buri pomagali. Angleška vlada misli, da ima dosti moči, da prepreči te namene. Z drugih strani poročajo, da hoče Nemčija naščuvati mohame-danee proti Angležem. Turčija jc še mirna. Menda jo strašne izgube na vseh straneh uče, da ne bi bilo nič kaj pametno, če bi se še ona pridružila klanju. Nemčija se trudi, da bi zapletla še Kitajsko v vojno, češ Kitajska vlada ji je odgovorna za to, da so Japonci in Angleži za obleganje < ingtava izkrcali čete na Kitajskih tleh in da se Kitajci niso uprli. ZAPISNIK ZBOROVANJA PRIPRAV LJALNEGA ODBORA ZA ZDRUŽI TEV SLOVENSKIH NAPRED NIH IN SVOBODOMISELNIH JEDNOT IN ZVEZ. Dopoldanska seja dne 22. avgusta 1914. Navzoči »o: Jože Zavertnik in Anton Hrast, zastopnika S. X. P. J., William Sitter, zastopnik S. D. P. Z. in Frank Alen, /astopuik S. D. I*, lu IV D. V dvorani ji' navzočih kakih ¿0 tira tov rtt/.ličnih je.tIiot in zvez.« Na Zavertuikov predlog je izvoljen hr. A le A za zapisnikarja. Od pooblal#*nea društva sv. Barbare, oziroma ¿1. predsednika, br. Jot». Pétemela je prišlo sledeče pismo: Willoek, l'a. Mr. Wm. Sitter, Conemuugh, Pa.i Prejel »eni Vale pismo, s katerim me vabite k seji pripravljanega odbora za združenje, katero se vrni t. m. v Chica gi, 111. Zatoraj vas prosim, da mi natančno naznanite, kako vsa stvar sedaj stoji, ali j«* /e vae v tiru, ki je pravilen, in ki odgovarja vsaj nekoliko pravilom vseh slov. organizacij, tako da nt» bode nobeden oškodovan. .laz mislim, da je združitev jako dobra in gotovo y korist vsemu slov. narodu. Kar se pa tiče priklopitve po resolucij* M. N. P. j., sem ji pa jaz nasproten. ker res ne upošteva drugih organizacij prav nič. Resolucija S. 8. P. Z. je precej dobra, razun da bi »e organizacija delila v distrikte, ker to bi bilo posledonosno. Prosim, da mi pišete več o tem. 8 sobra t ski m pozdravom Jos. Peternel. P. 8.—Prosim vprašajte Frank Pau-lovčiča za svet. Prečita se pismo zastopnika A. S. B. P. D., br. Goršeka, in vzame na znanje. Zastopnik S. 8. P. Z. je poslal obve atilo, da se ne more udeležiti popoldan ske seje. Poročilo se vzame na znanje " Zavertnik poroča o zakonih bratskih podpornih organizacij v državi Illinois. Priporoča, da bi se ta točka najprvo vzela v pretres, in da bi se glasovnice tako uredile, da bi vsak član(ica) gla sovaI(aï v smislu ustave in pravil svoje organizacije. K stvari govorita br. Sit ter in br. Hrast. Priporočilo br. Za vert nika k prvi glasovnici, ha kateri se bo glasovalo, je-li član fien) za ali proti združitvi, se sprejme. Nato stavi br. Zavertnik sledeče predloge za spremembo pravil prizadetih jednot in zvez. ki naj pridejo, ttko bodo sprejeti, pod točko ''Splošne določbe": 1.) Ako se je zakonita večina vseh članov in članic . . . #) izrekla za združitev z drugo bratsko podporno slovensko jediiotv» ali zvezo po*om splo®negti glasovanja ali delegatov in delegatinj lin redni ali izredni konvenciji, potem se mora združitev izvršiti po končanem splošnem glnsovanju, redni ali izredni konvenciji, tekom éasa, katerega določi splošno glasovanje, redna ali izredna konvencija. 2.) Ako se je zakonita večina vseli članov in čfonic . . . izrekla za združitev z drugo bratsko podporno slovensko jednoto ali zvezo potom splošnega glasovanja ali delegatov in delegatinj na redni ali izredni konvenciji, tedaj se mora premoženje oddati združeni organizaciji v času, ki ga je določilo sploš-no glasovanje, redna ali izredna konvencija. V tem slučaju nima manjšina, ki je glasovala proti združenju ali so ni udeležila glasovanja, pravice obdržati premoženje in ovirati legalnim potoni vrteče se združenje. .'!.) Po osvojitvi teh točk odpadejo vse točke v pravilih in ustavi, ki so v protislovju c njima. Predlogi za spremembo pravil se sprejmejo po kratki debati, tJcatere se udeleže bratje Hrast, Rus, Trugar in Kaker. Zavertnik pojasnjuje ponovno zakon države Illinois za bratske organizacij«1 eije. Kjer so pike, pride ime ttrganiza in predlaga, da naj s« polije, da se br. Sitter prepriča o resničnosti njegovih navedb, po knjige, v katerih so tozadevni zakoni. Razpravljati se prične o penzijskem in odpravniftkem skladu in zavetišču. Zavertnik je mneuja, da naj oba sklada in zavetišče spadajo pod eno pogin vje in da se naj prepusti združitveni konvenc iji, da potrebno ukrene. Aleš priporoča, da naj se ne dela izjema s H. D. P. in P. I). in se ji naj da prilika da s« pridruži, kakor drugim podpornim organizacijam. Hrast meni, da bi s«' težko izhajalo s peuzijskim skladom, ker bi sčasoma nastali previsoki mesečni prispevki. < lani bi ne hoteli pristo|>ati v ta mhlelek. Organizacija bi morala vseeno izplačevati vse obveznosti. Hitter omenja, da se ne strinja s pen-zijo, ali misli, da naj se da 8. 1). P. in P. 1>. vstop. Truger priporoča, da itn j se zavetišče tako uredi, da bodo čluni prispevali e-nake prispevke. Zavertnik predlaga, tla naj se vsi trije skladi predlože Članom iu članicam prizadetih jednot in zvez v splošno glasovanje. Članstvo prizadetih jednot in zvez naj odloči, kakšni skladi naj se uvedejo. Potein se bo lahko tudi izdelal načrt za bodočo združeno organizacijo. K«- sprejme. Hr. Mladič vpraša, če je pripravljalni odbor našel kakšno zakonito pot za združenje, in priporoča, du se morajo vsi člani organizacij, katere se hočejo združiti, ponovno zdravniško preiskati, ker drugače je združitev protizakonita. Svoje priporočilo utemeljuje na podlagi članka, ki je izšel v češkem listu 'Svor-aost\ K st\ari govore Stonič, Sitter, Zavertnik, Kaker in Aleš. Sklene se, da se debata odloži do popoldanske seje. ko bo navzoč tudi zastopnik S. 8. 1*. Z. Sitter \ prana, kdaj se prične popol danska seja. Zavertnik predlaga, nnj se zboruje 1 pol dveh do pol šestih zvečer. 8e sprejme. Popoldanska seja dne 22. avgusta. Navzoči so Zavertnik, Hrast, Konda. Sitter, Aleš in približno .'10 članov raznih jednot in zvez. Zapisnik dopoldanske seje se sprejme s popravki začasno. Zavertnik predlaga, «la naj se razpravlja in določi red za splošno glasovanje. Aleš predlaga, da plača stroške za splošno glasovanje vsuka organizacija zase. Se sprejme. Zavertnik predlaga, du naj bo nit glasovnicah predlog večin«: in manjšine. Kaker omeni, da bi bilo bolj pravilno predlog štev. 1 in štev. 2. Zavertnik povdarja, da to ni parla mentarno. Peta točka v redu za splošno glaso vanje odpade, ker imajo vse organizacije vpeljano splošno glasovanje. Doba za splošno glasovanje naj traja šest tednov. Glasovnice naj se razpošljejo tekom enega tedna, ko dobe gl. tajniki priza «letih organizacij obvestilo od predsed nika pripravljalnega odbora. Štetje glasov po končanem glasova :iju traja štirinajst dni. Konda predlaga, da naj se pozovejo k združitvi tudi samostojna društva pi smenim potoni in v glasilih. Zavertnik predlaga, da naj se glasi na glasovuieah mesto resolucije pred logi /.a združitev. Sitter predlaga, da se sprememba za pravila da najprvo nn splošno glasova nje. Vsi predlogi sprejeti. Zavertnik predlaga, da naj stopijo to čke /.a spremembo pravil v veljavo 14 dni po končanem splošnem glnsovanju Se sprejme. Originalne glasovnice naj hrani dru št v o v svojem arhivu. V dvomljivih slučajih ima pripravljalni iu glavni od bor pravico, zahtevati jih v pregled Društvo hrani originalne glasovnice svojem arhivu le do združenja. I /druženju jih izroči gl. odboru združene organizacije. Poročilo o izidu spio*negn glasovanja, ki se odpošlje gl. tajniku svoje orgn-ni/.acije in predsedniku pripravljalnemu odbora, morejo podpisati društveni predsednik, tajnik, blagajnik in zapisnikar, da jamčijo s svojimi podpisi, da je poročilo o izidu splošnega glasova nja resnično. Po kratki razpravi, katere se udeleže vsi člani pripravljalnega odbora, se sprejmejo predlogi. Nato se preide v razpravo glede načina združitve. Zavertnik predlaga sledeče: Vse jed-note in zveze, ki so sprejele ta predlog, se združijo ali spoje s "Slovensko narodno podporno jednoto," okrajšano 8. N. V. J., do časa pred izvolitvijo delegatov in delegatinj za šesto redno konvencijo, ki se vrši v letu 1915, v mesecu septembru, ako so pravilno do omenjenega časa oddale svoje blagajne S. N. P. J. Svoj predlog utemeljuje, da je to najcenejša pot do združenja, ako se bo združenje tem potom izvršilo, in po vdarja, da nima nič proti temu, nko kateri bratov stavi nasproten predlog, ker se tako pride do temeljite debate. Kondn omenja, da so zastopniki 8. N. 1*. J. na istem stališču, kot so bili na združitveni konferenci, in da če ne popuste, tedaj pač ne pridemo do rdru žitve. Zavertnik pravi, da naj, nko imnjo boljšo pot za združitev, to predlože in jo bo rad sprejel. Kaker povdarja, da ae bres splošne konvencije ne more isvrliti »družitev. Nadalje pojaanuje, da bi vsaka je dno ta ali sveža zborovala sama zaae in bi sprejela pravila za »druženje. Hrast vpraša. pod katerim čartarjem bi zboroval» sdrutena organizacija. Hiter omenja, da ni razlike, |khI katerim Čartarjem se zboruje. Zavertnik povdarja, du je treba pa »iti, kako se bo »borovulo, da ne bodo nasprotniki »druženja imeli moči pre prečiti zborovanje in »druženje in kot dok a s navaja dogodke is zgodovine 8. S. P. J. Rua ugovarja in pravi, da ao to same fraze, iu da se hoče Imeti le blagajue. Zavertnik odgovarja, da zgodovinske resnice niso fraze, in da se noče imeti le blagaju, temveč se bodo z blagajnami tudi prevzele obveznosti. Friz omenja, du blagajnik H. H. P. Z. ne bo izročil blagajne prej, kakor ua konvenciji, če se tudi članstvo potom splošnega glasovanja izreče, da naj se izroči. Hrast je mnenja, da naj ae izvrši kompromis. Konda izjavlja, da z* danes ue stavi nobenega predloga, pač pa izreče drugi lan svoje mneuje. Zavertnik priporoča, da naj članstvo irizadetih jednot in zvez odloči potom splošnega glasovanja, ali uaj se združimo potom splošnega glasovunja ali konvencije. Sitter predlaga, «la naj se «druženje zvrni potom konvencije. Konda vpraša, ali se bo zborovalo tu«li v nedeljo. Sitter želi, «la bi se ne zborovalo. Zavertnik omenja, «la v pondeljek nima časa, da bi se udeležil seje. Aleé predlaga, da naj se zboruje v ne-leljo. Konda do«ln, da naj se prične zborovati ob devetih dopoldne. Predlog / dodatkom sprejet. Dopoldanska seja dne 23. avgusta. Navzoči so Zavertnik, Hrast, Konda, Sitter. Aleš in kakih 20 članov prizude-tih jednot in zvez. Zapisnik zadnje soje se prečita in sprejme' začasno. Konda vpraša, ali je mogoče, «la se dve organizaciji, ki sta inkorporirani v eniinisti državi združita. Sitter pojaanuje in čita iz zakonika ter prečita razsodbe višjega sodišča. Iz njegovih izvajanj sledi, da se organizaciji lahko združita, ako za združitev glasuje «Ivetretjinska večina vseh članov. Mladič meni, da se ne moremo z«lru-žiti, dokler ne najdemo prave poti. Sitter pojasnuje iz zakonika, «la i-mnmo pravo pot in vrhutega Se protek cijo zakona. Konda meni, tla nnj se, nko se izvrši »družitev s H. N. P. J. izvrši na ta način, da so vsi Člani obvarujejo vsake izgube. Zavertnik o«lgovarja, da se uaj izdajo članom novi certifiknti za tisto vsoto, kot so zavarovani, pa bodo člani obvarovani vsake izgube. Sitter meni, tla se certifikati lahko idorsirajo. Verderbar omenja, da dva sodnika ne izrečeta o eni in isti stvari enake sodbe; zato se ne smemo ozirati na sodnij-ske razsodbe, ampak nadaljujmo delo za združitev. Konda omenja, «la je češki advokat Ooringer, ki je sedaj časnikar, iskal pot za združitev čeških jednot. Danes pa pravi, tla je »družitev nemogoča, ker ne more najti zakonite poti /.a združi tev. Mladič omenja, tla ni znkona za in proti združitvi. Verderbar pravi, tla je bil mogoče nekoč Geringer za »družitev, mogoče je danes pniti. Sploh se ni trelm ozirati nn a«lvokate, ker vsakdo drugače sve tuje. Zavertnik predlaga zaključek debate Se sprejme. Konda. vpraša, kaj je br. Hrast menil s kompromisom. Hrnst pojasni, da sta dve poti za združenje: potom splošnega glasovanja in konvencije. Kljub temu se pa lahko združimo za en predlog ali takti pot, ki bo ugajala vsem. Zavertnik omenja, tla je najprvo po-trebno, da se članstvo izreče potom splošnega glasovanja, na kakšen način naj se združimo, ker bo veljalo za medsebojno pogodbo, kar bo članstvo sprejelo s splošnim glasovanjem. K stvari govori Kaker. Sitter omenja,.da se stvar slika bolj težka, kot je v resnici. Zavertnik izjavlja, tla nnj bi imele vse organizacije, ki so pravilno oddale svoje premoženje 8. N. P. J., pravico poslati delegate, delegatinje in gl. odbore nn šesto redno konvencijo 8. N. P. J. v smislu svojih pravil. Konda povdarja, da je bolje, »la se, ako ne mislitn zastopnika 8. N. 1*. J. odnehati od svojih dosedanjih predlogov, takoj razitlemo ter ne vlečemo članstva Se nadalje z obljubami za nos, kajti 8. 8. P. Z. se ne bo nikoli združila, nko ne pride tío skupne konven cije. Zavertnik pojasni, dn to velja za jed-note in »veze, ki se hočejo združiti potom splošnega glasovanja. V debato posežejo Aleš, Kaker, Mladič in Kondn; Zavfrtnik predlaga, tla se zaključi debata. Sprejeto. Po končani debati stavi Zavertnik predlog, tla naj se stavi članstvu vseh prizadetih jednot in zvez sledeče vprašanje, o katerem naj odloči s splošnim I glasovanjem: Ali naj ae članstvo prizadetih jednot, sve» in društev »druži a B. N. P. J. potom aploinega glaaovanja in ae saklju- «i »tlruhtev za pri»»dete jednote, sve-r.e in društva na šesti iu »kupni redni konvenciji H. N. P. J., na kateri konvenciji uaj imajo sedež in glas delegati, delegatiaje in glavni odbori vseh pri-»adetih organizacij. Zavertnik pojasni k temu predlogu, da je S. N. P. J. nemogoče, sklicati izredno konvencijo, ker »ahtevajo pravila, da mora zanjo glasovati tričetrtin-ska večina vsega članstva, medtem ko ae »u premestitev redne konvencije potrebuje le dvetretinska večina, in du bi se nekatere organizacije rade »družilo bre» konvencije. Konda stavi protipredlog, ki se glasi: Ali naj se članstvo prizadetih jednot, »vez iu društev združi s S. N. P. J. potoni splošne konvencije, na kateri naj imajo delegati, delegatinje in glavni odbori vseh prizadetih organizacij enake pravice. Konda vpraša, ali je sedež in glas istovetno » enakimi pravicami. Zuvertnik pojasnuje, kdor ima sedež in glas, luhko stavi predloge, glasuje o njih, lahko kandidira in je izvoljen. Sedež iu glas pomeni toliko, kot enake pravice. Končno priporoča, da uaj odpadejo vse doslej stavljene resolucije, ker se bodo predlogi izdelali Ae le potem, ko se bo članstvo oprijelo teb predlogov. Pripravljalni odbor sklene, da se oba predloga pre«lložita članstvu, dn odloči o njima s splošnim glasovanjem. Sprejme se tudi, da se pripravljalni odbor snide nu skupni seji Štirinajst dni po priobčenju rezultatu splošnega glasovanja o teh predlogih, «lu se izdelajo vae važne točke, ki nuj tvorijo medsebojno pogtidbo pri združenju. Nadalje se sklene, tla se članstvu pri-zatletih jednot in zvez predlože naslednja vprašanja: 1.) Ali naj se pri združeni organizaciji uvede le odškodninski sklad, ka-kor je danes uveljavljen pri mnogih prizadetih organizacijah! 2.} Ali nnj uvede združena organizacija odškodninski sklad in so člani po izplačilu odškodnine Ae deležni po-smrtnine, ako v smislu pravil in ustave še nadalje plačujejo asesment v posmrt-niuski sklati t 3.) Ali naj združena organizaciju u-vetle penzijski sklad f 4.) Ali nuj združena organizacija u-stanovi zavetišče? O teh točkah naj glasuje članstvo, du dobi tako pripravljalni odbor podlago, na kateri naj izdela načrt za pravila ztlružene organizacije. Kotida vpraša, k«iaj preneha javna debata v listih. Nato pre«llaga Zavertnik, da uaj takoj preneha javna debata v listih o resolucijah, dovoli naj se pa debatirati le društvu sv. Barbare o svojih notranjih za«levah, kar se tiče sporu glede Združitve med gluvniin odborom in članstvom. Se sprejme. Zavertnik predlaga, da plačajo troške za seje pripravljalnega odbora vse prizadete organizacije po številu članstva. Aleš predlaga, «la se članom pripravljalnega odbora plačajo dnevnice po 4 dolarje. Sitter predlaga, da se troški razdele na podlagi zadnjegn letnega poročila organizacij. Hrast predlaga, «la S. N. P. J. izplača vse troške za seje in jih popotem predsednik priprnvljnlnega odbora iz-tirju od drugih organizacij in vrne S. N. P. J. Po kratki debati se sprejmejo vsi štirje predlogi. Ftank Aleš. zapisnikar. Patriotizem in neumnost. — I)a prevelik patriotizem ni koristen, je v New Yorku z veliko žalostjo spoznalo okrog dvesto Nemcev in Ogrov, ki so se hoteli na originalen način odpeljati v staro domovino ,da bi se udeležili vojne. Dva modrijana sta jima pravila, da pride v New York velik Zcppelinov zrakoplov, ki jih prepelje čez oecan in čez bojišča v Berlin. Tako bodo lahko videli vse boje brez nevarnosti, potem pa dobe v Berlinu uniformo in puško in bodo vojaki njegovega zbesnelega veličanstva Viljema. Za vožnjo jc bilo treba plačati 40 dolarjev, kar je z ozirom na originalnost potovanja še zmerna cena. 200 junakov jc res verjelo v to bajko za tepce. Dobili so navodila in obljubo, da bodo v New Yorku že pričakovani. Ko so prišli tja, so vpraševali za Zeppelin, in šele ko so se jim ljudje povsod smejali, so spoznali, da so nasedli svojemu prevelikemu patriotizmu. SODRUOI1 Vsak socialist bi moral naročiti "PROLETARCA," kajti list fti-vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral širiti 'PROLETARCA ', kajti to j* prva naloga naše stranke. Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za M PROLETARCA,M ker ls na U način m tamore osifurati napredek naio-1 mu list«. « PROLETAREC LIST ZA 1NTKKESK D«LAV»K«GA LJUDSTVA. • - IZHAJA VSAKI TOBEK. - Lastnik ia udajaUl). - Jsfaalavaaska delavski tiakam dražbi v -kicaja, lllisaii. Naročnina: Za Ameriko $2.00 m celo leto, $1.00 ta pol leta. Za kvropo $2.10 za celo leto, $1.26 aa pol leta. Oglasi pa dogovoru. Pri spremembi biva lil!a je poleg novega nainaniti tudi stari naslov.__ Glasilo oUi.aofc. araMisacita Ju«ool — aaciallatKa. » A—arUU. — Vae pritožbe glede nerednega poAiljanja liata in drugih nerednoati, je poftiljati predaedniku druibe Pr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pt. Cicero, IU. PROLETARIAN owmj aad puklioSad •»•r* Tuaadar bjr Saath Slavi« Warkaaa's Pabiikiaf Compaay Ckieaia. UMi. Bubacription rate«: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -> Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): •♦PROLETAREC" 400® W. 31. STREET. CHICAGO, ILLINOIS Telephone: LAWNDALE 9677 Nazaj v barbarstvo! na "Mesto Louvain (Luvčn) je I V Evropi spada Avstrija ¿igo Pompeji," pravi sodrug vsak način med nejreakcionartiej-Vandervelde "razun mestne hii< ie države. Kljub temu. da se je ka in postaje je'vse ra^ jano, stara pitalizem tudi v Avstriji močno knjižnica ki jc obsegala literarna razvil, kljub temu, da je buržvazi-dela neprecenljive vrednosti, je u- ja po številu silno narastla, ima ničena katedrala, ki je velika ar- vendar politično moč v državi ma-hitektonična znamenitost iz sred la peščica brezvestnih nazadnje-njega veka, je dcmolirana." kov v svojih rokah. Kakor je vse to grozno, je ven-1 To je posledica politične nespo sobnosti avstrijske buržvazije. Zakaj različni Berchtoldi in Bilinski, Bienerthi in Stuerghki. Thuni in dar verjetno. V vojni ni "kulturnih" narodov, vojna iipreineni vse v barbare. Ko je hohenzollern-ski kričač Viljem pošiljal nemške Schwarzi res niso take ženialne vojake na Kitajsko* jih je osebno *l»ve, da bi mogli s svojo veleum-vzpodbujal, naj ravnajo tako, da «ostjo uganjat, vse v kozji rog bo nemško ime Kitajcem zadajalo M^d njimi .o ake duševne ničle, tak strah, kakor nekdaj hunsko «Ia bi v takih deželah kjer ne ve-Evropejcem. Tudi krona na ina- lj« grofovstvom kneževstvo se v ziljeni butici ne pomeni kulture, podrejene službe težko prišli In Ali tudi če ne bi bil Viljem sam *e b, bilo meščanstvo v Avstriji barbar, tudi če ne bi bil on sam že politično zrelo in če bi se zavedalo v začetku poteptal mednarodne svoje moči, bi se glorija teh puhlo-pogodbe, ko jc udri v nevtralno RUvih domišljaveev razblinila ka Luksemburško in napadel nevtral-1 kop pena iz nnla. no Belgijo, bi moralo vojaštvo podivjati, ker ni mogoče cele tedne opravljati krvavi vojni posel, ne da bi se človek upijanil od krvi. Kadar se polki — kdove kdaj vrnejo domov in jim bodo po sili prirejali«' parado -hI ljudi, ki h,hI» ■»«* P? s Uda J1«"* Lili najhridkejio žaloat v ° "1'Ojeno, ko jim bodo delili kolajno iu ve- H kler.k.hzmom. Od Zagovorniki militarizma so vedno imeli vsakovrstne lepe fraze, s katerimi so zagovarjali in poveličevali vojno. Kdor ima spreten jezik in mu ni veliko do resnice, najde za vsako reč na |^etu, tudi za največjo lopovščino, izgovor in o-lepšanje. Nesreča pa je, da posluša mnogo ljudi le z ušesi, ne pa z možgani. O vojni so pravili, da krepi človeško eneržijo, da drami iniciativo, da je "jeklena kopel j človeštva" i .t. d. Z enako pravico bi lahko rekli, da je bandit mož odločnosti, goljuf pameten človek, velik tat pa vzor previdnosti. Ali organizirano klanje ni v nobenem oziru boljše od rokovnja-štva. In vse, kar čenčajo zagovorniki vojne lepega iu dobrega o njoj, jc hinavska mlačva prazne slame in sleparija. Poleg bestial-nega uničevanja človeškega življenja, poleg neprecenljive materialne škode, poleg gospodarske bede, ki sledi vojni še, ko je končana, prihaja v poštev še moralni propad, ki je z vojno neločljivo združen. V času balkanske vojne so časopisi razširjali ve8ti o brutalnostih, ki so jih počenjali vsi bojujoči deli. Drug drugemu so očitali grozodejstva, in pokazalo se je, da so jih zakrivili vsi. 'Civilizirani' svet ae je zgražal, in konstatiral je, da so balkanski narodi res še pravi divjaki. Ali sedaj se vojskujejo najkul-turaejša, na svojo visoko omiko do prevzetnosti ponosna plemena. In kaj se godi? Zverskih dejanj ni nič manj, ampak absolutno in relativno jih je še veliko več kakor v balkanskih vojnah; brutalnosti se vrši* v takem obsegu, kakor da so se obnovili časi hunškega kra lja Atile kakor da so Džingis ka nove čete udrle v Evropo in jo poplavile. Casniškini poročilom v sedanjih časih ne zaupamo preveč. Nc le «la se vsak, kdor more kaj poročati, rad večalimanj v prid ene ali druge 8trani zlaže in da s«' dodajajo številkam ničle, kakor da to nič ne pomeni, je vojno poročanje zlasti v taki kolosalni vojni silno težka reč, posebno če poročevalec sploh ni pripuSčen do fronte. Ali te dni je belgijska vladna deputacija oficieltio poročala na Angleškem, kakšne vnebovpijoče strahote je počenjalo nemško vojaštvo v Belgiji. Tako poročilo podano takorekoč pred tribuna-lom zgodovine, mora biti že tako premišljeno, da ga ni mogoče vzeti za izrodek domišljije. Povrh tega pa je bil v deputaeiji tudi sodrug Emile Vandervelde, sedaj miniater v Belgiji, ki ga pozna vaa socialistična intcrnacionala za izredno treznega in resnicoljubne ga moža. Kar je ta deputacija pripovedovala v Londonu, je tako grozno da ae človeku ježe lasje na glavi Pijana aoldateska z enako pijani mi "viteškimi" oficirji na čelu je divjala po mestih, v katera je udrla, kakor tolpa srednjeveških Tatarov, napadala neoborožene ljudi, požigala in plenila, skrunila žene in dekleta, plenila in ropala, demolirala, kar je mogla, in ubijala ranjene. j 1111 zali trakove na zastave, jih bo nekaj, ki se bodo sramovali sedanjega početja, drugi pa l »odo še po nosno pripovedovali, kako "so jo dali prekletemu sovražniku" in v povestih se bodo vsa divjaštva premen i la v junaštva. Tako bo demoralizaeija rodila demoralizacijo; iz "jeklene kopeli" se bodo nekdaj civilizirani ljudje vračali kot resnični barba ri. In desetletij bo treba, da se popravi ta strašna moralna škoda. Pravica |e moč. Mnogo ljudi misli in verjame da je praviea nekaj posebnega, lie-1 ni proračun kaj kar obstoja samo zase. Pravi- Tudi sedanja vojna je doka/, co zamenjujejo s pravičnostjo, meščanske slabosti. Proti Srbiji je Mislijo, da se mora doseči pravica, takozvana skupna vlada s kretiu ter je praviea. "Nazadnje mora skim grofom Berchtoldom na če-obveljati pravica," pravijo. Iu že davno hujskala. Sploh je po- Socijalisti uče že davno, da je stala Avstrija evropskemu miru pravica moč. Zato pozivajo delav- že z aneksijo Bosne in Hercegovi stvo, naj se organizira po vseh ne nevarna; od leta 1908. dalje pa deželah v splošno, svetovno delav- je bila Evropa neprenehoma za-sko armado, da bo močno. Zakaj radi avstrijskih provokacij na tr-e z močjo lahko doseže to, kar|nju. Vojna stranka, ki je imela svoje glavne oprode med višjimi Ali tragični moment v zgodovini avstrijskih narodov je nespo sobnost njihovega meščanstva, ki ni spoznalo svoje naloge. Povsod opazujemo, da se z močjo buržo azije razvija liberalizem. V Av-Metternichovsko z najčrnej-leta 1867 itna Avstrija ustavo, ali parlamentarizem je v državi degenerirane habsburške familije prazna bese da. Taka frazerska šleva kakor grof Stuergkh, čigar politični zna-• I čaj je tako pobarvan kakor kameleon, ima dovolj moči. da pošilja parlament na šest, sedem, osem mesecev na počitnice, meščanske stranke, iz katerih je sestavljena večina dunajskega državnega zbora, pa mirno trpe, da se brez njih na podlagi absolutističnega para grafa 14 izdajajo cesarske nared be namesto zakonov, da se s cesarskimi naredbami ljudstvu nakla dajo davki, pomnožil je jo rek rut i delajo dolgovi in uveljavlja držav , . u oficorji, med onimi kapitalisti vojna daje posebno .. , . . . . .. . 'ki žive od vojne mdustrijne in me« eno izmed različnih dvorskih klik je ueprenehoma iskala priliko, da smatra za svojo pravico Sedanja trepke dokaze, da je socialistični nauk pravi. Dobro bi bilo, da bi jih delavci prav natančno premi-.,. A . .. , ,, .... l 4 * i • ... bi mir postal "nemogoč, slili; marsikateri bi se tedaj rešil * * uidih zmot Najbolj je tista brezvestna ko ' Belgijo jo nevtralna deielo.\ttTi»> ki v'ao zanašal, ec ne na države in njih ^ '""J1""1 m. * "atrijski maziljene monarhe t Kaj naj bi Mlt«r,1!em »loenejs. od njenega veljalo, ee no mednarodne držav- fovrh ,.p«.a s0 »e r0I'0,!"' se zanašali na Nenu ijo, svojo za veznico in najbolj utilitaristično državo Evrope. Oficielna politika Avstrije zad njega desetletja se lahko imenuje trajna provokacija Srbije, ln po pravici se lahko pravi, da je A v strija bolj kakor vsaka druga dr žava trajno ugrožala evropski mir ne pogodbe? Pa glej vraga! Podpisi vsakovrstnih "veličanstev" niso Belgiji nič pomagali in je niso rešili vojne, katere ni hotela i nv katero j« države zaradi njene garantiram neodvisnosti ne bi smele zaplesti Nemški Viljem in njegovi milita risti so vedeli, da najlože napade jo Fancijo od tiste strani, od kat« re ne more pričakovati napada. Vedeli so pa tudi, da je Nemčija močna, Iklgija pa slaba, in zato so pljunili na zakon, na svoje podpise, na vso pravico, ter so marši- PROTISRBSKO 0ČUVANJE. Že davno goje vladajoči krog v Avstriji sanje o Egeiskem mo rali v Belgijo. Drugi lahko prote-kju in hrepene po "poti v Solun.' stirajo proti krivici, Nemčija si Ta želja se je porodila žc v časih je s krivico vzela svoj dobiček. 1 -a ^ s« «i bi Tako je povsod. Zato se smejo tudi delavci zanašati le na svojo moč in skrbeti za to, da postanejo mogočna armada, ki lahko zmaga. Tedaj bodo imeli pravico. Naša stara domovina. OREH AVSTRIJSKE BURŽVA ZIJE ko habsburška monarhija še ni bi la kapitalistična država. Nastala je iz monarhično fevdalističnega mišljenja. Industrialni razvoj pa jo je še bolj utrdil. Najbližji trg za avstrijsko fabrikacijo je bi Balkan, preko Balkana pa je bila pot v široki svet Bilo je v tem stremljenju pač veliko blaznega. Trg na Balkanu bi si bila Avstrija najlože zagotovila s prijaznostjo. Za Srbijo in črno Goro, Bolgarsko in Rumunijo Na svetu je ni države, kateroM>i «Kodneje dobavljati tedt bi socialisti s svojega stališča mo- "trijalne potrebščine iz sosedne gli in smeli brezpogojno pohvaliti, države, kakor iz daljave. Za sve Nobena ni tako urejena, da bi de- ^vno konkurenco pa Avstrija še lavci v njej uživali pravičnost. Do- davno ni zrela, in če bi se kdaj ta slej je bilo to nemogoče, ker raz-P«> razvila, da bi res lahko v ve voj nikjer ni dosegel take stopnje. l>k» eksportirala na vzhod Kljub temu ne moremo pometati bl j» dobre Pogodbe z balkanskimi vseh držav v en koš, temveč mo- državami omogočile tudi ugoden ramo resnici na ljubo priznati, da «voj preko Soluna, ne glede na so posamesne države neenako ras- to, da ji je odprto Jadransko mo vite. V nobeni še ni resnične svo- rj®- bode, toda v enih je hlapčevanje Ali kdor hofe prijaznosti od in potlačevanje večje, v drugih je I soseda, mu mora sam biti prijazen manjše ' Tf|** Pr*vila pa Avstrija nikoli ni vpoštevala; balkanske države niso bile v njenih očeh nič dru-zega kakor neke vrste kolonije, catere je hotela izkoriščati in s časom podjarmiti. Popolnoma očitno je to postalo aneksijsko krizo. Da je bila Srbija razburjena, ko ,ie Avstrija anektirala Bosno in Iercegovino, je tako razumljivo, kakor da zakrvavi roka, če jo vre-:iei. In vsaka najmaušja demonstracija v Belgradu je dajala vojnim hujskačem na Dunaju povod, a so z zlaganim patosom pozivali Avstrijo, naj potegne meč in kaznuje "predrzne balkanske pritlikavce. " Znani " veleizdajniški" >roces v Zagrebu, ki je bil le največji, ne pa edini tendenčni, sleparski politični procès zadnjih et, je tudi imel provokatoričen namen in militaristično ozadje. Sledil mu je potem na Dunaju drugi, pod imenom Friedjungov znani proces, bi se je zaključil z grozovito blamažo oficielne Avstrije in dokazalo se je avstrijski diplomaciji, da je podlo falsificira-a dokumente, ki so potem služili za podlago obtožb. V tistih časih so na vseh koncih in krajih izvo-iavali "zarote." Trapasti iu zaliti baron Rauch, tedanji hrvatski >an je klobasal o pripravah za ne kakšno zvezo jugoslovanskih re >ublik s kraljem Petrom na čelu !) in je meni nič tebi nič trdil, da so tudi Slovenci zapleteni v to reč. Tako so se neprenehoma pripravljala tla, da bi mogla krviželj na klika lože položiti svoje sa tansko seme vania. Grof Aehrenthal, ki je bil v času aneksi je avstroogrski zunanji minister, jc bil obljubil Srbiji go spodarske pogodnosti, če prizna aneksijo in se sprijazni z dejanskim položajem. Srbija se je spo-kojila, Avstrija pa je tako držala svojo besedo, da je na ljubo svo jim oderuškim veleagrarcem vsi-ila Srbiji še slabšo trgovinsko »ogodbo, nego je bila prejšnja. Treba je vedeti, da je bilo to ne e oškodovanje Srbije, temveč tudi peklensko hudodelstvo nad avstrijskimi narodi. Živinoreja v Avstriji je še vedno nezadostna, zla sti ker prodajajo veleagrarci naj >oljšjo živino v tujino. Meso je v Avstriji tako drago, da si ga de avec, posebno če ima kaj družine, a mora prodajati živino, če hoče dobiti denarja za druge jotrebščine, katerih nima v deželi. Ali ne le da je Avstrija naloži la na uvoz živine in mesa tako visoko carino, da so cene za delavsko ljudstvo skoraj nedosežne, je tudi omejila množino mesa in živine, ki se sme vpeljavati iz balkanskih dežel ter je na te način umetno ustvarila pomanjkanje mesa v "domovini." Bogatini živinorejcem je bilo to seveda prav. Oni so na ta način lahko podraževali meso, kakor jih je bila volja. Tepeno pa je bilo predvsem domače prebivalstvo. Na drugi strani pa je bila oškodova na Srbija, ki je bila odvisna o< izvoza v Avstrijo, zakaj v Turčijo ni mogla prodajati volov in prešičev, drugam pa ni imela poti Tepeno je bilo avstrijsko ljudstvo tudi zaradi tega, ker Srbija brez zadostnega živinskega izvoza ni imela denarja za nakupovanje industrijskih potrebščin. Vsle< tega niso imele avstrijske tovarne zadostnih naročil in avstrijski de lavci niso imeli dosti dela. Indu strijske krize čutijo kapitalisti, al še veliko bolj jih čutijo delavci. Aneksija Bosne in Hercegovine je zadela Srbijo nacionalno, ali zadelja jo je tudi gospodarsko. Zapečatila je njeno ekonomično od visnost od Avstrije. B^la je samostojna država, pa vendar ni imela samostojnosti. Podobna je bila človeku, ki ima svojo hišo, pa je v njej zaprt, ker je vsa zemlja okrog hiše tuja, pa ne sme brez sosedovega dovoljenja stopiti ne skozi vrata ne skozi okno.A namesto da bi bila Avstrija že zaradi svojega izstradanega prebivalstva izpolnila svojo obljubo, pa dovolila Srbiji, da odpre svoji živini vrata v habsburško monarhijo, jih je še bolj zapahnila kakor prej. Neprenehoma je dunajska vlada izzivala afere s Srbijo, svojim narodom pa je pripovedovala roparske bajke o pohotnosti Srbov in o nevarnosti, ki prihaja iz male Srbije. S takimi trapastimi pravljicami je vplivala posebno na aristokratično in meščansko veči- no v delegacijah, da ji je dovoljevala od leta do leta večje, za siromašne narode že neznosne vojaške kredite. AVSTRIJA IN ITALIJA Kadarkoli se je hujskačem zazdelo, da ni dosti upanja na vojno s Srbijo, so začeli na drugo stran žvenketati z orožjem. Z Avstrijo in Nemčijo je tudi Italija v tro-ivezi. Zunanji ministri so ob vsaki priliki pripovedovali, da je ta "tri pelalianca" največje jamstvo evropskega miru. V resnici pa niti "prijateljice" niso zaupale druga drugi. Vsak hip so vjeli v Avstriji kakšnega italijanskega, v Italiji pa kakšnega avstrijskega špiona. Za utrdbe ob italijanski meji je bilo vsako leto treba miljonov. Povrh tega je Avstrija gradila bojne ladje, kakor da ima jiaj-manje tako svetovno trgovino kakor Anglija. Gradila jih je proti svoji — zaveznici Italiji. Najbolj so proti Italiji hujskali avstrijski klerikalci brez razlike narodnosti. Njih vpliv je bil tako velik, da avstrijski cesar ni smel obiskati svojega 4]pobratima" in "zaveznika" v Rimu; če je kateri izmed neštetih hasburških prineev šel v Italijo, se je moral Umberto ali Vittorio Emanuele pripeljati v Benetke ali kam drugam, ker bi bil "sveti oče" užaljen, ako bi obiskal italijanskega kralja v "uropanem" Rimu. Po klerikalnih naukih je bila Avstrija dolžna vrniti ubogemu "jetniku v Vatikanu" Rim in cerkveno državo. Da bi se to moglo poizkusiti le s krvavo vojno, ni prav nič oviralo njihovega krščanstva. Prelivanje krvi se je zdelo katoliškim klerikalcem sploh vedno in v vseh oblikah dovoljeno, Če je le namen bil "svet". Ako je sveta inkvizicija smela sežigati ljudi, zakaj jih ne bi dali klati na vojni? Zategadelj je bila klerikalcem zveza Avstrije z Italijo vedno trn v peti. In ker so najvišji vladajoči krogi v Avstriji od nekdaj klerikalni, se je vojna stranka prav rada posluževaLa draženja |M-oti Italiji. Žo v letih 1904, 1905 je bila vsied trajnega hujskanja taka napetost med Avstrijo in Italijo, da so avstrijski in italijanski socialisti sklicali skupno konferenco v Trst in tam ostro protestirali proti žvenketanju z orožjem. Res je to za enkrat zaleglo, ali hujskači le niso dali miru. ('asopisi utilitarističnega značaja so neprenehoma očitali Italiji zahrbno8t in se trudili, da bi bili prebivalstvo spravili v protitalijansko razpoloženje. Ko je Italija napadla Tripolita-nijo, se jim je zazdelo, da je prišel zanje ugoden čas. Res je, da je bila italijanska voina 8 Turčijo roparska. Ali taka je skoraj vsaka vojna in Italiji jc prav Avstrije dala koražjo, ko je anektirala Bosno in Hercegovino ter s tem pokazala, da si militaristična država brez kazni lahko odreže kos Turčije. Sploh pa Avstrija ni imela nobenega razloga, da bi komu pridigala moralo, ker je sama nikoli nič ni imela. Ali kdo je vpraševal za moralo T Vojne željna drhal je hotela imeti pretvezo, in ko je Italija napadla Turčijo tudi z jadranske strani, jc mislila, da jo ima. Izbruh vojne so takrat prepre čile druge države, ki so se zbale evropskega klanja. Niti Nemčija ni marala dajati Avstriji potuhe, ker se ni čutila dovolj močne. Hujskači 80 škrtali z zobmi, ker se jim ni posrečil namen, odnehali pa vendar niso. Rovarili so tako predrzno, da je moral avstrijski šef generalnega štaba Conrad von Hoetzendorf demisionirati, ker je tudi on silil v vojno z Italijo. Na dvoru je bila 8truja proti vojni tedaj še za spoznanje močnejša. Vojna stranka je krčila pesti Vdala se je navidezno, na tihem pa je spletkarila in zbadala dalje. (Dalje prihodnjič.) Iz starega kraja. PISMO IZ TRSTA. Cenjeni sodrug! Jutri odhaja odtod moj znanec, mornariški in-ženiR .T. L., ki je ameriški državljan in ima zato upanje, da pride neoviran Čez mejo. Iz Liverpoola odpluje menda vse svete Čase po kakšna ladja v Ameriko in J. L misli, da bo tudi njegova med njimi. Kajpada je to le kombinacija zakaj natančnega ne ve nihče uič. Tukaj smo popolnoma ofirefani od zunanjega sveta, ne dobivamo pi-sem in menda tudi odtod ne pridejo pisma nikamor v tujino. Tc vrstice izročim torej znancu L., ne-| mara pridejo tako na vaš naslov. Tukaj je bila dne 2tj. julija zju« t raj razglašena mobilizacija in ai» cer so bili takoj poklicani rezervisti vojske, neaktivni domobranci iu celo črnovojniki. Obenem so začeli jft niati konje, vozove in avtomobile. Naenkrat je bilo vse kakor narobe. Vlaki državne in južne železnice niso vozili skoraj nič druzega, kakor vojake iu rezervi-ste. Večino tržaške garnizije so takoj poslali vun. Mobilizacija je bila naperjena proti Srbiji, ali vojaki so šli stražit južno železnico proti Ljubljani in državno železnico proti Jesenicam, kakor da bi bila srbska armada že v Zagrebu. Seveda niso stražili teh železnic zaradi Srbije; Avstrija je pošiljala vojaštvo že prvi dan tudi na italijansko mejo, čeprav je Italija — zaveznica Avstrije. No, tukaj že davno čivkajo vrabci po strehah, da zavezniki drug drugemu ne zaupajo več kakor rokovnjaški tovariši. Pred veliko vojašnico na Piazza della Caserma je od jutra pa pozno v noč stala ogromna množica, taki» da je bil ves veliki trg črn kakor mravljišče. Mnoge je prignala navadna radovednost mestnih ljudi ,drugi so tam čakali, če opazijo kakšnega sorodnika, prijatelja ali znanca, ki gre "branit domovino" in ki ga morda nikdar več ne vidijo. Vojaška oblast je bila nenavadno liberalna. Vojaki so smeli piti, kolikor so hoteli in so še dobivali pijač; po ulicah so lahko prepevali in kričali, kolikor je grlo neslo, pa se ni Hpotaknil ob tem noben oficir, noben policist. Kaj bi se spotikal, ko je hotela avstrijska modrost na ta način razširjati "patriotizem"? « Večina prebivalstva jc prve dni mislila, da gre le "za špas". Tudi časopisi so izražali upanje, da se vendar ohrani mir. Eni ao mislili, da se Srbija ustraši, če bo videla, da Avstrija resno mobilizira, drugi so kombinirali, da se postavi Rusija za Srbijo in da bodo potem na Dunaju krotkejši, zopet drugi so računali z angleškim posredovanjem. Kdor ae ne bavi s politi; ko lc pri litru istrijanca ali pri vrčku piva, je pa takoj razumel, da je vsa stvar krvavo resna in da je Avstrija, sporazumno z Jamčijo, nemara tudi nekoliko hahuj-skana od Nemčije, hotela imeti vojno. (x Z mobilizacijo je sploh takoj nastalo vojno stanje. Že 26. julija so izšle naredbe, ki so bile tako kakor vojaške pozivnice, že prej pripravljene, pa so na podlagi zloglasnega § 14. odpravile društveno pravico, zborovalno pravico, tiskovno svobodo, pisemsko tajnost in civilna sodišča. Za časopise je uvedena preventivna cenzura; vsak list se mora tri ure, preden gre v tisk, predložiti državnemu pravdniku; če ta kaj konfiseira, se mora druga izdaja zopet predložiti tri ure prej. Tako državni pravdnik lahko konfiseira list o-semkrat na dan iu s tem prepreči sploh njegovo izhajanje, ne glede na to, da noben list ne prenese takih stroškov. . Vsaka neperiodična tiskovina, pa če bi bil tudi navaden trgovski reklamni letak, se mora predložiti osem dni, preden gre v tisk. Kdor hoče sklicati shod, mora osem dni prej prositi za dovoljenje. Nihče pa ni tako neumen, da bi izdajal denar za kolke, ker ve, da shod na noben način ne bo dovoljen. Na poštah je etablirana policija, ki ima pravico, da odpira vsa pisma in jih po svoji previdnosti konfiseira, ne da bi navedla razloge. Namesto civilnih sodišč uradu-jejo vojna sodišča. Vsak najmanjši pregrešek, ali kar mogotci smatrajo za pregrešek, spada pred vojno sodišče. Avstrijski parlament, ki je bil Že od februarja na počitnicah, je bil takoj z mobilizacijo vred zaključen. Tudi vsi deželni zbori so bili zaključeni. Imuniteta poalan-cev se je popolnoma prenehala. Tudi poslance, ki so še v vojaških letih, so poklicali v kasarne. Tako je n. pr. Pittoni, ki je 41 let star, takoj dobil poziv za črno vojako. Svoj čaa je bil rezervni častnik, pa je odložil iaržo; sedaj to ga pozvali kot navadnega vojaka. Na podlagi zakona o vojni tlaki kličejo tudi ljudi, ki niao bili nikdar vojaki. Sodrug Uustinčič, ki ja pred kratkim otvoril v Trntu inženirsko pisarno iu ni bil vojak, je prvi dan dobil povelje, da ae zglasi pri vojaškem stavbenem ravnateljstvu v (Iradcu. Pri vseh ladjah posluje policija. Celo pri paruiku, s katerim ae vozijo ljudje na izlet v Benetke, je komisar ustavil vsakega človeka, ki so ni mogel izkazati s potnim listom; celo sivim ljudem, katerim je vsak otrok poznal, da so že davno iz vojaških let, je bil prepovedan izlet. Iz tržaških konsumnih zadrug so nam prvi dan mobilizirali tri četrtine uslužbencev, med njimi take, v katerih rokah je vodstvo poslov. Vzeli so zadrugam avtomobil in sk*raj vse konje. Iz bolniške blagajne so vzeli skoraj vse zdravnike. Kje naj dobi zdaj druge, je uganka, katere ne more nihče rešiti. Tudi ravnatelja bolniške blagajne sodruga dr. Puecherja so poklicali, menda za korporala. Vsi časopisi iz Italije so v Trstu konfiscirani. Vsi napadajo Avstrijo. — Ce mi bo mogoče, napišem pred odhodom svojega znanca še kaj. Težko je v sedanjem času, ker moram opravljati posel zase in za dva druga, ki sta morala obleči uniformo. S socialističnim pozdravom Vas I. R. (Drugo pismo, ki smo ga dobili s posredovanjem prijatelja, objavimo v prihodnji številki.) • 0 PISMO Z DUNAJA. Dragi prijatelj in »odrug! Slutim, da veste o vojnih dogodkih kaj več, kakor jfcz, četudi st1 nam na Dunaj» ne manjka časopisov in vesti. Meščanski listi izrabljajo vojno za kupčijo in izdajajo neprenehoma posebne izdaje. Dunajsko ljudstvo je silno radovedno, saj je menda po vseh velikih mestih tako. Zraven je pa še silno lahkoverno. Zato požira vsa poročila, naj so še tako fantastič na, kakor evangelij. V prejšnjih časih se je neštetokrat dokazalo, da so bile najsen-zaeionalnejše vesti, ki jih je razširjal tiskovni urad zunanjega ministrstva, zlagane od konca do kraja. Tako je bilo s Prochaskovo afero in z mnogimi drugimi izmišljenimi ali umetno napihnjenimi dogodki. Ali vse to nič ne de Zdaj se zopet vse verjame, kar dovoljuje cenzura in kar prihaja ot vlade, od vojnega ministrstva in od oficialne strani sploh. Mi smo bolj skeptični. Mnogim vestem se oddaleč pozna, da so skovane. Oe bi bile resnične, bi moral biti vojne v štirinajstih dneh konec. Avstriji se.tako dobro godi, da je lahko poslala tri vojne zbore Nemcem na pomoč Bolj verjetno je to, da je Nemčija potrebovala to pomoč in da ima Avstrija vojake, katerih se ne upa prav poslati ne proti Srbom, ne proti Rusom, donili se jih pa tudi ne upa pustiti. Avstrija zmaguje na vseh boji ščih. Zavzela je Belgrad po ljutem boju, prekoračila je Donavo in Drino, Srbe podi pred slabo kakor čredo ovac, ter maršira proti Ntsu ki ga zavzame v par dneh. Skieaj 110 sem mogel dve minuti govoriti s častnikom, ki je bil službeno tu kaj: in po njegovem pripovedova nju je stvar precej drugačna. Avstrijci baje sploh še niso v Belgra-du, v bojih s Srbijo so pa imeli strahovite izgube. Od druge strani sem ališal, da so Črnogorci celo udrli v Hercegovino. Proti Rusom je Avstrija zbrala mogočno armado. Na severu prodirajo.nemške čete zmagovito proti Petcrsburgu, nemška mornarica je razdejala tri ruska mesta in pomorske utrdbe Peterburga, avstrijska armada je zasedla Varšavo in koraka od druge strane proti Peterburgu. Gotovo je, da se vrše z rusko armado kruti boji, ali Avstrija menda nima tiste sreče, o kateri pripoveduje prebivalstvu. Iz zelo verodostojnega vira sem izvedel, da se mrzlično pripravlja za obrambo Lvova; in če je to res, mora biti rusko vojaštvo že v Galiciji. Z Dunaja so pobrali vse, kar je vsaj na videz sposobno za orožje. Tudi policiate so vzeli in policijsko službo opravlja zdaj landšturm, kar je včaai tako smešno, da bi Človek počil. Včeraj je bil mož branjevec, zdaj je pa atlačil svoj debeli trebuh v preteane in pre- eratke hlače, zato ima bluza predolge rokave, in jermen z bajonetom ga tako tišči, da komaj aope. Iz kadetne šole ao predčasno imenovali gojence zadnjega letnica za praporščake, iz akademije Dunajskem Noveiu mestu in iz vojaške tehniške akademije so pa zadnji razred poslali kot lajtnaute polkom. Vsem tem mladeničem se sanja, da se vrne vsak vsaj kot stotnik z neštetimi kolajnami in ordeni na prsih iz vojne. Na to ne misli nihče, da strelja tudi sovražnik. Draginja je od dne do dne večja. Vlada je sicer določila za živila maksimalne cene, ali to ne pomaga veliko ker se branjevci izgovarjajo, da nimajo blaga, pa pošiljajo kupovalca od prodajalne do prodajalne dokler se ta ne naveliča in ne ponudi višje cene. Po tovarnah se dela komaj za silo, po nekaterih sploh ne, ker primankuje ljudi. Mnogo delavcev, ki so že iz vojaških let, so na temelju zakona o vojaških davščinah pognali v tovarne za orožje, plače pa je vlada določila po svoji volji. Na trg prihaja vsak «lan manj živil. Videti je, da je tudi na kmetih zmanjkalo Hudi. In žetev še ni pospravljena! Ce se vojna zavleče, bo taka beda, da bo povsod jok in stok in škripanje z zobmi. Vojna in socializem. V .kritičnih dneh. SLAVA MIRU! Iz govora poslanca sodruga drja Soukupa na seji avitrijskega državnega zbora dne 19. marca 1909. Izza leta 1866, ko je Avstrija imela vojno s Prusijo, stojimo prvič zopet v središču evropskega zanimanja. Žal, da to ni zanima nje, za katero bi nam moral biti kdo nevoščljiv. Najstrašneje pa je, da odločanje o usodi, o življc nju in smrti, o bodočnosti Evrope ne leži v rokah narodov. Capitis deminutio (zmanjšanje časti) rimskega prava, odločeva nje o smrti in življenju posamez nika, tlačanstvo je odpravila naraščajoča civilizacija; odločeva nje o življenju in smrti milionov pa je ostalo v dvajsetem stoletju še v rokah avtokratov, ne glede na to, če se prišli po milosti božji. ali pa od morilčeve roke na prestol. (Odobravanje pri socijal nih demokratih.) Spričo možnosti svetovnega po žara stojimo z neizrečniini posledicami za vse človeštvo. Mobiliza cija se izvršuje z največjo nagli co. Tisoč in tisoč sinov našega naroda stoji ob srbski meji in ved no novi transporti se pošiljajo tja V takem trenotku vprašuje delavno ljudstvo, kaj dela parla ment, da prepreči najtežje posle dice? V kratkih dneh, morda že v kratkih urah se razidemo, a nikakršne gotovosti nimamo o tem kaj se zgodi, kdaj se snidemo in če se sploh še snidemo na nadaljevanje naših posvetovanj. Ce se dajo mnogi poslanci in največje stranke ponižati, da igrajo vlogo pasivnih gledalcev: socialni de-mokratje ne bodo dali iz sebe na praviti nemega orodja vojaške diktature in iz avstrijskega parla mentarizma ne bodo dali napraviti aportirajočega psa za ministrstvo zunanjih zadev. (Živahno odobra vanje pri socialnih demokratih.] »Kdo je pravzaprav suveren > tej državi t Ali je parlament ali baron Aehrenthal? Čutiti imamo bojkot balkanskih držav v ustavljanju industrialnih podjetij, velikanski brezposelnosti. Kdo je povzročil vse to? Odgovor je ^ strašna obtožba ne le proti sedanjemu predstav niku ministrstva za zunanje zade ve, ampak proti avatro-ogrskemu zistemu sploh. Kaj je Avstro-0-grska storila napram balkanskim državam, da bi pridobila v bosen sko-hercegovskem vprašanju ne le naslov sile, ampak tudi naslov moralnega prava? Tukaj ne gre le za dve srbski pokrajini, temveč za evropski problem, za ključ na Balkanu. Kako je Avstro-Ogrska v teku tridesetih let izvrševala svoj okupacij ski mandat v Bosni in Hercegovini? Vpeljala ni modeme uprave, temveč je amatrala svojo misijo le s stališča vojašnic in samosta nov. Ti deželi nimata še ustave dasi deluje v Turčiji konstitucija že davno. Nič se ni poizkusilo za zemljiško odvezo, nič za osvoboditev kmetov. Zdaj ae kažejo sadovi zlega dela. In gospodu drju. Geasmannu se je zdelo prav, obleči uniformo parlamentaričnaga feld cajgmajatra na Balkanu. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih; u-govori pri krščanskih socialcih.) Se nikdar ni bil Kristus in njegov nauk tako omadeževan kakor tukaj od krščansko-soclalne stranke. Državno stranko se imenujejo krščanski socialci, pa so na potu, da razrušijo državo. Ali bi ta stranka rada pripravila staremu cesarju škandal v Evropi in ga zavlekla v svetovno vojno? V prvi vrsti so agrarični stebri Avstriji, ki so zbudili v Srbiji sovraštvo Avstrije in so ga hranili; oni so povzročili, da se je razvila velesrbska propaganda. Kazven tega so v Srbiji vedno di-naatični interesi ruvali ter razburjali javno življenje v deželi in tudi v sedanjem trenutku ne stoji dinastično vprašanje v zadnji vrsti. Čim odkritosrečneje pozdravljajo avstrijski socialni demokra-tje razvoj in emancipacijski boj srbskega proletariata, v tem večji meri imajo dolžnost, če vidijo, da so srbski proletarični intereu v nevarnosti, varovati srbski prole-tariat, da ga nezaslišana gonja neodgovornih ^subjektov ne nažene v pogubo in v samomor. Tudi prevzetnost in zločin na kraljevih prestolih ima meje. Bodočnost Srbije ne leži v vojni pustolovščini, temveč edino »n izključno v mirnem kulturnem delu ter v solidarnosti z ostalimi kulturnimi narodi donavske federacije. Geslo boju srbskega naroda ne sme biti: Vojna z dinastijo na čelu! — temveč: Boj dinastiji! — dokler ima ta dinastija namen, pognati narod s svojim blaznim vedenjem v pogubo. Srbska socialna demokracija je že začela s prosvetnim delom med srbskim narodom in avstrijska socialna demokracija se mora v tem trenutku spominjati sodruga Kacleroviča, ki je imel v najtežavnejših raz merah v srbski skupštini tak pogum, da je protestiral proti vojni z Avstrijo. (Burno odobravanje.) Avstrijski socialni demokratje pozdravljajo organizirani srbski proletariat in vedo, čeprav so ob Drini postavljeni avstrijski in srbski vojaki drugi proti drugim, da si podajajo čez bajonete teh vojakov avstrijski in srbski pro-letarci roke v skupnem stremljenju po ohranitvi miru in po od. stranitvi tiranov s te in z one strani Drine. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Tudi na obrežju Neve sedi mednarodni hujskač, kateremu očividno ni dovolj s hekatom-bami mrliče v na mandžurskih poljanah in ki ima, kakor se kaže, namen, storiti nov zločin nad E vropo. Prav car je zadnji, ki bi bil poklican, napravljati mir in red med narodi. Napravi naj naj-prvo mir in red v Aziji, osvobodi naj narode v Rusiji strahovitega pritiska, pod katerim morajo zdaj propadati. Če bi bila Avstrija v nevarnosti, da jo barbarično napade tuja držav«, bi tudi avstrijski prole-tarci pograbili za orožje, da bi branili svoj dom in svojo last in storili bi vse, da bi odbili barba-rični napad. Za to pa zdaj nikakor ne gre. Aneksija Bosne in Herce govine in vse, kar je z njo v zvezi, ni vredno nobene vojne. Avstrijski proletariat ne bo poginil in ne more poginiti, pač pa bi lah ko poginilo nekaj druzega. Zakaj tako čvrsti niso temelji evropskih tronov, kakor si predstavljajo gospodje na krščansko-socialni strani. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) C \ Nikar ne pozabite, da^s^ lahko v tistem trenotku, ko jioči prvi strel, razširi po vsej državi razburjenje, katerega posledic ne bi mogel nihče oceniti/(Živahno o-dobravanje pri socialnih demokra tih.) Konca vojne ne more dandanes nihče določiti, zakaj velike kulturne pridobitve, ki" so jih dosegli narodi v Evropi izza zad nje nemško-francoske vojne, niao šle niti mimo vojašnic brez sledu; tudi misli naših vojakov hodijo dandanea pc drugih potih kakor pred pol stoletja. Socialni demokratje ne žugajo, temveč koni ta tirajo dejstvo. Vsa dejstva pa svare državo in odgovorne politike, svare vso E-vropo. Če stojimo pred vprašanjem: ali mednarodno vojno ali pa mednarodno konferenco, tedaj ne more biti odgovor težak. (Živahno pritrjevanje pri socialnih demokratih.) vstro-Ogrska mora biti pionir miru, blagostanja in svobode za balkanske narode. Še verujemo, da se bo vpošteval naš klic po miru in da bo Avstro-Ogrska izpolnila svojo dolžnost kakor tudi srbska vlada. Zato zaključujem s klicem: Slava miru! (Burno odobravanje pri socialnih demokratih.) ZMES. Mnogi sedaj živeči ljudje bodo v veliki zadregi, ko jih bodo enkrat vpraševali vnuki in pravnu-ki, zakaj so nasprotovali socializmu v času, ko ga je svet najbolj potreboval. Ena resnica glede vojne je znana in neizpodbitna in te resnice ne bodo zatajili niti zadušili vsi cenzorji vsega sveta. Glasi se: Klanje v Evropi izvršujejo večidel delavci; 99 vojakov izmed 100 ne ve, zakaj se koljejo; vojno so povzročile vladajoče klike v svojo korist in kadar bo strašno klanie končano, bodo proletarci, kar jih ostane živih, plačevali stroške vojne. Pred štirimi leti je Tolstoj nre-rokoval sedanjo svetovno vojno in dejal, da bo ta vojna porodila novega Napoleona in novo civilizacijo. Mi si to prerokovanje razlagamo takole: Novi Napoleon je poosebijenost vzbujenega proleta-rijata in nova civilizacija je socializem. "Vossischc Zeitung" v Berlinu piše — kakor poročajo — da je Bog na strani Nemčije iu da so nemške zmage "božja sodba", lini! Ruski car bo morda rekel ravno tako ih Srbi istotako. Anglež bo rekel, da je Bog na strani Anglije in Turki verujejo isto, med tem ko Amerikanei brez dvoma molijo, da bi bil Bog — nevtralen. Ali je Bog res football? Leta in leta so nam peli na u šesa, da so velike armade in bojna mornarice samo zato na svetu, da držijo — mir. Socialisti smo pa leta in leta dokazovali, da tembolj je mir v nevarnosti čim več denarja gre za kanone in bojne barke. Danes mora biti vsakemu tepcu jasno, kdo je lagal! Armour and Co. je prodala dva miliona funtov pasjega mesa francoski vladi. Ta čin lahko krši nevtralnost in povzroči, da zabredejo tudi Zedinjene države v vojno — ali kaj se briga Armour! lz-nebil se je velikega kupa odpadkov, katerih niti Američani ne marajo. poročam za blagohotna naročila. >ne so najnižje, kvaliteta naj-loljša. ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio. Anglija, ki je v vojni, je pre vzela kontrolo nad življenskimi sredstvi, med tem ko Amerika, kjer vlada mir, dopušča kapitalističnim grabežom, da prešajo mi-ljone profita iz živil, a ljudstvo strada. To pomeni, da bodo r« veži v mirni Ameriki bolj trpeli kakor pa reveži v Angliji, kjer je vojna. Tak je kapitalizem! "Bog je s teboj," je stari Franc Jožef telegrafiral polblaznemu Vi Ijemu. Sivi avstrijski mogotec ima torej boga za bitje, čigar naloga je klanje, ubijanje, požiganje, uničevanje. To krščanstvo je sicer nekoliko čudno, in Jezus ni učil takega; ampak z monarhičnimi in militaristični nazori se popolnoma vjema. " e Vojna uničuje industrijo; ali nekatere stroke vendar povzdigu je. Tako cvete zdaj industrija kri žev, kolajn in vsakovrstnih trakov ter umetnih ptičev, n. pr. enogla-vih in dvoglavih orlov, kakor še nikoli ne. Hinavci se agraiajo nad Darwi-novo teorijo, češ sramota bi bila za človeka, Če bi se bil razvil iz ži vali. Zdaj, ko ae ljudje mesarijo po evropakih bojiščih, bi bile pravzaprav šivali lahko bolj ogorčene da hoče biti človek njih sorodnik Cenjeni rojaki! Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, ae Nam pri- HOÛETE POSTATI LASTNIK Trgovine z lesom v Arkansaau in Louisiani Vara prodajo dobro zemljo po ceni, z malo nakupnino in ugodnimi pogoji za izplačevanje. Na razpolago imajo izkušene poljedelce, ki Vas bodo učili, kako se obdeluje polje, poleg pa dali delo z dobro plačo, ko ne bo dela na farmi. Živite lahko udobno in v kratkem izplačate farmo. Pišite ali se zglasite osebno za pojasnila pri L. M. Allen, P. T. M. Rooui 718 La Salle St., Chicago, 111. — Na uslugo vsem, ki se žele naseliti na kmetje. — Adv. POZOR! Lepa prilika za ženske, ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri H. Vičič, 548. N. Halsted St., Chicago, IU. D R (23 DQOQI □ □□ DB jI Bolečine in katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo SEVERA'S GOTHARD OIL (Severcvega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krte in okorelost. Cena 20 in 80 centov. V vseh lekarnah. S3 □ O 18 II an uu izbo™ za Severa's Medicated Dobro mil° toaleto in kopelj. Skin Soap (S,v,ro,° Zdravilno Milo) za britje in izmivanje Cena 15c. SEVERA'S TAB-LAX. gri^tESt: c.«.ioh.aa.«t.. Naprodaj t vseh lekarnah. VpraAaJt. za Bev.rov. Pripravke po Imenu. Zavrnit, nadom.atitv.. Ako vaa lekarnar ne mor. saloiitl, naroČit. Jih od na«. E W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa IB na Pazite na ta ovitek! » Ničvredne ponairdbe slawiega Pata Expeller ja dobile cesto «ko niste pa: zoi. Pazite na sidro in ime Richter 25c io 50c pri vseh dobrih lekarnarjih, F. Ad. Richter & Co., 74-80 Washington St., New York, N. Y. FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najaibo ženitovai^si», društvene ali druiineke, vedno dobro in okusno izdeluje Ivan Včelik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., CHICAGO. ILL. Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2699. vxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^ Največja slovanska tiskarna v Ameriki je == Narodna Tiskarna = 2144-50 Bine Island Aveane, Chicago. U«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:• "PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni IIIMMIlIttttttttft'*.............................. i ► I \\ T^ADAR potrebujete društvene po-! I trebičine kot zastave, kape, re- ; | galije, uniforme, pečata in vaa drugo obrnite ae na avojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South lilllard Aveaoe. CHICAGO, ILL. Canika prejmete zastonj. Vae delo oarantirano. J IMUiniMttt...................................... ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA »itnrr'trr- du« M. ivfMta PODPORNA ZVEZA UkarporinM « aprila ISO« v driavi F*«i«. Sedež: Conemauflh, Pa. GLAVNI UEADNIKJ: Predsedniki F KAN PAVLOVÔlC, bo* 705, Conemaugh, P* Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 3, box 91|a, West Newtos, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoftni tajnik: IVAN PBOSTOB, bo* 120, Ksport, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: J081P MARINČlC, »t. Clair Ave., Clevelaad, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, bo* 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM 81TTKR. 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMA2IC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., bo* 7i. NIKOLAJ POVÔE, 3. nad«., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pitteburg, la. POROTNIKI: IVAN OORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnstown la. AU OZ IJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. bo* 8«. VRHOVNI ZDBAVNIK. F. J. Kern, M. D., 8202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI UKAD v hiši it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOtNI ODBOB. àpeudol Ivan, Gačnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa. Gabrenja Jakob, Beve Franc, Suhodolnik Ivan, Zoler Alojzij. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUôTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57 Conemaugh, Pa., élan S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2*21 Crawford Ave., Chicago, 1* «. 1P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., «lau S. S. r. L. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan S. N. P. J. Atefanii« Martin, bo* 78, Franklin, Kans., élan dr. svBarbare Frank J. Aleš, 400« W. 31st St., Chicago, 111., élan S. D. P. * P. D. Gortek Ivan, bo* 211, West Minerai, Kans., élan A. S. B. P. D. • A. T Uradno Glasilo: PROLEARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proiem, poéiljati vae iopiae in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poiilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Banénih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potom privatnih «ekov. V slučaju, da opasijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj te nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE. Izkaz darov za stavkarje v Colorado: Zadnji izkaz ............ Društvo štev. :$4 S. D. P. Z..... Društvo štev. 25 S. D. P. Z..... Društvo štev. 43 8. D. P. Z. na bral Jurij Raspotnik ........ Prebitek veselice v Superior, Wyo. poslal Gorenc Luka.... Društvo štev. 6« 8. D. P. Z. ...i Društvo štev. 3« 8. D. P. Z. ... s L. Skubic, II. gl. podpredsednik 8. N. P. J. nabral za S.D.P.Z.. ...$ 85.10 ... 7.55 H.10 4.75 19.00 29.15 2.00 23.31 Skupaj ... ................$178.00 Zadnji izkaz razposlan na društva. Ostane še..............993.86 Na željo društva štev. 08 8. D. P. Z. sem poslal na društvo štev. 44 8. D. P. Z. vsoto ........29.15 Ostane v delitev vsota. .$<14.71 Vsota $64.71 je razdeljena in bila poslana sledeče: Društvo "Planinski raj" št. H 8. I). P. Z.................* 16.17 Društvo "Slovan" štev. 15 S. I). P. Z. ..................... 16.18 Društvo "Zeleni Vrt" štev. 32 8. D. P. Z. ................ 16.18 Društvo "Triglav" štev. 44. S. D. P. Z................... 16.IS Skupaj.............!...$ 04.71 Za društvo Sloga je bila odposlana vsyta $21.62 ker pa je bila ta vsota vrnjena, hrani sedaj isti denar I. nadzornik 8. D. P. Z. Viljem Sitar, kadar se društvo skupaj spravi,v bode odposlal na društvo. Louis Bavdek, Glavni tajnik, 8. D. P. Z. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUâTEV S D. P. Z. ZA LETO 1914. Boritelj, štev. 1., Comenisugh, Pa. — Predsednik: Martin Petrič; tajnik: I- van Zgone, box 27 blagajnik John Bre-zovee, box 6; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojziju. Pomočnik, štev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cene, 353 Ohio St.; tajnik: Jos. Budna, box 57; blagajnik: Josip Rogelj, box 152 j—vsi R. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani društva Triglav. "Zaveznik", štev. 3. Franklin-Cone-niaugh, Pa. Predsednik Frank Pristave, b. (t); tajnik: Louis Krašna, b. 626; blagajnik: Jurij Oiaben, b. 788; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni 81ovenec", štev. 4. Llov-deli, Pa. — Predsednik: Andrej Drobni«, b. 176, Beaverdale, Pa.; tajnik: Ant. Gerbec, b. 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 3, Lloydell, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo. "Avstrija", štev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Josip Setiniek, bo* 124; blagainik: Martin Abram, bo* 2, vsi v Ralphton, Pa. ''Zvesti Bratje", štev. 6. Garrett, Pa. — Predsednik: Ivan Kral. bo* 227; tajnik: Avgust Orel, bo* 48; blagajnik: Josip Ostenič. box 197, vsi v Garrett, Pa. Seja vsake prvo nedeljo. "Jedlnost*itev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jekli«, b. 281; tajnik: Franc žurman, b. 255; blagajnik: Jo-sip Piee, box Ž8; vsi v Claridge, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo. r'Planinaki Raj", H. gundo, Colo., it. 8. — Predsednik: John Pavleti«; tajnik: Fr. Slunovi«, box 505; blagaj aik: Luka Bergant, bo* 505; vsi v Segundo, Colo. "Zavedal fttajerc", itev. 9. Johns town, Pa. — Predsednik: Martia KI i nar, 812 Chestnut St.; tajnik: Andrej Dobnikar, R.F.D. 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johns town, Pa. — Seja vsako zadnjo nedeljo v Cell so, Pa. ' Jasna Poljana", itev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Edvard Zah> kar, Lemond Furnace, Pa.; taj. Iv. Bla-line, bo* 123, Fairbank, Pa.; blagajnik: Josip Markovi«, bo* 62, Lemond Furnace, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. "Zarja Svobode", štev. 11, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Našli«, box 228; tajnik: Andrej Obrezar, box 155; blagajpik: John Dolez, bo* 161, Dunlo; Pa.; vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Danica", itev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koruzovi«, b. 105; tajnik: Lorenc Aajn, b. 105; blagajnik: Martin Ainkovic, b. 114. Heilwood, Pa,-Seja vsako prvo nedeljo. "Večernica", Štev. 13, Baggaley, Pa. — Predsednik: John Arh, bo* 162, Withney, Pa.; tajnik: Anton Planin-iek, bo* 14; blagajnik: Anton Rak, bo* 53, oba v Hostetter, Pa.—8eja vsako drugo nedeljo. "MoJ Dom", itev. 14. Orient. Pa. Predsednik: Anton Zori«, Edenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; blagajnik: Anton č"rno-logar, 1». 102. Republic, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v Carndale, Pa. "Slovan", itev. 15, Sopris, Colo. — Predsednik: Leo. Marela, d. 21; tajnik in blagajnik: Silvester Berentin, box 102; vsi v Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih aobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. "Bratatvo", itev. 16. Buxton, la. — Predsednik: Franc Kriitof, box 104; tajnik: Franc Raspotnik, b. 683; blagaj nik: Ant. Tomši«, b. 801; vsi v Buxton, Iowa. — Seja vsako prvo nedelo v prostorih sobrata Ant. 1' miič-a. "Zora," itev. 17, Akron, Mich. — Predsednik: Gašper Volk; tajnik: An ton Novak, box 68; blagajnik: Andrej Sturman. box f, vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", štev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Žefran, 233 Kinnar Alley; tnjnik: Jakob Zalaznik, 507 Chery Way; blagajnik: Ivnn A. Grm, 507 Chery WTay; vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zdruleni Slovenec", itev. 19, Ca rona, Kans. — Predsednik: Blaž Mizo-ri, b. 47; tajnik: Fran Zupanči«, b. 35; blagajnik: Stef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupan«i«. "Nada," štev. 20. Huntington, Ark. Predsednik: Martin Pucel, L. B. 17; tajnik: Anton FaJbjan, b. 140; blagaj.: Jožef Zupančič, b. 45; vsi v Huntington, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sokol," itev. 21, West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b. 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al. Zupančič, b. 68; blagajnik Fran Spai-ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo. "Od boja do zmage," štev. 22. La Salle. 111. Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Frank Gregori«; blagajnik: John Po«ivalAek; vsi 101 Main 8t., La Salle, IU. — Seja vsako prvo nedeljo. "Slovenski Bratje", itev. 23. Coke-ton, W. Va. — Predsednik: Frank Fortuna. bo* 506; tajnik: Frank Kocian, box 272, oba v mhoTas, W. Va.; blagajnik: Anton 8tu«in, box 75, Benbuah, W. Va,—Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji meeec. "Ilirija", Itev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk. b. 241; tajnik: John Felban, b. 174: blagajnik: Matija Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vea ko prvo nedeljo. "Delavec," Itev. 25, Roek Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Porneta, 619 N. Front 8t.; tajnik: Valentía Stallk, 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte ave.; val v Rock Springs, Wyo. — Seja vaako drugo nedeljo v Slovenskem domu. "Smernica," itev. 26, Bxport, P» Predsednik: Pavli« Joief, b. 280; tajnik lAMiia Zupančič, box 170; blagajnik: Anton Martinlek, bo* 125, vri v Export, Pa.—Seja vaako prvo nedeljo. lftlroljub", itev. 27, Diamondvil-le Wyo. — Predaednik: Fran Homan, b. (I); tajnik: Joe. Motoh, b. 141, Kern merer, Wyo.; blagainik: Mat. Brunsko- le, b. 110, Diamondville, Wyo. — »eja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, Wyo. Hababurikl Sinovi", itev. 28, S. Brownsville, Pa. — Predaednik: Ivan Bauer, b. 52; tajnik: Ivan Erjavec, b. 52; blagajnik: Ant. Kova«i«, b. 98, Orieut, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vaako diugo nedeljo. "Jutranja Zarja", itv. 29, Meadow Lands, Pa. — Predsednik: Ivan Kokli«, b. 276, Canousburg, Pa.; tajnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; blagajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lauds, Pa. —Seja vsako prvo nedeljo. "Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Martin Smol«ik, R. F. D. 2, b. 208; tajnik: Karol V on ira, b. 22, Breezy Hill Sta.; blag.: Josip t i be rt, b. 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, 4ians. — Seja vsako prvo nedeljo. "81oga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predseduik: Frank Urbanči«, b. 7; tai nik: Alojzij Ludvik, bo* 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", i»v. 32, Palisades, Colo.—Predsednik: Ivan Zupanči«, b. 766; tajnik: Jakob Trojar, b. 744; blagaj-nik: John Vozel, bo* (f), vsi v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo ne deljo. "Slovenaka Zastava", itv. 33, Jenuy Lind, Ark. — Predsednik: Alojzij Grilc, box 86; tajnik: Frank Orilc, box 37; blagajnik: Albin Bobni«, box (f). -vsi v Jenny Lind, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne. "Edinost", itv. 34. Yukon, Pa. — Predsednik: Martin Tomaiin; tajnik: Anton Golobi«, box 92: blagajnik: Ivan Vidmar, box 40 ;vsi v Yukon, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Yukon dvorani. "Planinski Raj", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Jožef Jero, 1647 E. 31st Street; tajnik: Jakob Illebčar, 1 uri dopoldne. "Delavec naprej", štv. 71. Bessemer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 9; blagajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka. "Koacziusko," štv. 72, Bankhend, Alta, Canada.—Predsednik: Pjav Spiewak, box 591; tajnik Anton Plonka, b. 18; blagajnik Peter Kubany, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Pod Triglavom", štv. 73, Smith-field, Pa. — Predsednik: Josip 8trle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. I). 7, b. 140; bUgnjnik Frank Klemene, R. F. I). 7, b. 140; vsi v Smith-field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Kranjski prijatelj", itv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij Slak, box 61; tajnik: Jernej Gril, bo* 66; blagajnik: Josip Urlič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iiča. "Naprej do Zmage", itev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Bolti«; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevi Podbeviek, bo* 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare. "Slovenaka Cvetljlca", itev. 76, A-damsburg, Pa. — Predaednik: Josip Je-lovčan, bo* 153; tajnik: Martin Marinč, b. 98; blagajnik: Ignac Golobi«, b. 60. Vsi v Adamsburg, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "■everni Premogar", Itev 77, Supe rior, Wyo. — Predsednik: Ivan 8pes, bo* 309: tajnik: Jakob Mi vlek, b. «3; blagajnik: Andrej Kokal, b. 452; vsi v Superior, Wyo. Seja vaako drugo ne deljo o deaeti uri dopoldne. OPOMBA: Tajnike istih drultev, kateri zapazijo kako pomoto istotako tudi katerih drultveno poročilo je po mankljivo, prosim, da mi nemudoma poro«ajo, da ae nedoatatki v imeniku, kateri iside drugi«, poprsvijo. S sobrstskim pozdravom LOUIS BAVDEK, gL tajnik 8. D. P Z. Etbin Kristan: TOBAK ZA NJUHANJE Silno me je lani presenetila vest, da me pozdravlja znanec i z Mac Kees Kockna pri Pittslmrgu, Pa., s smrtne postelje. Prav kmalu nato sem zvedel, da so ga po< kopali. Komaj poldrug dan sem preživel z njim nekoliko mesecev prej, ko ni še nihee slutil, da pretrga zdravemu, krepkemu možu smrt tako kmalu vse delo in stremljenje; v kratkih urah pa s»« mi je tako izredno prikupil, da me Je žalostna vest zadela, kakor da mi je umrl star prijatelj. Dobro se mu je godilo, ko sem bil pri njem. V Mac Kees Kocksu je imel v prijaznem kraju, kamor se že ne vale več oblaki dima iz velikanskih plavžev in tovarn, prav čedno enonadstropno hišo z verando, precej vrta iu celo košček vinograda; uvažal je iz Evrope umetniške grafične izdelke iu kupčija mu je uspevala. Imel je še časa, da jr gojil kuretino, da se je bavil z glasbo in da je pazno zasledoval evropsko litera-tuto. Smodke si je lahko naroéal neposredno s Kube. Preden pa si je mogel življenje urediti tako prijetno, je izkusil drugačne čase. Skoraj o vsakem poklicu je znal 4e strašno zmotil! Ce se ne pobrigaš sani za službo, lah ko zapraviš zadnji cent in potem si brez pristrešja in brez kruha. Ti pa niti ne veš ne, kako se išče služba. Stotnijo in bataljon znaš voditi, ali kako se pride v življenju do kruha, tega se nisi učil.'. ! Strašno je bilo to spoznanje, in že me je začelo mikati, da bi se vrnil, odkoder sem prišel. Toda porabil sem že toliko denarja, da bi se moral peljati v tretjem razredu. To me je kar streslo. Pa sploh — da se vrneu. premagan, osramočen Pozneje bi se bil peljal tudi v medkrovju, pa tudi za to ni bilo več dosti denarja. Obupan sem tekal po ogromnem New Yorku, zdaj sem bil v Bronxu, zdaj v Brooklvnu, kakor blazen sem čakal na slučaj — na slučaj — za boga, četudi ni takoj državno tajništvo, da bi bila le služba. Ali slučaja ni bilo. Naposled sem imel le še pol tolarja v žepu. Službe ne, upanja nič. In truden sem bil, kakor da sem se boril s llerkulom. Noge niso več slušale moralnega povelja. •V Central Parku sem sedel na klop, slep in gluh, brez misli in občutkov, kakor da mi je bilo čakati na smrt. Še petdeset centov jc bilo v denarju — ali je sploh še-denar? Pa tudi zadnji cent bo treba izdati: nobeno varčevanje ne prepreči tega — in tedaj? ... Tedaj je konec vsega. Revščina je huda, ali nič ni nič, brez denarja ni mogoče živeti . . . Slutil sem sicer, da se je tudi drugim ljudem že zgodilo, da so ostali popolnoma suhi, popolnoma — da celo dolgo niso dobili nobenega centa v roko, pa so vendar živeli. Na tisoče jih spi poleti včasi po n<>\v-yorskih parkih; zjutraj jih prihajajo policemaui budit; najbrž»» jih je večina brez denarja. Toda jaz nisem poznal te umetnosti. Ko ne bo več denarja, ne bo ničesar Več ... Ne bo ničesar več — to je bil zadnji ostanek misli, ki mi je še temno obtičal v glavi, ko sem sedel na klopi brez volje in namena. Živo je v tem velikanskem parku, jaz pa nisem opazil nobenega življenja. Se tega nisem opazil, da je sedel neznanec na drugi kraj klopi. Kdove kako dolgo me jo gledal, preden se je primaknil bliže. Zavedel sem se šele, ko me je nenadoma udaril po stegnu. Malo da se nisem ustiašen. IT-darec pač ni bil močan, ali če bi mi bil padel list, z drevesa na nos, bi bil vztrepetal. Neznanec se je nasmehnil. —Ile? Brez dela, kaj t Prvi hip sem bil ves neumen. Ceinu me izprašu.ic? Kaj hoče od mene? Spreletavali so me občutki kakor zločinca. Neznanec pa me je gledal tako, da sem se kmalu potolažil. —Greenhorn, kaj? Iz starega kraja ? Četudi se mi je zdelo, da je v njegovih besedah ironija, mi je bilo vendar naenkrat prijetno, da se sploh kdo briga zame. Jezik se mi je razvezal, ves ponos mi je hipoma izpuhtel in potožil sem mu svoje gorje. — Seveda, taki ste vsi, se je nasmeh jal. MiNlite, da stoji v Ameriki pred vsako hišo kdo, pa čaka. da pridete. Delo ti je treba poiskati. Kdor ga ne išče, «a ne dobi. — Saj bi ga iskal. aeni odgo voril brei prave odločnosti; toda kje in kako t Kje naj dobim kaj, kar bi bilo zame? Neznanec se je zasmejal na ves glas. — Kar bi bilo zame! Pozna se Vara, da ste Evropejec. Za Vas je vse, s Čimer si morete zaslužiti kruha. Kaj pa znate? — Častnik sem bil. — Aha! Pa mislite, da morate izbirati. Tako ne gre v Ameriki. Delo je delo; bolje je pomivati posodo, kakor stradati. Danes se vzame, kar se danes dobi; de je jutri kje kaj boljšega, se gre ju-tri na boljše. Človek je lahko da-nes natakar, jutri delavec v plavžu in črez mesec dni pridigar. Kdor hoče in kdor je kaj vreden, zna vse; kdor ne zna vsega, ne zna nič. Ta logika me ni posebno prepri čala, pač pa je znatno potlačila pogum, ki se mi je bil že začel dvi gati. — Ce pa se nisem učil takih re-či? sem vzdihnil. In nobenih izpri Če val nimam. —Izpričevala! je vzkliknil ne znanec. Kajj»ada, saj prihajate iz Eu rope. Da je ha j zapisano! Ampak tukaj bi sc Vam smejali, če bi hoteli, da naj papir priča namesto Vas. Da sc niste učili, pa kar povejte delodajalcu. Ali pa kar ne hodite k nobenemu, če mu mislite povedati to. Komu je kaj mar, kaj da ste se učili! Dosti je, da znate, kar zahtevajo od Vas ln zakaj ne bi znali? V Evropi ni sem vedel, kaj je v klobasah, tukaj pa sem jih delal. — To je vse lepo, sem odgovoril, bolj zato, ker je čudak obmolknil nego s kakšnim posebnim name nora, ali kdo mi pove, da izdeluje klobase in da potrebuje moje so-trudništvo pri tem kulturnem delu? — Slabo ste pripravljeni za A meriko, prijatelj! Povem Vam torej, kar ve vsak delavec. Predvsem je treba zgodaj vstati, zelo zgodaj, preden izidejo jutranji listi. Če ste pri odpravništvu, kadar izdajo prvo številko, je že prepozno, zakaj takrat bo že ato drugih tam. Vi pa morate biti na mestu pred vsemi. Pa takoj morate pograbiti prvi list, bodisi da se stepete zanj; potem poglejte brez zamude oglase, in če Vas kje iščejo, to se pravi, če je kje delo, katerega bi se kakorkoli upal lotiti, pohitite tja kakor blizzard, da boste zopet prvi na mestu. Pa poguma ne izgubite! Ce ne bo sreče prvi dan, ponovite to drugi, tretji dan ; enkrat Vas bodo že kje "nuj no" potrebovali... Obupanemu človeku vrniti pogum je plemenito delo, za katero bi morale biti javne nagrade. Neznanec je vstal in me zapustil, v moji duši pa je vstal mir in v ude se je vrnila moč. V velikanskem parku je bilo vse zeleno in sveže, od vode je pihljala prijetna sapa, ljudje so se izprehajali žare-čih oči, po potih za jezdece je bilo živo; moje oči so zopet gledale to vrvenje in smrtne misli so izginile. Spat nisem šel. Ob treh ponoči sem stal pred palačo "\Vorlda." Pa že nisem bil sam. Vendar nas j© bilo tedaj še malo. Preden so izdali list, se nas je nabrala velika skupščina. Več kakor tisoč sc nas je gnetlo pred vrati in moj položaj ni bil posebno prijeten. Kajti od zadaj je vse pritiskalo in včasi mi je bilo, kakor da se moram zadušiti. Vztrajati pa sem moral; če bi bil hotel zbežati, ne bi bil mogel prodreti te gosto stlačene množice. Dve uri sem čakal, upal, na tihem preklinjal in včasi glasno zaklel. Naposled sem imel v roki funt papirja in pričel se je boj za izhod. Moja srečna je bila, da sem imel precej krepke pesti in nekaj osnovnih pojmov o boksanju. Tako sem Čez četrt ure prišel na prosto —* seveda bolj po zraku nego po tleh. Gredoč sem razgrnil časopis in mrzlično prebirsl inserate. Nisem vedel, če me bolj bole rebra ali hrbet, pa tudi nisem imel časa, da bi bil razmišljal o tem. Oglasov je bilo cele strani. Začetkoma me je spremljalo tiho upanje, da bo nemara razpisana kakšna boljša služba, ki bi bila meni primerna. To pa je kmalu minilo. Iskali so kemičarje, tehnike specialiste in delavce — delavce vseh strok. A-li zame ni bilo nič, nič. Saj vendar nisem mogel reči nikomur, da znam popravljati telefonske aparate ali pa delati umetno maslo. Prvo minuto bi se izkazala moja nesposobnost. Tods spomnil sem se na razgovor v parku. Za nekaj sc moram odloČiti, pa hitro, sicer me kdo preteče. Nekdo je iskal "zanesljivega človeka, ki zna samotojno iz-delavati tobak za njuhanje. Plača jc dobra, delo stalno." To bi se dalo nemara poizkusiti; treba bo le nekoliko predrznosti. Za njuhanje — to je drohljen tobak. Na kakšen način bo že mogoče izvedeti, kako sc drobi. Poizkusimo! Minuta je minila, pa sem sedel na "elevatedu" in se z nadcestno železnico odpeljal proti severu. V čakalnici mistra Browua, ki je fabriciral tobak za njuhanje, je bilo že okrog trideset mož. Bog vedi, kako so mogl; priti pred ma no tja; jaz nisem rešil te uganke, resnica pa je, da so bili tam. fte ni minilo moje presenečenje, ko so se odprla vrata in iz šefove sobe je vstopil ves potrt mož, ki je bil očitno prišel z enakim name nom kakor jaz in je zdaj odhajal, kakor odidem najbrže tudi jaz Drugi je vstopil v gospodarjevo svetišče in sc kmalu vrnil kakor prvi. Tretji prav tako. Za tretjim sem hotel odjiti. Kaj naj čakam? Vsi, ki so bili že pred mano tukaj, imajo gotovo več pra vice; tobak za njuhanje znajo go tovo izdelovati, pa jih gospodar vendar odslavlja zaporedoma. Ka ko bi sprejel mene! Drugi so ne dvomuo dostikrat iskali delo, p£ so spretnejši od mene; čim me šef kaj vpraša, se gotovo zablebe čem, zinem kakšno neumno, pa o dideni blamiran. Kaj bi čakal? preden so bile moje misli do-vezane do tega vozla, je bil že četrti zopet v čakalnici. In zdaj bi bil navsak način odšel za njim, če tudi mi je nekaj vsiljivega šepetalo po ušesih, da imani v žepu lc šc "kvoder" in nekoliko centov, da se ni za četrtim prikazal na pragu šef sam v vsem svojem veličanstvu. Njegove oči so nagloma premerile trop čakalcev in pogled se mu je zabodel vame. Začudil sem se in mučno mi je bilo. Kaj hoče od mene? — Tisti hip sem pozabil, pokaj da sem pravzaprav prišel. V tem mi je šef pomignil. , Ves presenečen sem vprašal : Jaz?! — Vi, kdo pa, če gledam Vas? Saj nisem škiljav. Sel sem za njim v pisarno. V glavi se mi je oglasilo : Fant, zdaj bodi predrzen! Tvoje boga stvo ne znaša niti pol tolarja; i-graj va banque. Naskoči, drži, ne izpusti ! Šef me je ogledal kakor konja ki je naprodaj. Potem je vprašal — Ste li že delali snuff? —Seveda! sem zatrdil, kakor da je prepovedan vsak dvom. — Kje? — V Evropi seveda, v Nemčiji — All right ; tam ste delali brunški tobak? Najbrž ni dejal "brunški;' meni je lc nekaj takega zašumelo v ušesih. Odkod naj bi bil vedel kakšne vrste tobaka se njuhajo Za filozofiranje ni bilo časa. Kar pritrdil sem, češ bo že prav. — Tega ne delamo pri nas, je pripomnil šef, in meni je bilo, ka kor da sta nio zadeli zaušnici oc obeh strani obenem. Hvala Bogu da mož ni pavziral. Vpošteval je pač načelo, da je čas denar. — To nič ne de. Razlike boste kmalu spoznali. To priznanje moje inteligentno sti me je zopet potolažilo, in deja sem : — Malenkost ! — Plačam Vam po dva dolarja na dan. Če bo vse all right, Vam dam v štirinajstih dneh tri. — All right! — Tedaj lahko takoj začnete — Kajpada. — Pojdite po svojo delavno ob leko, pa se kar vrnite. Zdaj sem bil v stiski. Kakšno delavno obleko? Kje naj jo vza mem? Pomagal sem si. — Saj ni treba. Stanujem nre cej daleč, pa je škoda časa. Ce i mate kakšen predpasnik, mi ga posodite za danes, pa pojde. — Tudi prav. Vstal je, odprl vrata in zaklica v čakalnico: — Delo je oddano. Good bye Odpeljal me je v delavnico, pokazal mi prostore, zslogo tobaka stroje in naprave, dal mi je pred pašnik in sc poslovil. Ostal sem sam z vajencem. Če bi se ne bil spomnil, da sem zabredel v to burko iz prokleto resnih razlogov in če bi bil vedel za izhod, bi jo bil še ta Čas popihal. — Kajti če bi kdo nenadoma padel z Marta na našo ljubo zemljo, ne da bi bc ubil, mu nc bi moglo biti bolj nerodno kakor meni tisti čas. Vse je šlo doslej dobro, imenitno, kakor v pravljici. Dva dolarja na dan — ko seni bil še na morju, so bile moje sanje seveda drugačne — toda po izkušnjah v New Yorku sta bila dva dolarja že blagoslovljen zaslužek, s katerim bi se človek v srce pobabal; za dva dolarja na dan je bilo vredno napeti možgane in izdelovati tobak za nosljan jc brez predhodnih študij in prakse. Toda kako? < Vsak začetek je težak — Človek opaža to pred vsakim pismom, ne da bi bil aualfabet. Kaj šele pri tobačnem prašku! Zdelo sc mi je, da mora vse iti gladko in lahko, če le napravim prvi korak, prvo kretnjo ali kar je že sploh prvo pri tem plemenitem delu. Včasi, kadar sem odrezal smodko, preden sem si jo prižgal, sem se poigral z odrezkom, in če je bil suh, se ni i je med prsti izpremenil v najfinejši njuhancc. Umetnost torej ne more biti prevelika. Seveda — tukaj pač ne d robe smodk. Najbrže bi bila ta metoda predraga. Kako torej začeti? Naenkrat mi je šinilo v glavo, da sem bil oficir. Tam sem se vendar tudi kaj naučil. Kaj pa posta va suhi vajenec tod okrog? Postavil sem se, kakor da imam bataljon pred sabo, pa sem zaren-čal z glasom rojenega poveljnika — No, kaj pa čakamo? Kaj se bo samo napravilo ? Vajenec je bil amerikanske krvi. Kakor da mu ne more moj nastop nič imponirati, mi je rav nodušno odgovoril: — No, sire! Samo se nič ne napravi. — Potem pa na delo, hola! Kaj pa sc stori najprej, kaj še ne veš tega? Zdaj sem ga potipal za pravo žilico. Da nc bi vedel? He! Pre pričan je bil, da bi znal vse delo opraviti čisto sam, brez mene. — Kako dolgo se pa že učiš? sem ga vprašal. — Sest mesecev! se jc pobahal — Torej bi že lahko vedel.. — Seveda vem. Najprej se po reže listje. — Hvala Bogu! Mislil sem, da ti bom moral še to dopovedovati. Da veš torej: jaz ne maram obo tavljanja. Kadar je opravljeno, si prost, a tedaj lahko počneš, kar hočeš. Pri delu je pa marš, marš! Ne vem, če je razumel to kava lerijsko povelje; meni je bilo dovolj, da je izginil in prinesel iz skladišča kup tobačnega listja. Medtem sem sc ozrl po sobi in opazil aparat, ki sem ga po vsestranskem uvaževanju ocenil za avtomatičen nož. Fant je dejal, da sc najprej poreže listje. Čemu in kako, je bilo treba šele izvedeti. Verjetno pa se mi je zdelo, da je moj aparat v kakšni zvezi s to proceduro, zakaj sicer nisem opazil v sobi niti pipca. Postavil sem se k stroju in se delal, kakor da ga pregledavam. Ko se je vajenec vrr.il, jc moral biti prenričan, da ima strokovnjaka pred sabo. Listje je položil na mizo in dejal: Na mašino sc lahko zanesete. Imenitno funkcionira, nož pa je bil šele predvčerajšnjem nabrušen in včeraj nismo delali. — Konstrukcija je dobra, to sem že opazil, sem omenil kakor mimogrede. Ampak sedaj sva izgubila že dosti časa. Glejva, da prideva naprej. (Konec prih.) kakor sto clano^áe pridobilo organizacij in si^V: Železničarji Avstrijske strokovne organizacije. Iz letrtega poročila avstrijske strokovne komisije posnemamo, da jc bilo 1. 1913. vseh strokovno orgsnizirsnih delacev in delavk 415.195. Strokovne organizacije avstrijske so izgubile lansko leto 4393 članov ali 1.02 odstotkov vseh Članov. To je pač malenkostna izguba ,če pomislimo, kakšna brezprimerna brezposlcnost je vladala lansko leto. Poleg tega so pa potekle lansko leto tudi kolektiv ne pogodbe v stavbinski obrti, v enem delu kovinarske industrije in v tiskarski obrti. Boj za sklepanje novih pogodb v teh strokah je zahteval mnogo energije in uvidevnosti od strani voditeljev teh organizacij, ker ravno lansko leto, leto najsilneje krize bi bilo lehko postalo usodcpolno za obstoj organiza ij, če bi se bile te spuščale lehkomiselno v velike boje. Kljub temu, da je bilo lansko leto skoraj vse gospodarske življenje v naši državi v velikem mrtvilu, so nekatere organizacije pridobile mnogo novih članov. Več iuVr (3464), tiskarji pomožni delavci (643), strojniki in kurjači (590) kovinarji (488), tiskarji (485) rudarji (454), steklarji (418) Čevljarji (335), mesarji in pre hajevalci (332), peki (290), go-stilničarski pomočniki (280), de lavci glinastih predmetov (269) delavci s porcelanom (258) vrvarji (253), usnjarji (227), srugarji (222), krznarji (220), pivovarniški delavci (213), izde lovalci rokavic (202), gledališki delavci (160), knjigovezi (154), kmetijski delavci < ( 148), krojači (117) in kemični delavci (110) Več kakor sto članov je izgubilo 18 organizacij in sicer: Zidarji (6302), predilničarji (1303), lesni delavci (1917), tesarji (1252) stavbinski pomožni delavci (790) občinski uslužbenci (724), livarji (684), trgovski pomočniki (410), opekarji (366), transportni delavci (304), kamnarji (244) kiparji (211) razn i (183), deznikarji (167), kartonošni delavci (136), slikarji in pleskarji (132), klobučarji (105) in delavke na domu (100). Po posameznih avstrijskih deželah je število organiziranih delavcev in delavk naslednje: Dunaj 156.367, Nižje Avstrijsko 36.029, Češko 89.085, Bukovina 1319, Dalmacija 686, (falicija 13.749. Istrija 8753. Koroška 5887 Kranjska 2641, Moravska 25.995 Zgornje Avstrijsko 15.172, Salc-burška 4572, Slezija 19.078, Štajerska 25.880, Tirolska in Pred arlbcrška 9230, Ogrska 752. Prihodnjič poročamo o denarnem stanju avstrijskih strokovnih organizacij. Za oglase ue prevzema uredništvo nobene odgovornosti, uprav-ništvo pa toliko, kolikor določe zakon. Propalost. Kadarkoli propadate, nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite nsjti vzrok in čudili se boste kako mnogokrat ste sami krivi propalosti. Odstranite vedno vzro ke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Če je vaše zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno remeduro, tedaj poskusite. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zaneslji vo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene suovi, ki provzročajo bolečine, jih ojačujc da so možno vršiti brez vsake pomoči svojo funkcijo. Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okus in deluje hitro in vspešno. Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kašnji maladiji, ki so posledice zaprtju. Jos. Triner, kemični izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland ave. Chicago. Ne pozabite, da ima Trinerjcv liniment dober učinek za reuma-tične in neralgične bolečine, v slu čajih otrdelosti mišic in gibov, v slučaju otekline in izmaknelosti. (Advcrtisement.) ÖEÖKI SHOD. V petek, 11. t. m. ob 8. zvečer predava sodrug Etbin Kristan na vabilo Čeških sodrugov v Pilsen Auditorium na Blue Island ave. bližu 18. ceste o razmerah v Evropi. Sodrugi so vabljeni, da se udeleže tega predavanja. Ali i* imate prvi državljanski papir? Ako na, pojdita precej 1u-trl ponj I Ako ga imata, vzemite kakor hitro mogoče druzega. Delavec hrs> volilne pravice, ja čolnar brat vesla. Kdor M lahko volil tn ne voli, ja zločinec, ker ja kriv, da dragi trpe zaradi nJega. Strokovne organizacije na Kranjskem. 31. decembra 1913 je bilo na Kranjskem strokovno organiziranih 2641 delavcev in delavk, nevštevši tobačnega delavstva. Po st rokah sc razdeli to število sledeče: 139 pekov, 236 rudarjev, 42 pivovarniških delavcev in sodarjev, 55 knjigovezov, 181 tiskarjev, 26 tiskarniških pomožnih delavcev in delavk, 1226 železničarjev, 60 steklarjev, 20 trgovskih in transportnih dela vccv in delavk, 247 lesnih delav cev, 2 nastavljenea okrajne bolniške blagajne, 6 usnjarjev, 2 lito grafa, 16 slikarje\ in pleskarjev 3 strojniki in kurjači, 20 zidarjev 165 kovinarjev, 6 dimnikarjev, 14 sedlarjev in jermeuarjev, 51 kro-jačev, 37 čevljarjev, 72 kamnar jev, 6 predilničarjev, 1 časnikar ski uradnik in 8 tesarjev. Od 2641 organiziranih je 2607 moških in 34 ženskih. ALI HOČETE PRITI DO DE NARJA? Čehi so se pred 20 leti naselili na ceneno zemljo v Arkansasu. Vsaka obitelj premore danes $10.000. Eni so dali svojim otrokom po stotin akrov zemlje. Pred petnajstimi leti so slovenski premogarji z $200.00 kupili po ceni svet v Arkansasu. Danes imajo dobre farme in premorejo od 15 do 30 tisoč dolarjev. Ista prilika čaka Vas. Pišite ali se zglasite osebno pri L. M. Allen, P. T. M., Kock Island Lines, Room 718 La Salle Station, Chicago. (Adv.) CARL STROVER Attorney at Law ZatttM M rut specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. fit. sobe 1009 ISS W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3980 MODERNA GOSTILNA, kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex .pivo. Skubic in Oražem, lastnika. (5m) Aurora, Minn. ALOIS VANA — izdelovat el j — sodovlce, mineralne vode io runih neopojnlh pijač. 1837 go. Pisk St Tel. Canal 1401 Zemljevid Avstro-ogrske, vreden 25c, ppšljemo brezplačno; pišite ponj na " Auztro-American Line," 2 Washington St, Now York, ali pa našim zastopnikom. (Advertisement.) Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranje boleanl ln raaecolnik. «adravniika preiekara breaplaiao—pla tati je le adravila 1924 Blue Island Ava., Chicago. Urodojo od 1 de 8 pepel.; od 7 do S a voter, lavoa Ckieage ftlvetl belsiki aaj piiojo aleveaeko ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči p ils ena ko pivo in vin*. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Bine Islnad Ave. Chicago, 111/ POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegl)&čen Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočile za nizko ceno. — Poatretba točna in ix-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR 162s S. Rnclne Ave., Chlcago. m. Mir po dnevi in pokojno spanje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, neuralgiji in lumbago z Dr. Richterjevim "Pain Empeller". Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 contov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajsilot Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom. (Advertiaement.) Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.- "Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Olas", 231C Cljboura Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, dragi pa $1.00 za cele lete. POZOR ROJAKI! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, ▼ katerih vam vsakovrstne stvari obljnbnjejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in drugo vabljive pretvezo katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolnitL Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine t Wausaukee, Wis., kjer ima ie mnogo rojakov kupljeni svet in jih jo že lopo lUvilo naseljenih. Tam jo svet prav rodoviten in rodi vsakovrstno poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo dragih podjetji Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in poitono postro-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje t zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Bos 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacijo in mapo tamoinje slovansko farmarsks naselbine, p redno gresta kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun IA 410 8RAI0 AVE., lEIOSHA, «It Telefon 1199 «JOS* A. FISHER Buffet lata aa raapolago ▼aakoTTotao pivo, vino, SModko, Ltd. Izvrstni pro«tor sa okrepéilo. 3700 W. Seth St-, Chicago, DL Toi. Lawadale I7S1 Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebmino, obrnite se na nasi A. J. TERBOVEC * 00. P .O. Box 25, Denver, Colo. BELL phone 1318-J FiSK Matija Skende£ SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Buller St. Pittsbirfh, Pa. RAVNOKAR JE IZŠLA KNJnŽICA Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Komad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta. Naroča se pri upravništvu Pro-letarca. M, A. Weisskopf, M. D. Izkušen «dravnik. Uraduje od 12 A. M. -3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 898f. V Važno upraianj mi iraianjel 1 opravi ■ h iijctntji f Konzularno »•¿tf^nM» vojaike talm ^Milwautee.Wii S polja moderne vede. Saia Nadin : O ZNANSTVENI PREOSNOVI SOCIALNEGA REDU. Načela za retitev človeštva pred itarimi verstvi, zlasti pred Ü-dovstvom in židovskim krščanstvom, s prirodoznanskim načinom Üvljenja. (Konec.) Če vidimo bistvo židovstva v njegovem izkorišeevalnem in roparskem značaju, potem poznamo tudi njegov postanek. Nanašamo so na Lagardoovo Deutsche Sehrif-ten 1903, na A. \Vahrniundova dela, zlasti njegov mnogo podcenjevani spis "Zakon nomadstva in aodohna židovska oblast 1H!»*J in na že zgoraj citirano Sombartovo knjigo, ter opozarjamo na doslej mnogo podcenjevani vpliv življenja v pustinji na celotni razvoj vsaj belopoltega plemena. Židje so pač bili več tisočletij gibki nomadi in roparji v puščavi. Vroče pustinjsko solnee jim je v tako dolgi dobi izvrševanja roparskih funkcij vžgalo ta značaj v kri. V krščanski dobi sicer ne napadajo kot jahujoči heduini mirno živečega kmeta, toda svojstva njihovo kapitalistične svetovne vlade so v prvi vrsti označena s funkcijo olikanega oropanja narodov. Te 'funkrijc pa se tudi poznajo v duševnem razpoloženju Židov. Žid misli skokoma, dela naglo in gibko, napade svojo žrtev potem, ko jo jc ostro opazoval in se potrpežljivo pripravil ua napad, kakor tiger ali ris. Ta značaj naglo gibčnosti so dali Židje celemu kapitalističnemu svetovnemu gospodarstvu. Tu ne velja mnogo solidni mislec, trudeči se izumitelj in iz-najditelj, ki se vso življenje noč in dan muči s svojimi problemi. Le kdor gibčno pograbi, ima tudi uspeh. Tako nani bodo odgovorili tudi, če vprašamo nekaj iz krščanskih rodov izišlih milijarderjev, n. pr. Carnogieja ali Rockefelerja, za glavno tajnost njihove moči. Tako je mogoče, da veliki misleci, raziskovalci, najditelji in izumitelji še danes po večini gladujejo, zviti izkoriščevalci njihovih del in taki, ki znajo njih nove misli izrabljati, pa sede v milijonih. Tako vsebuje današnje svetovno gospodarstvo še vedno značaj pustoše-nja in s polno pravico imenujemo središča, iz katerih ti vojskovodje pod zaščito zakonov in prava napadajo človeštvo, namreč naša velemesta, kamenite puščave. Jahve je bog pustinje, ravno tako njegov semit8ki kolega Allah, kojega verniki so pa bolj učinkovali s surovimi vojaškimi sredstvi in z o-rožjem, dočim jc prvi opremil svoje božje bojnike. Izraelite, za svetovno gospodarsko vojno z navihanim razumom paganskega boga trgovcev in tatov, z razumom ller-mesa ali Merkurja. Ker smo imeti jezik tudi stvaren smisel, bi mogli na teni mestu tudi primeriti jezikovno sorodnost med nazivi elo-him in Allah, ter jezikovni pomen praimen Jakob in Izrael. Allah jo sicer prinesel narodom neizmerno., nesreče, toda njegov fanatizem je bil videu iti so sc ga lažje ubranili. Tajni fanatizem Je-hovc jo pa mnogo nevarnejši, kei se zna Jahve mojstrsko skrivati za idejamij besedami in čini, zlasti za navideznimi čini denarja, akcije in vrcdnotice, skratka za civilizacijo. On je klasični pačitelj in svetozgodovinski zastrupi jevalec kulture. Dandanes se njegovi izvoljenci skrivajo najraje za suge-stivno idejo "razvojne tendenco" in "napredka"; če narodi nočejo več verovati volji božji, t. j. Jeho-ve, verujejo izobraženci tem raje v razvoj, torej v temelju zopet v židovsko svetovno voljo. Zadnja leta, odkar je energetika našla merilne pojme za svetovno organi zacijo, se Jehove izvoljenci pridno bavijo z energetičnim naukom, da bi ga izpremenili v lažnjiv nauk, ter bi ga tako prilagodili svojim 8vetovnogoljufivuu namenom. K tnalu bodo prestavili pojem vred nosti vstvarjajočega smotrenega dela v funkcijo kapitalističnega ustanavljanja, v emisije vredno tic, v pogajanje cen in kurzov, v bančne in borzne manipulacije, politično ter časnikarsko tihotap stvo itd., in če ne bodo pošteni raziskovalci čuječe strašili, bo pojem energije kmalu izenačen poj mu Jehove. Če se to zgodi, bi či Sta In uporabljena znanost pač'ne korenine same odezatH ravno toliko škodovala narodom, kakor dosedanja verstva. Če hočejo ne ž i do v ski kulturni narodi res že enkrat priti k svoji historični zavesti in si tako šele zaslužiti ime kufturnih narodov, se morajo energično osvoboditi lažnjivih in goljufivih židovskih stvarnikov svetovne zgodovine. Delo narodov mora odslej voditi njihovo usodo, no pa več Jahve. Ni to dobro iu pravda, kar koristi izkoriščevanju židovstva, življenju drugih pa le toliko, v kolikor ti drugi služijo židovstvu; pravda je <«io, kar koristi življenju vsakega poštenega delavca. Iz tega pojma pa potomec Žida ni izključen, če tudi sta Žid v zgodovinskem smislu besebe kot svetovni vladar, in pa pošteni delavce dva docela neskladna pojma. Jedro židovstva, ta bacil gnjilobc, moramo izločiti iz organizma krščanskih narodov ter tako prisiliti AMiance ¡sraélito Universelle, cionizeni itd. da zares to izvršujejo, s čegar izvršitvijo vodijo gojimo le za nos: Žide, ki s»' ne morejo asimilirati, treba premostiti v njihovo nekdanjo domovino, kjer jim dosedanjo parazitstvo ne bo več mogoče. Mi uežidje pa, ali imenujmo so le šipo dosedanjem noiu de guenv kristjane ali «gojime, mi torej potrebujemo predvsem samostojno organizacijo svoje družbe. Sreča človeka loži v zdravi., zadostivi njegovih življenskih potreb z delom. Vsi izumi, vse najdbe, tudi jezika, pisma, prava, verstva, vsa premišljujoča in izvršujoča znanost, skratkaao dejanje in neha-nje se nanaša na potrebščine dc-avnih narodov, na ta naš veliki svetovni smoter: to je vse nakri-jujoči smoter, preizkusni kamen vsega kulturnega delovanja. (V smo poznali svoj življenski smoter, premerili sredstva zanj, namreč smotrono delo, smo s tem že vzeli v svoje roke določanje svoje usode. Če je res, «la so posamezne osebe nositelji kulturnega življenja, moramo postaviti t»' osebnosti središče sistema, ki pomeni kulturo. Vsak človek stopi z dnem spočetja in rojstva v interesno o-t rož je skupnosti, v katerem ostane do smrt. Vsako velja toliko, ko-ikor izvrši za skupnost in ž njo za sc, velja toliko več, kolikor vstvari nad to mero. Vsi» staro, cr i v ione uredbe pa je treba korenito izruvati, seveda ne z enim sunkom, marveč polagoma, ker se je organizem že privadil na to bo-ezen. Danes se skrivajo največje moči za vrednotieami, akcijami, privilegiji itd. brez znanega javnega nadzorstva. V prirodoznan ski pravni družbi pa bo življenj« vsakega posameznika razvidno po njega potrebščinah in učinkih iz javnih diagramov, in urejovašo s< >o to življenje v dobrobit skup nosti. Ves kulturni svet bo zadohil novo sooialnoonergetsko sliko. Ta kulturni svet ne bo več raj za ne ko manjšino in pekel za veliko ve eino, marveč bo omogočil zadovoljivo življenje vsakomur, ki hoče živeti in torej delati. Kadar bo In Vi splošnokoristnoga dola premagal živalske roparske instinkte, katerimi j«' si reč i somitski nomadski kapitalizem okužil tudi ruge, dotlej mine narode, bo u stanovljena in ustavljena stalna in trajna sreča človeštva. • • • Bralce, ki živi v oazi osebne poštenosti iu kavzalnega mišljenja,, je sledil gorenjiui vrstam pisateljevim mestoma morda z licvoljo ali celo z občutkom gnusa. Toda, če hočemo dobro poznati pustinje sodobne civilizacije, ter jo izpre meniti v rodovitno zemljo kulture, moramo tudi dobro spoznati zanič-ljive funkcije izkoriščevalnc civilizacije, zlasti ker imamo ž njo na vsak korak opraviti v žalostni istini sedanjega družabnega življenja. Na tem polju sc pač prema lo pokorimo geslu: Spoznavaj sa mega sebe! Videli sino ,kako se mojstri starosemitskega družab nega redu z velikim uspehom trudijo, da bi prikrili socialno istino svojim revnim žrtvam, torej veli-ki večini človeštva. Temu prikri-vanju služi mistika verstva, 'pra va, umetnosti, znanosti itd, razum pa je, kakor vemo, le pri msloka terem doma, in še ta ga drži zase Odkrili smo koronjne socialnega zla. Nič ne pomaga vračiti podre jene delne bolezni, dokler pušča mo, da sc otruje družba pri svo jih koreninah. Treba je te otrrtva Sicer bi čisto skademično zanimalo, zasledovati te strašne funk-jije klasičnih noaiteljev semitske-ga kulturnega izkoriščevanja da-eč nazaj v zgodovinsko davnino pred postanek farizejskega, rabin-skoga in finančnega židovstva. Saj je končno Židovstvo le člen v verigi razvoja človeštva iz živalstva. Toda mi, ki tako strašim rpimo pod onimi funkcijami, imamo opravka z zloiu, ki nas neposredno pritiskla iu zastruplja, ki goni s svojo vrtoglavo vladoželj-nostjo, s svojim inrzličaviin hrepenenjem po moči in bogastvu vse narode kot njih svetovni inučitelji n davilei v pekel, to je, v narodno smrt za tem namenom, da ustanovi v svojem častihlepju zase izključno židovsko, mesijansko, lie->oško kraljestvo na zemlji. Seveda ne zadostuje, da izluščimo to stvarno jedro mesijanske in odre-»liiške idejo ter tako razkrinkamo staroazijski niisterij. Tem tisočletja tajno besnočim zarotnikom, pustolovcem in čarovnikom je treba prav v praktičnem življenju njih razsaja nje ustaviti. Le 'judaisme, viola lVnicmi! Ta demon pa so je že zagrizel našo notrajnost, zato moramo očistiti svoja srca in svoje duše, moramo se razžiditi iu razkristja-niti s potrpežljivim delom. To je prerojenje človeštva v znamenju lela. Žo dve tisočletji dirigira Jahve v veselje svojih prepamot-uih izvoljencev grmečo diatonijo svetovne civilizacije. Socialna* e-nergotika mu izbija sedaj taktirko iz smele roke, da uvede sama bla-goglasje ljudi osrečujoče simfoni* jc svetovne kulture. • • • Fino čutečo uho prisluškuje v ritem sto- in tisočletij, ki jo mnogo enoglasne jši, nego si upamo misliti, kako se razvijajo ob problemu židovstva temeljni zakoni Iružbene tvorbe, ono že tudi sliši temelji akord in vodilni motiv nove religije. Mi, delavna ljudstva živo sodobnosti, vstarjamo to religijo. Da pa 110 polnimo z novim vinom starih mehov, nočemo te stvaritve imenovati z religijo, ker >i to ime moglo preveč ozlovoljiti naša čustva. Religija je mrtva, naj živi — življenje! Povdarjamo so enkrat temeljna gesla nove prirodoztianske živ-jenjske umetelnosti: I. Negativna načela: Zavestno odklanjanje in premagovanje starega od židostva klasično religiozno nošenega seiuit-stva : veliki svetovni smoter ni več židovska svetovna nadvlada, marveč življenje delavnih sodrugov vseh kulturnih narodov. Zato tre-»a onemogočiti nadaljevanje in razmnoževanje starih krivic z odpravo starega dednega prava, rentnih naprav in kovenskega denarja. Potrebno je ozdravljenje ljudskih bolezni. II. Pozitivna načela: Zavestno oblikovanje socialno- energetske svetovne družbe. Zdravo rojstvo in vzgoja z delom in k splošnokoristncmu delu jc najboljša dedščina za bodoče rodove. Delavska pravda stopi na mesto stare nasilne pravde. Zdrave ljudske potrebščine in potrebno narodno delo jo treba odločiti računski, odstraniti pa goljufivi kovinski de- Železniške cene hočejo zvišati. Iz NVashingtona prihaja poročilo, da hočejo železniški kapitalisti tekom meseca zvjšati vozne cene. lil ker so že pri delu, ga hočejo takoj temeljito opraviti; namesto dveh centov hočejo zahtevati po tri od milje, kar pomeni 50 odstotno podražitev. Pravijg, da sedanje cene niso primerne. Človek bi moral, Če to sliši, misliti,da trpe železniški multiuiilionarji lakoto. V resnici imajo prebogato žetev in denar jim leti na kup, ne da bi jim bilo treba kaj delati in skrbeti. Železniške družbe v Ameriki naravnost uesrajuno odirajo občinstvo; cene pobirajo impertinentno visoke, udobnosti pa ne dajejo potujočemu občinstvu nobene. Vagone imajo najstarejšega sistema; če so mora človek peljati 10 ali dvanajst ur, je bolj izmučen, kakor če bi prišel naravnost iz rudnika. Celo v nazadnjaški Rusiji jc potovanje po železnicah prijetnejše kakor v Ameriki, Kje je torej o-pravioonje za zvišane cene? V volji kapitalistov in v slabosti prebivalstva, ki so ne zna organizirati za svoje interese; to je vse. Avstrijski nadpatrioti nosijo sedaj svojo lojalnost na trg — na račun drugih. Dunajski časopis "Die Zeit" kateremu je bussiness glavni evangelij, poziva oil 45 do (jO let staro moško, naj se prostovoljno zglaso za "brigado starih." V uredništvu sede ljudje, ki bi menda radi poceni prišli do kakšnih ordnov. V Avstriji ne gredo niti tisti ljudje radi k vojakom, ki morajo. Kakšni tepci bi morali biti š«* le tisti, ki bi brez potrebe nesli svojo kožo na semenj. In če bi s<' že imeli za kaj bojevati! Ali naj branijo tisto snženstvo, ki ga uživajo v Avstriji? Čitanje meščanski časopisov jc sedaj zelo zanimivo. Na eni strani obsojajo vojno in so zgražajo. To jt' za slepce. Na drugi strani se pa vesele, da imajo zaradi vojne velike naklado in da bodo kapitalisti imeli dober bussinesN. To opažajo le tisti, ki nimajo mrene na očeh. Evropski popi nadlegujejo sedaj Boga, kakor da niso še nikoli pripovedovali svojim ovčicaiii, kako jc neskončno moder. V Avstriji in Srbiji, v Rusiji in Nemčiji, na Francoskem iu Angleškem moledujejo po katoliških in pravoslavnih, protestantovskih in angli-čanskih cerkvah, po sinagogah in džamijah in zahtevajo zmago za svojo armado. Bog naj povsod pomaga poklati čim več sovražnikov; če bi hotel poslušati vse, bi moral pomoriti vso armade. Jutri bodo pa zopet učili, «la j«' ubijanje greh in se bodo zopet sklicevali na tistega Boga, o«l katerega zahtevajo danes morilno pomoč. Avstrijska vlada je ustavila irted drugim tudi izdajanje* "Slovenskega llustrovanega Tednika', lista, ki ni bil politično ne krop no voda, in s«' jo bavil izključno tiar in kredit. Ozdraviti treba na- 2 za»)avo. nu,i »h.„h mora imeti rode. Mi krepko verujemo v t»' novo narodne smotre, ker jih moremo /. matematično gotovostjo «lojeti in pojmiti. Mi ljubimo to smotre svojega boga — ker ljubimo iz srca sebe in svoje življenje in življenje vseh bližnjih, ki si bo«Vjo z vzajemno pomočjo življenje o-srečiti in olepšati. Toda mi no upamo lo, marveč mi pričakujemo z vso gotovostjo, da so bodo ti naši smotri uresničili, ker smo do-bro spoznali tesno zvezo med sredstvi in velikim smotrom in ker nas nav«laja toplo navdušenje, s katerim sprejmemo radi na svoje rame trud in delo v dosego toga smotra. Tako slutimo razvojno smer so-cialnocnergctsko svetovne družbe že vnaprej. Socialni delovni testament zapuščamo svojini potomcem. V svojem orisu ostane menda večen. Ogromno delo, izvršiti ga, jc pa vesela življenska dolžnost naša in neštevilnih vrst bodočih generacij. Sreča vsega človeštva jc blizu! ta slavna vlada v. kosteh!. Bo v«i«lela, zakaj! ze Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne Koristi nič ne sebi, ne svoji ttvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani. 70 do 80 miljonov velja en sam dreadnought. A kaj so ti dragi pomorski velikani izvršili v sedanji vojni, v kateri vrše vojske na suhem doslej nezaslišana dejan-nja?. . . Z utilitarističnega stališča je zdaj dognano, «la je denar za to strahov«» zastonj zapravljen, kar so socialisti že davno tr«lili. Ogromne la