LETO II. = ŠTEV. 9 Bi —— KIMAVEC 1922. Izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 100 K. Dretaiitvo in oprava jo ? Trsta, Via Sccrcoia m, I. Urejuje jo Marica Slepaflfifeva (Gregorji). VSPORED: 1. Naš jezik m; mi. — V. L. 5. Pismo iz Groba. — Sokolica. 2. V duši pogorišče. — Alek- 6. Balkancu. — liudolf. sandra. 7. 1'čjteli iz Sv. Križa. — Toio 3. Veronika Deseniška. — M. de Rena. Gregoričeva. 8. Izprehod po Skandinaviji.— 4. Razbito krščanstvo. — Du- M. StepaDČiceva. hovnik. 9. Drobtine. ZLATARNA ! J A V TRSTU IMA TRGU GARIBALDI (BARRIERA), 2 PRODAJA NAJLEPŠE IN NAJCENEJŠE BIRMANSKE OKRASKE! © w ulica Seite Fontane št. 6, !. - TRST - ulica Seite Fontane št. 6, i. ©d®rt vsak dan od 9-13 m ©d 11-19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Sžcvensem 10*,, popustka, kakor tudi plačilo na obroke. DEL© ZAJAMČENO LUIGS (Vek.) PLESNICAR - TRST ULICA GIULIA, 29 Trgovina jestvin in koionijalnega blaga, olja, mila in vsakovrstnih likerjev v steklenicah. — Trgovina je popolnoma na novo opremljena in preskrbljena z vedno svežim ter prvovrstnim blagom. - Točna postrežba in v Trstu franko na dom. Se priporočam slov. občinstvu v mestu in na deseti. ■■-!.I.I.N.I.■!■■!■■■ Na debelo v ULICI GAETANO DONIZETTI, S Dr. ALSTON QROSOMIH = = Qomak ~ Piazia Viftoria 20 ordinira za kožne in venerične bolezni 'od 9-11, 3-5 Ob nedeljah iti praznikih le od 9-11 ure. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA v TRSTU reglstrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pier Luigi da Palestrina št. 4, i. Obrestuje navadne hranilne vioge po = vloge, veiane na trimesečno odpoved po 5> ;" o ako Z'ia-ajo 20 - 0.000 h. p i 6*;» akoznaiajo -iO.OOfi L. p ' 6V>"n ''ko presegajo 4u 0.10 Lit. Trgovcem otvaija tekoč* čekovno račnne Posoja hranilni1 pušiee na dom Za var.iost vin; ja -¡či poler lastnega, premoženje nad S300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posoljilana poroštvo. za>tavo v 'danistaih papirjev ali dragocenosti. Tel. št. 16-04 — Uradne ure od 8-13 — Tel. št. 16 04 K. SUSIG - TFst-Rojan Via di Roiano ; poleg cerkve. Priporoča svojo manifaktumo trgovino cenj. občinstvu za obilen obisk. Postrežba točna - cene najnižje. Svoji k svojim! TRST BZ9SU ulica S. Caferina 11 Telefon 15-52 dvakrat. Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd, itd. ggaraMga Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. PODRUŽNICA VIA U DI fSI EI Dr. L. Trst - Via Genova 13, I. ordinira za kožne in venerične bolezni od 9 = 12, 3 = 7. =Ob nedeljah in praznikih od 10 = 12 ure. JAKOB PgRHAUC TRST . Via Spiro^Tipoldo Kydias - TRST ZALOGA tu in inozemskih vin, žganja in likerjev Razpošilja in poslužuje na dom. — Razpolaga 7, najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Chart-Blanc, Excelsior i. t. d. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v TRSTU. Centrala v LJUBLJANI. PODRUŽNICE: Celje, Barovljs, Brežice, Gsrica, Saraj., Split, Trsi, Maribor, Ptuj, Kranj. - Delniška glavnica K. 50.000.000. Reserva K.45.0 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 37s°/o , i. na žiro-račune proti 4°/o oDrestovanju Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naioge in daje v najem varnostne celice. — Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13. ivah mu ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti. Trst, Trg sv. Ivana štev. 1. TRST, Fri Sv. JaKoHa - Via Sius. Capria 5 dobite najtrpežnejše- Obuvalo za moške, ženske in dečke. Specijaliteta otroškega obuvala. Cene posebno zmerne. Postrežba točna. ANTON T Nova zaloga v Gorici, se priporoča s in na deželi mr Cene bi Na drobno ivrdka Pi Via Garibalrii 18 4 Na drobno Veli Bencin, petrol lina mazila, gli konopec, Dobave za avtoir Najzn Iščejo se ZAST = v vsej KI na trgu Cavo Na novo < P< kakor spalne zine ter kuhinj nižjih cenah. Pri Ivan Zap (na Starem trgtf; _______ , ^ LETO II. - ŠTEV. 9 glhsilo zmmm ženstvh KIMAVEC 1922. V. L. NAS JEZIK IN MI. Živimo v dobi, ko hoče že vsak žurnalist, . vsak uradničič, vsak učiteljček, naj je sposoben ali ne, naj je v to poklican ali ne, igrati ulogo jezikoslovca — dirigenta pa ljudstvo begati s svojimi nauki, kako naj govori v domačem krogu, kako na odru ter mu vsiljevati lastno prepričanje z ozirom na izgovarjanje posamičnih besed in stavkov. Zavoljo-tega je skrajno potrebno, da izpregovorirno o najvažnejši nalogi našega obstoja, o jeziku samem. — Jezik je odlika vseh človekovih odlik. Slepec, ki ne vidi obdajajoče ga lepote, je nedvomno srečnejši od mutca, nezmožnega razodeti, kar mu polni srce. In umetnost jezika je umetnost vseh umetnosti, ker ima neodoljivejša sredstva in neizmernejše po-■ dročje od ostalih: začenja se tam, kjer jekne novorojeno dete svoj prvi glas. Jezik je edina vez pasameznikov v narodno celoto. Brez jezika bi , obstajalo človeštvo iz milijonov individualno različnih 'oseb, ločenih po svoji naravi in podobi, in narod, .kakršen je, bi bil takret le vsota individuov z različnimi, deloma naravnost nasprotnimi in samo tuintam ^skupnimi interesi zgolj gmotnega značaja. Razum ne odobrava razloga, ki se vedno in vedno navaja za prvenstvo domačega jezika: razum | „materinščina" ni sveta kot taka- Toda razum nas prepričuje, da je le eden jezik postal človeku last 'tako, da je iskala njegova duša v letih detstva izraza svojim drhtljajem in ga je našla ravno v njem; prepričuje nas, da je zatorej le tisti jezik, ki mu pravimo „naš", sposoben slediti naši misli v njenih najfinejših niansah. Največ pa mislijo najizbornejši ljudje, tisti, ki nosijo na svojih ramah prosveto vsega ljudstva, sledečege njih svetlim stopinjam. Zato ti ljudje najbolj potrebujejo dovršenega izrazila, ki ga nahajajo v svoji materinščini. In ker narod na more biti brez mož, ki ga v bogastvu besedja presegajo, kakor ne bi bilo dolin, da ni gorž, zato čuti ves narod, da mu je jezik klasikov neskrunljiva svetinja, Po pred-vladajoči važnosti narodnostega momenta pa sledi, »da ja ta svetinja najsvetejša vseh svetinj človeštva ;in da se mora v njenem jasnem licu zrcaliti vsa ^narodova dragocenost. Ta dragocenost je kultura : ■narod brez kulture je brez vrednosti, in kakor tak narod Ino more obrestovati zvestobe posameznika in nima Ido njege niti toliko pravice, kolikor je ima tat do tuje blagajne, tako, ne pristoja dostojanstvu naroda, Imeti kulturo, a pri tej kulturi neizlikan jezik, na Fcegar motnem ogledalu se ne more odzarjrti cena. [tistih, ki ga govore. Narod smo tudi mi, Slovenci, zato velja to z enako pravico o nas. Poglejmo si terej Aaše grehe in previdno molčimo o zaslugah i Tudi nepristranost priznava, da je naš jezik i Najlepši,najbolj ritemski in najblagoglasnejši na slo- \ vse vse vanskem jugu. Kdor si položi roko na srce, bo spoznal, da imamo dovolj domačih prvin za ustvarjenje kakršnekoli besede, ki se nam z napredkom in sčasom pokaže potrebno. Ker jezika ne delajo lingvisti, temveč umetniki, ki ga posveté, upam in se kolnem, da ostanemo puristi napram vsemu, kar ni s slovenskih tal. Gojimo pa mi svoj jezik premalo; raje recimo: nič ga ne gojimo. Enkrat smo že pomerili na kozla, da bi „izobrazili ilirsko narečje". Hvala Bogu, da smo imeli takrat Prešerna i Materinski jezik le tistemu ne zadošča, za katerega je bolje, da v nobenem ne zine. In kdor ne išče v svojem jeziku dovršenosti in ostrote, je tudi sam v sebi ne najde. Kar je velikega, je priprosto in silno v svoji nedvomljivosti. To, da naš jezik širše rabe doslej ne priča o takem spoznanju, dokazuje, da preostaja naši duševni kulturi še kos poti do tistega viška, ki ga zahtevajno od sebe, ako smo ponosni. K temu so nam corpora delicti: Pisatelji s svojimi sintaksami; tujke in nezmisli v njih spisih, in- predvsem nekaterih naših romanopiscev malo epski slog. Nadalje nečisti jezik našega dnevnega časopisja, ki se ne plaši niti slovniških barbarstev, kaj pa šele tuik, drugoslovanskega cvetja in banalnih, stereotipnih fraz. In da ne pozabim našega občevalnega jezika, kakršen se sliši v domačen krogu in „med svetom", prekinprek ponesnažen s tujkami, ali pa prikrojen po argotu naše bele prestolice. Zahteve po izobrazbi jezika ne ovrže dejstvo, da Nemci niso boljši od nas; poglejmo si druge i Španci imajo od I. 1715 svojo „Real Academia Española", ki „ločuje moko kastilskega jezika od otrobov"; isti posel opravlja v Italiji „Academia della Crusca" že od 16. stoletja. Anglija nima vr~ hovnege razsodišča za jezikovna vprašanja. Toda čut naobraženega Angleža je na straži, in ne iz malomarnosti, temveč iz zavednega prepričanja pišejo v Cambridge in v Oxfordu, na Škotskem in na Irskem tako, in ne drugače. In angleška kritika neizprosno čuva domovinski jezik, ki mu pravijo, kakor bojni ladiji „Njegovega Veličanstva angleščina". Francoski jezik pa uživa svetovno slavo, da ima v pravopisju in besednem redu, v prozi in v pesništvu do najrahlejše senčice neprekršljiva pravila. In zato baje diplomatska pogodba ni nedvom-ljiva, dokler ni sestavljena v francoščini. O Nemcih se govori onstran Rene: „Les Alle-mands n'ont pas le mot propre" — Nemci da nimajo točnega izraza. Ta resnica ne velja nič manj o nas. „Mot propre" pa je visoke kolture in predpogoj umetniške sposobnosti jezika. Le tisti izraz izzove nedvojbeno to in to in nobene druge predstave, ki velja in more veljati edinole zanjo. Zato pa je jezik tem popolnejše izrazilo misli in budi tem živejše sodelovanje spomina in domišljije, čimbolj je logičen in natančen. Da si Slovenci na tem ne smemo častitati, je kriva predvsem soseščina Nemcev, ki se v tem pogledu ne morejo prištevati med kulturne narode, in je kriv teh naših sosedov slabi zgled- Kakor pri njih, prevladuje pri nas v znanosti brezplodno dla-kocepstvo in trud za oslovo senco; tako imamo navzlih odličnim in širokoznanim talentom preveč slovanskih, a premalo slovenskih jezikoslovcev, ki bi čuvali naš zaklad in govorili: takole reci in zapiši, ne drugače! Posledica je, da vzlasti srednješolski pouk slovenščine ne razpolaga s sposobnimi učili. Vzemimo za primero slovensko slovnico, ki se rabi na naših šolah in ki ne odgovarja modernim zahtevam, ker skriva praktično jedro pod tolikim balastom zastarelih primer, da dijak nikdar ne ve ločiti tistega, kar naj rabi, od tistega, kar je sicer tudi mogoče, a ne sodi v akademski slog. Slovar, ki ji stoji ob strani, se ne ozira na različnost naglasa in izgovora po raznih slovenskih pokrajinah. Vobče se podaja učiteljem slovenščine na srednjih šolah — da o ljudskih niti ne govorim — premalo praktične izvežbanosti ; ta pomankljaj je posebno občuten pri Štajercih in Primorcih. O učiteljih, ki odprevljajo slovensko uro kakor kak verouk, naj sploh molčim i Res je sicer, da imamo tudi izvrstne moči, a še srednje dobrih je malo- Tako je torej neizogibno, da mora biti tisti delež znanja materinščine, ki ga dobi vsakdo na pot, nad vse poman-kljiv in je včasih nezadosten. Druga krivda je tistih, ki so krivi javnega pohujšanja v tiskani bosedi: ne- veščih kritikov in istotako neveščih, poleg tega pa še preveč milostljivih urednikov. Z njimi se družijo založništva javnih glasil, ker rokopisov ne podvra-čajo vešči in neizprosni korekturi in dajo stavcem škodljivo svobodo, ki pa letem pogostoma še vedno ni dovolj velika. Obžalovati je končno, da glede pravopisa do današnjega dne še ni prišlo do sloge, niti med slovenskimi revijami leposlovnimi časopisi, kaj šele drugod i Ali hočem govoriti tudi o bogokletnem slogu uradov, propovednikov i. t. d. ? Menim, da zadošča. Hotel sem pokazati, kako važno je, da krenejo poklicani v tem oziru na drugo pot. Potrebujemo predvsem nekake akademije za slovenski jezik, sestavljene iz prvih avtoritet, ki bi prevzela diktatorsko oblast v vseh prepornih vprašanjih. Reči, da je ta zahteva pretirana, bi bilo priznati lastno manjvrednost z razmerju z narodi, ki so ji zadostili že davno; izgnvarjati se na Nemce, ki ji niso zadostili, pa bi se reklo trditi, da smo pač samo toliko vredni, kolikor oni. Kadar se razvije v nas Slovencih tudi kult našega lepega jezika, ko dobilo duševno življenje več vsebine, narodna ideja mngočnejši impulz, naš obstanek silnejšo oporo in naše odlično slovstvo lepši razvoj- Za nobenim ilirskim esperantom nam ne bodo več rojile misli; ne v utopijah o spojitvi, temveč v praktičnem, kulturnem, gmotnem in političnem pobratimstvu z ostalimi Jugoslovani bomo imeli prospeh in neodvisnost obenem. Umetnost našega jezika bomo zapustili potomcem, ki nas bodo prekosili; to bo mojstrom najlepši spomenik. Tudi moralno nas bo dvignilo češčenje svete dragocenosti jezika; šele to češčenje nam bo povedalo, da svetost ne sme služiti blatu v posodo, da mora biti umetnost čista gospa, in nam bo razodelo, zakaj je belomodrordeči prapor — slovenski. ALEKSANDRA: V DUŠI POGORIŠČE. Usa duša bila je v plamenih Uihar je grozno rjul; skoz noč terriotno, vame sikal ogenj vroč se bliskal v rdečih je pramenih.... "Polagoma je jutro sivo. vstalo, gineval hrupni je vihar, ugasnil v merti je požar,.. pogorišče, kup pepela je ostalo, od mojih šalih sanj in nad. MAR. GREGORICEVA VERONIKA DESENIŠKA. ZGODOVINSKA TRAGEDIJA IZ XIV. STOLETJA V PETIH DEJANJIH. PETO DEJANJE. Se vrši v Celju 1. 1428. » Lična sobica v gradu. Ob mizici sedi Veronika v pri-prosti ohlapni obleki z vezenino c roki. Trenotek zre zamišljena pred se. , I. PRIZOR. Verooika, kasneje Lizika. Veronika (zroča v dalj): Oh! koliko časa bode še trajalo to moje neznosno življenje? Kedaj bo konec moje tuge ? (si zakrije obraz i dlanjo) Oh! Lizika (ustopi naglo): Li zopet jokate, kneginja ? Potolažite se, boljše čase vam prerokujem. Veronika (zmaja z glavo) Dobrega ne upam več na svetu. Izprevidim, da sem rojena le za nesrečo' sebi in drugim. Lizika: Ali ne obupavajte, gospa, in poslušajte raje. veselo novost, ki vam jo prinašam. Veronika (bridkim nasmehom): Veselo? 0, le razodeni mi jo, dasiravno ne zaupam vanjo. Vem, Lizika, da hočeš samo vliti vame nekoliko tolažbe. Lizika: Nikar, milosljiva! Ampak prav resnica je, da me je nekdo opozoril naj vam sporočim, da vas še danes obišče grof Friderik. Veronika (se zgane ko, elektrizovana): Friderik ? Kdo ti je to povedal, kdo ? Lizika: Stari služabnik Matevž, ki vé za vsak pripetljaj v tem gradu. Veronika (ustane): Saj to ni mogoče, ne!... Pa odidi, Liziku, in kakorhitro naletiš na Matevža, ga izprašaj, kje je neki to izvedel. Lizika; Prav rada vas slušam, kneginja, ker sem uverjena, da vas moj odgovor vzradosti. (odide) Veronika (raztreseno): Je-li mogoče, da mi nečloveški Herman podeli to milost ? O, ne, ne ! (ko da se je nečesa domislila) Pa morda se moj grozoviti tast le maščuje na ta način, da mi ga dopošlje predno ga usmrti. O, Bog, prizanesi mu ! — Služtbnik (ob vratih): Naznanjam vam obisk grofa Friderika, (odide) Veronika (se od presenečenja zgane in ko sluga odide, se prime s smejočim obrazom za glavo. Hip obstane na mestu, naposled steSe, ko blazna k vratom in ker se ravno odpro, prostré roki.) 2. PRIZOR. Veronika, Friderik Friderik (ustopi molče in se spusti v njen objem.) Veronika (vsa blažena): Po dolgotrajnih dveh letih si zoopet v mojem naročji. Oh! In vendar me spreletuje groza (ga vodi dalje proti sredini sobe) ob misli na to snidenje. Friderik (se ozre okoli): Kakor uvidevam ni tvoja ječa prav nič podobna moji. Veronika (sočutno): Izvedela sem v kakšni temnici si hiral. Oh ! Tvoje trpljenje je bilo pač hujše nego moje... Tako upadel in reven si, soprog moj ! — Frieerik (se sili biti prisrčen a njegova hladnost je očividna): Veronika draga! Veronika: Kako sem včasih koprnela po takem trenutku !... In ti istotako, kaj ne, Friderik ? Oh, pozabi, pozabi v tem hipu na vso tugo, saj sva si zopet drugobdrugem, saj si zopet samo moj, ves moj... (ga poljubi v lice.) Friderik (ji vrne poljub a brez vsakega ognja): Seveda ! Ti si mi in mi ostaneš vedno kar si mi bila! Vendar, slušaj me! No, sediva in pomeniva se ! (Sede in odkaže prostor na bližnji sto-lici tudi Ver.) Veronika (pomakne svojo stolico prav blizu njegove ter se nasloni z roko ob njegovo koleno, ko da ga hoče bolje poslušati.) Da, da! Pripoveduj mi, karkoli hočeš; dokler si mi blizu pozabljam na vso grenkobo. Friderik: Kako si otročja ! Veronika : Reci raje, da sem srečna in neizrecno blažena poleg tebe! Oh! Se li spominjaš, kolikokrat sva v tihih blaženih urah slonela enako ko sedaj ? Friderik (je v zadregi in se nekoliko pomakne od nje, ko se je ozrl proti vratom) : Veš, obiskal sem te v hipu, ko mojega očeta ni v gradu... Lahko pa bi nenadoma kdo ustopil... In tedaj bi utegnilo biti obema neljubo... Veronika (dvigne glavo, ki jo je preje ljubeznjivo nagnila k njemu in reče otožno): Ženske nismo pač nikoli davolj oprezne, zlasti kadar ljubimo isti-nito in nesebično, (ustane) Friderik (tudi ustane) : Naj je to nekako očitanje ? Veronika: Nikar! Pametno govoriš, saj nisva tu na lastnem domu. Toda nekaj drugega se polašča mojega srca. Friderik: Kaj neki ? Veronika: No, sama ne vem; le to čutim, da nisi več isti, saj si tako nepopisno hladen, da me tvoja resnost kar skeli.... Friderik: Brez vzroka gotovo nisem tak, saj sem se skrivoma prikradel do tebe, da te pozdravim in se... poslovim. Veronika (boječe): Posloviš, Friderik? Kako to? Saj mi je Wurmberg sporočil, da si oproščen ječe. Friderik: Sem! Od včeraj vživam zlato svobodo, ali za drago ceno sem si jo odkupil. Veronika (ga sočutno objame): Povej, povej, možek moj! Ti je namenjena smrt, ako me ne zapustiš ? O, govori, da mi srce ne poči presilnih udarcev. Friderik (v zadregi): Ne, ampak.... Veronika: Kaj neki ? Tvoja smrt bi bila zame naj-groznejše. Jaz bi te ne preživela, Friderik; moja ljubezen sega onkraj groba. Friderik: Ne tako, Vera! So trenutki v življenju, ko moramo pozabiti tudi na najtoplejše srčno nag-nenje.... Veronika (ga pogleda začudeno): Kaj pomenijo tvoje besede ? Govori jasno, razločno. Zaklinjam te! Fridorik (jecljaje): Oče ml je stavil pogoj naj te zatajim in zahteva, da se s teboj več ne snidem... Veronika (preplašena): In ti, kaj si rekel nato? Oh, kaj ? (ga objame) Friderik (molči in jo polagoma loči od sebe.) Veronika: Zakaj molčiš? Kaj naj to znači? Uh; mene je groza! Friderik: Obljubil sem! Veronika (se prime za mizo, ko obstreljena zroč vanj z dolgim pogledom.) Friderik: Poslušaj me do konca in potem sodi. Iz-previdela boš, da nisem mogel postopati drugače. Veronika (indiferentno): Poslušam! Friderik: Toda ne jezi se name, ker želim, da se posloviva, ko prijatelja. Veronika (neumevno): Ko prijatelja? Kako? O, prosim ta, rotim te, razgrni mi resnico, razgrni, da ne umrjem same nestrpnosti. Friderik: Veš, kadarkoli je prihajal oče k meni v ječo, ga nisem niti poslušal ali pa ga ozmerjal celo pred jetnišničarji. Pred nekolikimi dnevi pa se mi je res zasmilil... Nedavno je namreč umrl brat Herman, ki ga je oče oboževal. Veronika (ki ga je poslušala 5 zanimanjem, reče nejevoljno}: Dalje, dalje! Friderik: Bridko mi je potožil svoj položaj, pa me rotil naj se ga usmilim, naj ustopim vnovič v krog nekdanjih prijateljev ter postanem njegov naslednik. Veronika (nestrpno in namrgodcno): Oh, kedaj začu-jem vendar zaključek vsega tega? Ne muči me vendar tako polagoma! Friderik: Nekolico sem se branil, kajti tebe noče oče pripoznati na nikak način za svojo sinaho. (je v zadregi) Veronika: Ali kaj naju to briga? Odidiva od tu, pa živiva sama zase, brez njegovega pokroviteljstva. Kaj nama treba njega ? Saj imava Zlatko, imava Urha. Friderik (namrgodeno): Ali ravno zato vidiš, ker sem oče, moram paziti, da si zavarujem prihodnjost svojih otrok. Veronika: Pa kdo ti to brani ? Friderik: Moj oče! Ako te ne ostavim za vselej, me... Veronika (mu seže v besedo): Kaj? Kaj čujem? Ti, ti bi me res utegnil zatajiti? Ti... Friderik: Ne misli vendar tako naglo.... Veronika: Povej, kar urno povej! Nemara si me že zatajil ? (ga gleda z velikimi očmi) Friderik (se obotavlja): Samo za nekaj časa in le z besedo, ne s srcem, sem se mu moral nalagati, da je bila najina združitev.... le šala.... Veronika (se zgrozi): O, to je preveč, preveč za ubogo žensko srce. Friderik: Uvažuj moje stališče. Drugače nisem mogel ravnati, (jo poskuša objeti.) Veronika (se mu izmuzne z objema in mu s kretnjo veli molčati.) Friderik: Pomisli, da mi je hotel oče vzeti vse imetje. Od vseh treh gradičev mi ni hotel pustiti niti najskromnejšega. Pomisli torej kako siromašno življenje bi naju čakalo. Jaz pa nočem, da bi ti stradala... Veronika (porogljivo): He, he! Ali ni stradanje, v katero si pahnil mojo dušo hujše nego bi bilo ono? Friderik: Kako priposto in nepremišljeno govoriš. Sluga (ob ukodu): Gospod knez! (odide) Veronika (raztreseno zre okoli in je od tuge vsa prevzeta.) Friderik (se ji približa): Saj se bova lahko skrivoma shajala ? Veronika (ponosno in zaničljivo): Jaz, tvoja prava žena naj se s teboj shajam skrivoma? Mari meniš, da kakor si si osvojil nekoč vse moje srce, si si tudi ves moj ponos ? Idi mi izpred oči, pustolovec! Friderik: Prepovedujem ti vsako žalitev, ali oprostim ti, ker uvažujem tvojo hipno jezo. Toda... tako se ne smeva ločiti, kajti le okoliščine... Veronika: Si li pozabil v kakih okoliščinah sem živela jaz nekdaj? Toda moje čustvovanje dote-' be je kljubovalo vsaki zapreki. Zbog ljubezni do tebe sem si pokopala očeta in zapravila ugled in udanost vsega sosedstva. Bila sem čista in nedotaknjena, a se nisem brigala za ljudstvo, ki me je javno sramotilo z najgršimi pridevki. Moja ljubezeu je mogočno plula nad vsakim črtom in prezirom. Friderik: In nisem li jez ostavil zate vsega sorodstva in vseh prijateljev? Veronika: Ti si me ljubil, dokler si živel v razkošju. Kakor hitro pa ti je oče zagrozil, da ti odvzame premoženje in ostavi v priprostosti, si me zatajil. Uh, gorje meni, gorje! Sluga: Skrajni čas je, veleštovani! (odide) Friderik: Ne sodi tako strogo. Saj ko umrje stari knez, te pokličem zopet k sebi. Veronika (z zaničevanjem): Strežaj te je v drugo poklical! Pojdi, strahopetec; jaz te ne poslušani več! Friderik: Na tak način se ne maram ločiti od tebe. Tvojo roko hočem, (se bliža nerodno) Veronika: Proč od mene, goljuf, ne dotikaj se me! Friderik (se presenečen zgane): Grem, in omenim ti le še to, da si oprezna pred mojim očetom. Njegovo sovraštvo do tebe je na višku. Veronika (se zlobno in bolestno posmeje): To je prav! On pač vstraja v svojih čutih zame. Friderik: Poprosil bom Vurmberga, da te čuva, dokler si v očetovi oblasti. Veronika (ponosno): Tvojo pomoč odklanjam, podlež! Friderik (se zgane a molče obrne proti vratom. Odhaja ponižen, klonjene glave. Ob vratih se še enkrat ozre in obstane.) Veronika [gleda mrklo pred se a po zadnjih svojih besedah počusi dvigne pogled in zre za njim. Ker se Friderik ozre, se ona hladno obrne v stran in raztreseno stopi k mizi. Ko čuje da so se vrata zaprla, se vsa strese in zaihti obupno): Zatonila je moja sreča; mrknilo je moje solnce... O! Vsa tista njegova ogromna ljubezen je bila le gola strast.,, strast... (sede na stolico, zajoče obupno in si zakrije obraz z rokama): Moj Friderik! Moj Friderik! 3. PRIZOR. Veronika, Herman, kasneje Lizika. Herman (ustopi izza stranskih vratic.): Friderika kli-češ ? He, he! (se približuje) Ko bi ti vedela, bi ga .ne klicala. Veronika (se je od presenečenja kar stresla, ko je začu-la Herm.): Za boga! Izginite, izginite izpred me. Vsaj sedaj me pustite samo, knez, vsaj sedaj... Herman: Se me-li še vedno bojiš, moja plaha veverica ? (se ji približa) In vendar ravnam s teboj kakor nisem še nikoli s svojimi jetniki. Veronika: Idite vendar od mene, idite, da ne zbla-znim od same tuge in studa pred svetom. Herman: Ti menda niti ne pojmiš, kako si mi nehvaležna. Toda čuj! Predno te je moj hlapec privedel pred me, sem ti določil najglobjo temnico. Ali ko sem te zagledal (govori strastno) po tolikem času še krasnejšo, sem vztrepetal od občudovanja nad tvojo lepoto in poželjenje po tebi me je tako prevzelo, da sem ti namesto ječe odstopil to sobico. Ali umeješ končno ? Veronika (ki se je plaho oddaljevala od njega.): O, raje bi pač bila med golimi stenami, nego tukaj, kjer nimam pokoja pred vami. Herman: Govoriš pač tako priprosto, ker ne poznaš vlažnih in smrdljivih grajskih temnic. Pa ni niti potrebno, da jih prekoračiš ; lepše življenje te čaka, lepše ti je določeno, ako sprejmeš moje pogoje... Veronika: Umolknite, za boga, umolknite! — Nadaljuje, DUHOVNIK: RAZBITO KRŠČANSTVO. „Jaz sem dobri pastir in poznam ovce moje in moje ovce poznejo mene." Tako je rekel nekoč Kristus in tako bi moralo biti. On je prišel odrešit vse narode in vse ljudi, on je ustanovil eno duhovno kraljestvo, to je eno versko kraljestvo za vse narode na zemlji. Primerjajoč sebe za dobrega pastirja in svoje vernike za ovce, je hotel, da bi vsi tvorili en hlev, to je eno versko družbo, eno cerkev, pa naj pripadajo kateremukoli narodu. Rekel je apostolom: „Idite in učite vse narode!" Kristusovo kraljestvo ali njegova cerkev na zemlji je torej vseobsežna: vse narode, vse čase in vse kraje. Ljudje, ki verujejo v Kristusa, so kristjani in kristjani, ki tvorijo različne narode, so krščanski narodi. Vera teh narcdov je torej krščanstvo. In krščanstvo bi moralo biti samo eno. Krščanstvo enega naroda ne bi se smelo razlikovati od krščanstva drugega naroda. Isti nauki, isti zakramenti, ista verska oblast bi morala družiti vse krščanske narode- En Kristus, en pastir, en hlev, ena vera, eno krščanstvo, ena verska oblast na zemlji, eno zveličanje po smrti! Vse to je tako lahko razumeti, kot le kaj I Zato pa je tem težje razumeti in je naravnost nerazumJjivo, kako da temu ni tako- Tu Kristus, ondi Kristus, tam Kristus, tu krščanstvo, ondi krščanstvo, tam krščanstvo, torej več Kristusov in več krsščanstev. To pa je absolutno nemogoče, ker krščanstvo je samo eno. In glejte I Kar je samo v sebi in v bistvu nemogoče, v resnici obstoja. Imamo namreč več krščanstev, to je več krščanskih veroizpovedanj, ki se med seboj razlikujejo: katoliško, staroversko, pravoslavno in protestantov-sko, ki se zopet deli na več sekt, in temu dosledno tudi toliko verskih oblastev, ki niso med seboj v nikaki zvezi. Kje torej je dobri pastir, kje je Kristus? Nekje mora biti. Kje so njegove prave ovce, ki ga poznajo? Nekje morajo biti. Kje je prava verska oblast, ki jo je Kristus postavil? Nekje mora biti. Toda poglejmo stvar malo natančneje. Vzemimo samo tri glavna krščanska veroizpovedanja, ki štejejo na milijone in milijone svojih verskih podanikov: katoliško, pravoslavno in protestantovsko z vsemi njegovimi različnimi sektami, vstevši tudi anglikantstvo. Vsi ti številni milijoni so kristjani in spadajo vsi v eno versko družbo, v eno cerkev, vsi bi morali tvoriti samo en hlev in biti pod enim in istim pastirjem, torej vsi bi morali biti katoličani in nič drugega kot katoličani. — Bi morali! „Da bo en hlev in en pastir," je rekel Kristus. „Da bodo vsi eno," je njegova odločna zahteva, ki jo je slovesno izrekel tik pred svojo smrtjo/na zadnji večerji. A glej, mesto tega to razbito in razdeljeno krščanstvo! In ta razbitost in razdeljenost ni od včeraj ali od lani, ampak traja že stoletja in stoletja. To je naravnost sramota na krščanstvu. In to sramoto bi bili morali že davno odpraviti in izbrisati. Kdo? Kristjani vendar. Jaz mislim, da vsakega vestnega kristjana tega ali onega veroizpovedanja, mora ta razcepljenost kiščanstva boleti in | vsak iskreno želi, da bi prišlo do združitve vseh kristjanov, da bi vendar enkrat vsaj glede kristjanov bil „en hlev in en pastir." „Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva, tudi te je treba privesti, da bodo moj glas poslušale." Kristus je prišel odrešit vse ljudi, vse narode. Tedaj ko je on te besede govoril, so bili razen izraelskega, vsi narodi poganski. S temi besedami je on takrat mislil ne le na tedanje neverne Jude, ampak sploh na vse narode, ki so živeli v poganskih zmotah. „Pojdite in učite vse narode, oznanujte evangelij vsaki stvari (t. j. človeku), učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal." je rekel kasneje. Od tedaj je preteklo že blizu 2000 let. V tem ogromnem času, bi človek mislil, bi morali biti pokristjanjeni že vsi narodi. Namesto tega imamo pred seboj že stoletja razbito krščanstvo. In da ni to največja sramota na krščanstvu? Da, Kristus bi moral priti še enkrat na svet, ne da odreši pogane, ampak da združi kristjane. In da ni to sramota? Toda on ne pride, ker ni prav nič potreba da pride, ko je namreč vse dal in vse storil, da morejo vsej vsi kristjani njegov pravi glas slišati in mu slediti. To morejo in morajo opraviti kristjani sami. Suknjo, ki so jo semi raztrgali, naj sami zopet zakrpajo- Vsi katoličani želimo prav gotovo, da bi prišlo do združenja vseh kristjanov in katoliška Cerkev sema oficijelno moli zlasti slovesno na Veliki petek za to. Mislim pa, da tudi med protestanti in pravoslavnimi vsi, ki so zares verni, želijo iskreno, da bi se vsi kristjani združili v eni veri, ker mora vsakdo spoznati, da je le en Kristus in le ena resnica. Toda če bo vsak v svojem kotu to želel in drugega nič, ne pride nikoli do združitve. Najlažje in najhitreje bi prišlo do združitve katoliške in pravoslavne Cerkve, ker so si ti dve najbližji in najsorodnejši. Saj pravoslavje ni krivovera, ampak samo razkol. Kdo pa je v prvi vrsti dolžan delati za to združitev? Vsekako katoliška Cerkev! Ona je za to pozvana in za to ustanovljena, da širi božje kraljestvo na zemlji in da vodi ljudi v večno zveličanje, ona je dolžna iskati izgubljene ovce, iskati in ne samo čakati, da se izgubljene ovce same vrnejo k njej. Pri tem čakanju minevajo stoletja in stoletja in namesto, da bi bilo prišlo do kakega zbliža-nja, se je ločitev čedalje bolj utrjevala in poglabljala. Seveda je kat. Cerkov zmerom želela in večkrat poskusila, da bi prišlo do združenja obeh cerkva. Ali ti poskusi so bili nevadno premalenkostni spričo tako velikega in velevažnega cilja in spričo odpornosti predstavnikov drugih Cerkva. Katoliška cerkev bi bila morala delati vstrajno, dosledno in ne popustljivo za združitev. Ako bi se en poskus izjalovil, bi se moral storiti drugi, tretji, ako bi se stokrat ponesrečil, bi se moralo tisočkrat na novo poskusiti. Tako pa vidimo, da so minevala stoletje, ne da bi se bilo storilo kaj posebno odločilnega in oficielnega od strani kat. Cerkve za združitev. Morda je edino papež Leon XIII. zares dosledno in sistematično deloval, da bi prišlo do združitve pravoslavne in kat. cerkve. Dosegel je v tem oziru že lepe uspehe, toda našel ni potrebne podpore pri slovanskih škofih in sploh pri slovanskih katoliških narodih, pri katerih bi jo moral najprej najti. Da bi bili vsi slovanski škofje in slovanski kat. narodi krepko podprli papeža Leona Xfil. v njegovem stremljenju ter razvili dosledno agitacijo v ta namen, bi najbrža bili že danes vsi slovanski narodi bratje tudi po veri. Ali takrat so bili skoraj vsi slovanski škofje in katoliški Slovani po večini avstrijski državljani in zato niso imeli potrebne svobode in vsled tega premalo poguma, da bi skupno in enotno s krepko in smotreno agitacijo podprli papeževa stremljenja. Avstrija je zmerom delovala na to, da bi slo vanske narode čedalje bolj razdruževala in je dosledno ovirala vsak poskus, da bi prišlo med Slovani do verskega združenja. Najjasnejši dokaz temu je dejstvo, da je Avstrija po smrti papeža Leona XIII. preprečila na drzen način, da ni bil izvoljen za papeži kardinal Rampolla, Leonov državni tajnik, velik prijatelj Slovanov, globok učenjak, energičen in neustrašen mož, ki bi nadaljeval še odločneje politiko Leonovo zlasti kar se tiče združenja pravoslavnih Slovanov s katoliško cerkvijo. Po smrti Leonovi je vsako sistematično oficijelno stremljenje kat. Cerkev v tem oziru zopet zaspalo, kakor je spalo skozi stoletja pred njim — Zdaj se čuje, da ima sedanji papež Pij XI. namen in voljo nadaljevati Leonova prizadevanja. Vendar ni še znana v tem oziru nobena pomembnejša akcija, ki bi spravila to vprašanje na dnevni red. Zlasti se,zopet ne opaža nobeno tozadevno gibanje med katoličani samimi v nobeni državi. No, v tem oziru nimamo nič posebnega pričakovati n. pr. od nemških, laških, francoskih katoli- čanov. Toda vse drugačno bi moralo biti zadržanje katoliških Slovanov, zlasti v slovanskih državah, pred vsem slovanske katoliške duhovščine, slovanskih katoliških škofov. Dandanes -bi bil njihov nastop v tem oziru gotovo lažji, kot le kdaj prej. Začeti bi morali korenito in temeljito akcijo v ta namen. Predvsem z medsebojnim spoznavanjem in medsebojnim posvetovanjem. Katoliški teologi in škofje bi morali sesti za skupno mizo s pravoslavnimi bogoslovci in patrijarhi ter se mirno in stvarno v krščanski ljubezni do Kristusa in njegovih naukov in njegovega odrešilnega dela in njegove odrešilne smrti posvetovati o združitvi. — Bratje f Ali nimamo enega in istega Kristusa in Odrešenika, ki nas druži? Ali nimamo enega in istega evangelija, ki ga oznanjujemo, ene in iste zakramente, ki nas krepijo in jih delimo? Bratje, zakaj smo si tuji, zakaj srno iočeni v dva verska tabora? Zakaj nismo združeni pod streho Cerkve ene? Bratje, ali se ne zavedamo, da tega naš skupni Gospod in Zveličar noče, marveč, da je njegova odločna volja in zahteva, da smo vsi eno? Ali se ne zavedamo, bratje, da bo tudi nas zadela Gospodova jeza, če bomo tudi mi še nadalje vzdrževali ta brezpotrebni verski razkol ? Ce se ne bomo prizadeli in potrudili, da z odločno kretnjo izbrišemo ta sramotni madež s Kristusovega telesa in bomo še nadalje brezbrižno in trmoglavo vstrajali v ločitvi, potem znajmo, bratje, da bo tudi na nas padla strašna krivda in odgovornost tistih, ki so ta razkol povzročili in naredili in tudi tistih, ki so do sedaj ta razkol tako brezbrižno in tako ravnodušno trpeli in vzdrževali. Bratje, mirno in stvarno hočemo iskati in velikodušno in ljubez-njivo hočemo pretresavati, pa pogumno in odločno hočemo odstraniti vzroke, ki nas ločijo- Nadaljevanje sledi. SOKOLICA: PISMO IZ GROBA. (Fantazija) Mi v grobu smo... Mi v grobu srno. kjer vlada smrad in gnjiloba, strah in trepet, groza in tema. Po naših telesih rijejo črvi : počasi in previdno obirajo ud za udom, kost za kostjo, dokler ne dokončajo svojega dela. Ti črvi pa so posebne vrste • lahko ga iztrebiš iz svojega mesa, ali celo ubiješ pa se ti nenadoma prikaži, ko se bocleš najmanj nadejal; še spremljevalca bode. pripeljal s seboj, tebi v zasmeh in maščevanje. Če je enkrat zalezal v tvoje meso, se ga ne iznebiš nikdar, nikoli več: zapis m si smrti. Nikoli nas ne pozdravi solnce, da bi nam ogrelo otrple in oledenele ude; m če se kedaj prikrade kak solnčen žarek skozi tenke razpokline, se ga no razveselimo, ker verno, da mu bode sledila še trdnejša tema, še groznejša noč. Zrak je duši ji v in diši po plesnobi, lega na prsi in pljuča kot težak kamen in naše roke so prešibke, da bi ga odvalile saj za hip, za en sapi piost zdih. Po blatu in gnoju gazimo, do gležrik-v se vdirajo noge v smrdljivo močvirje, pa iz naših u«t ni tožbe, ne vzdiha, ko verno, da srno v to obsojeni, in da je suženjstvo naš delež.... Mnogo jih je, ki so se prostovoljno ločili iz našega temnega clomovja in se za visoko ceno prodali našim grobokopom... Kmalu so jim postali podobni v licu in v noši in sedaj se že veselijo in rajajo nad našimi grobovi in komaj jezik jih razodeva, da so odpadniki, od nas obsojencev. A mi ostali jim ne zavidamo ne rajanja., ne plesa, ne solnca in veselja, ne belopogrnjene mize in mastne pečenke. Ej, dobro poznamo njih življenje : sredi pohotnega uživanja jim nenadoma za-doni na uho rezko in trdo: odpadnik si ! Ležejo na mehke pernice, zasanjajo sliadke sanje o paradižu, pa nenadoma potrka n;a okno, n a vtelIjcL naravnost na srce potrka in preplašeni planejo iz postelj. buEijo v noč in temo, pošastni obrazi se jim rogajo nasproti : Odpadnik si I Takrat se spomnijo noči. preživetih v grobu : Oltar pri oltarju, sveča pri sveči, pred njimi klečeče postave s sklenjenimi rokami, ki pošiljajo svoje molitve in vzdihe, darujejo svoje solze in trpljenje edinemu oclrešeniku z vročo srčno željo, da bi jim nikdar ne ugasnila luč nia vzhodu..... in raz oltar jim lije sreča in mir v srce in dušo, ki jim daje gigantsko moč vztrajati v errobeh. — — Nekaj i/. na?ega temnega domovja jih je odšlo tudi v obljubljeno deželo. Le njim, ki uživajo vso dobroto in prostost z mirnim srcem še njim se toži po naših grobeh. Ljubezni jinr; manjka : tiste rdeče niti., ki bi vezala vsa srca kot močna veriga, da bi jo ne pretrgala ne zavist, ne sovrštvo.. Veliko je bilo in neutešljivo njihovo hrepenenje, cla bi ssamo še enkrat zadihati prosti zrak, da bi -samo še enkrat za vriskali iz srca in duše. Toda oh! Tako veliko in še večje je morcla tudi njihovo hrepenenje, cla bi se. vrnili.... In vendar tam je beli kruh in maslena že mi j a in gnjai in potica ali tam e tudi toliko rok, ki se stegujejo, pehajo, trudijo in prerivajo, da bi dosegle, zagrabile in spravile v svoja ne- nasitna žrela. In še vse clrugo je tam pa o vssm se ne more govoriti, ker nevredno je opravljati svojo kri in pa ker boli spoznanje : cla krade bratu, brat! In tako marsikdo ne odlaša, vzame palico in se poda nazaj v naše temno domovje. cla se naseli spet tu in med nami reveži zasužnjenimi.... Saj tu lahko istopa od groba do groba m zida oltarje, prižiga sveče in neti kresove. Vsem žalostnim in potrtim lahko pripoveduje veselo povest o kralju Matjažu in tisto o potici in gnjati samo tistega ne sme, r-oče povedati, kar ga naj bolj peče.... kajti če srce toži 11 boleha..,, naj toži in jadikuje raje v rodni grucli... zavzeti., zasužnjeni., pod jarmi j oni., zdvajajoči.. RUDOLF: BALKANCU! Zari — junaške sile sin — Ti, solnce naše slave.... Skoz mečev blisk gre Tvoj spomin-- za naše gre zastave. Greš s svojimi sokoli v boj čez holm in plan, ko ljut vihar skoz blisk in gromov udar — za spas rodu, njegov obstoj.... Greš s hrabro vojsko zmagovit skoz plamen vragov ljutih In s Tabo hej, svobode svit na šumnih gre perutih-za našo sveto zemljo rodno, teptano prej, sedaj svobodno... Svobodno? Ne. ne i - Svobodna ni še vsa... še marsikod ječi podjarmljena... A, kaj l Saj deda Tvojega ime zapisali smo si v srce? V njem to ime živi, nas drami in gre v bodočnost... z nami f F — A da korak nam bo gotov po brazdoviti mučni cesti, porosi Bog naj blagoslov po tebi in... nevesti. —-- Naj Ti vseveto junaki - sini junaki, od junakov cvet, ki bodo mili domovini prostrli mej sedanjih sled... Ti bodi — Miloš Obilic Ti bodi — Marko Kraljevič — Ti bodi — Kosančič Jovan, — vodilna zvezda na mejdan.... ko ti s prisego prihitimo: Glej tu smo, ostri kakor goli meč da vrag pobegne preč od nas tulec da ga navek spodimo iz krajine, kjer Tvoje pleme v jadu gine... TOJO DE RENA UČITELJ IZ SV. KRIŽA. Preveía iz itaiijianščine M. Stepančičeva. Približajoč se svojemu domu, se je učitelj Fa-nelli ves tresel; prijela ga je velika slabost. Srce mu je močno bijlo vsled grenkobe, kakor bi gotovo ne, ako bi se izpodtikali vaščani le nad njim, toda kar ga je bolelo je bilo to, da so se znesli nad ukogim otročičkom. In zakaj ga zasmehujejo ? Ubogi moj sinek! Naj bi raje mene pretepli, naj bi me kamenjali, kakor so njegovega starega tovariša. Jaz bi rad pretrpel vse, vse tu na skrajni točki naše narodne obrambe! A zasmehovati mojega otročiča, ki je bil več tam nego tukaj, zbesneti proti bolezni tistega nedolžnega, režati se nad njegovim in sopro-ginim obupom ! Oh, kolika podivjanost!. In idoč proti durim, je jezno vprašal samsebe — zadrgnivši si nohte v dlan: Kakšno nasprotstvo jim vendar mora vzbujat tisti revček, ki nima niti sape več v sebi: Kako da ne čutijo usmiljenja za tisto ginevajočo telesce, za katero bi divjaki oka-meneli ? Predno je ustopil, si je učitelj dajal moči, da nudi svojemu obrazu izpremembo, kajti na dom — ki mu je bil vsled bolnega otroka nekaj svetega, ni hotel donesti niti najmanjšega znaka o potrtosti, saj se je čutil v dolžnosti prinašati razigranost in razvedrilo v tista otožna bitja. Toda kako, saj oko soproge je le redkokdaj mogoče varati. Gospa je poglobila hrepenenja polni pogled v obraz svojega moža ter čitala iz njega junaško zatajevano bridkost. — So ti gotovo provzročili kako neprijetnost, kaj ne ? — mu je rekla ginjenim glasom, v katerem je bilo izražano vse sočutje. — Nikar! Zagotavljam te, nikaka neprijetnost. Veš ! Vroče je in toliko prahu je na cesti, da je za človeka pravo trpljenje hoditi okoli. Truden sem, to je vse ! — Pa zakaj ne opustiš teh dolgih samotarnih izprehodov ? Jaz niman nikakega pokoja, dokler si izven doma. — Imaš prav, draga! Ne bom se več odda ljeval od doma, ne, in niti od šole! Ona je uganila, da je morel biti prav v srce zadet ok kake hudobije od strani vaščanov, ker bi drugače zlahka ne opustil užitka, ki ga je gojil do izprehodov. In molče je občudovala tega dobrega, jakega, nesrečnega moža. Deček je bil na vrtu poslušajoč škrebetanje vrabčjih gnezd med zakrivljenimi mladikami bližnje smokve. Čepel je v travi v običajni svoji legi, ki jo je prizadevala utrujenost in otrpnelost. Zazrši očeta še mu je milo zasmejal, ga pozdravil z roko. Učitelj si ga je vzel v naročje ter ga prisrčno poljubil v lice ter ga stisnil na prsi, kakor da hoče s poljubi izbrisati iz sinčkovega ohraza gnjev pijanih vaščanov, ki je njemu še šumel po ušesih. Oh ubogi moj sinček — je mislil nežno objemajoč tisto ubogo bitje — tebe zasmehujejo tisti barbari, tebe, ki si nič, ki si pristna čistost, vsa otu-žena od mojih bolestnih solza. Oh, naj jih nebo kaznuje kakor zaslužijo! Fanelli je sedel blizu plota, od koder je bilo videti brezmejno, vsled apnenca sivkasto razprostra-nost, ie semintja potrošeno s kako rastlino in ob-črtano tam na obzorju z dolgo želežniško progo, ki se mu je dozdevala kakor brezmejni romanski vodovodi. Položil je fantka na koleni, zibajoč ga z mehkim čustvovanjem ter mu začel pripovedovati — gotovo v stotič — o potovanju Krištofa Kolumba, ki ga je vedno raztresel ter ga spravljal v boljše razpoloženje. Neko jutro je Ciril z dvema paglavcema šel mimo Fanellijevega vrtiča. Namenjeni so bili v bližnji gaj, da poiščejo ptičja gnezda in tako so se ustavili pred ograjo, da vidijo kaj dela bebec. Peterček je sedel pred hišo in je pregledoval knjigo z barvanimi liki. — Poglejta, ima lepe podobe ! — je rekel eden izmed paglavcev z zavistnim občudovanjem. — Sedaj vama naredim nekaj za smeh. — — Res ? Kaj napraviš ? jo vprašal Ciril. — Zalučam kaj v bučo italijanskega bebca ' — — Aj, da ! Bomo videli kako se bo kremžil. —• In vsi so se zakrohotali. Paglavec pa je vzdignil kamen ' Peterček, ki je zaslišal smejanje, se je ozrl proti' njim. In z milim pog: m prisrčnega otroka, se je zagledal v zmedene Cirilove oči. Le-ta s© je zganil, ko da je tisti sladki ozir vlil dobroto v njegovo dušo In prijel je 71 tovariševo roko pa izustil: Me, počaka, 1 — Istočasno mu jo odvzel' kamen kmed prstov in ga zalučal v stran za bližnje grmovje. Medtem se Pe erček z otroško radovednostjo dvignil s težavo ter so približal plotu, kamor 'je naslo-i.il ob preklje svoj bolniški obrazek, smehljajoč se tistim trem fantičem, ki so ga motrili v zadregi pa ne brez zlobe. — Imaš lepo knjigo! mu je rekel Ciril. — Da! Ali jo hočeš? Vzemi jo, mi jo povrneš, ko jo pregledaš ! — Ciril je z glavo pokimal in se potem odstranil s paglavcema, ki .a nato vpiia preti boilmičku : Bebec ! Macacoooo ! — lclimo gledat podobe, je vabil Ciril da bi jih odvrnil od krikov, toda ne cla bi vzel v obrambo bebca. Nasprotno ! Sklenil je da mu knjige vor ne povrne. Nadaljevanje sledi. MARICA STEPANČIČEVA: IZPREHOD PO SKANDINAVIJI. (Nadaljevanje). Pokrajina od tu naprej je za dolgo časa vedno | bolj obljudena, ne sicer z zgodo vi nsko-z n aman it i m i i mesti, pač pa z neznatnimi naselbirticatih, ki se preživi lajo menda le z ribjim lovom. Fjordi so tod redkeje uvrščeni nego po severu ; jako razsežen je med njimi Foldenfjord. Po teh fjorchh plove parnik včasih zelo polagoma, to pa iz previdnosti, da ne zabrede v pesek, ker so baje fjordi tod do-hnčastohribčasti, zdaj globoki, zdaj plitvi Taki fjordi so tudi v okolici Trondhjemskega fjorda. Spominjam te, da je parnik ■—■ prehajaje skozi nje — piskal neprestano. Na moje vprašanje, kaj neki pomenja tisto po gosto brlizganje pare, sem izvedela, da je to klic na pomoč. Predstraže Trondhjemskega fjorda so namreč zelo nevarni zatoki, zasuti z viclnim a še boltj z nevidnim škrbinastim podmorskim skalovjem, ki lahko parnik preluknja, ako ga nezgoda zanose vanj. Na podoben način se je nekoč ponesrečila jahta, na kateri se je nahajal zadnji nemški cesar Wiljem, ki se je pa za-časa rešil ter čakal sedé na blijižnji pečini, dokler mu ni dospela rešilna ladja iz Trondhjema. — Tudi na pisk našega parnika so se prikazale na ovinku fjorda ogromne jadrnice ter plule z bliskovo vnemo proti nam, da nam ako treba opomorejo pravočasno. No, m¡ smo preplavali kočljive točke brez vsake nevarnosti, zato so nam napravile rešilne jadrnice dostojen špalir. in plule naposled ponosno za nami do Trondjema, največjega nabrežnega mesta v osrčju Norvegije. Trond-hjem (nemški Dronthenn) je že po svoji prirodni legi prava krasota mika tujca pa tem bolj že zato, ker ima znatno množico zanimivosti Trondhjem je izmed mest, ki leže v 63o 25' 52'' cev. širine največe, šteje namreč 40000 prebiv. V starem času je billo ono glavno mesto Norvegije. Ustanovil ga je 1. 997 vikinški kralj Olav Tryggvesson ter mu dal ime Nidaros to pa zato, ker teče skozi mesto reka Nid. Kar je pa pridobilo mesto na slavi, so ima zahvaliti u si a n ov n i ko ve mu nasledniku, kralju Haraldssonu, ki je bil kasneje posvečen v svetnika. Le-ta je namreč upeljal v zahodno Skandinavijo, krščansko vero. Truplo tega kralja in svetnika počiva pod velikim oltarjem sv. Klementa. Tronelhjem se razprostira prav ob zaokroženem konci, oziroma v zatoku Trondhjemskega fjorda. Vsakdo, ki preje mesta ne pozna, meni, da bo zašel v skrom no gorsko naselbinico, ki hoče morda sloveti za gosposko. Kmalu pa izprevidi tujec, kako se je varal, kajt' Tronelhjem ima popolnem velikomestno lice, in množica, ki vrvi preko elegantnih ulic, se kreta le po taktu veMkomestnega vrvenja. Trondhjem ima vse polno bajnih kotičkov, ki omamljajo pa tudi opajajo človeka k'ko, da mu polagajo na. jezik slavospev za slavospe-Nvom. (Pri tem mi je na umu navdušenje iroje sopot-rice, ki je vsa očarana postajala v sleherni dobravi in v vsaki loki z globokim vzdihom ali z nemo kretnjo sredi ulic in izprehajahšč. z glasnim vzklikom sredi pobočja in stezic ter prisegala Trondhjemu večno zvestobo s tem, da si ga izbere za vsakoletno letovišče Jaz sem ji ob takih prilikah nagajivo in hudomušno pomežikavala, dražeč jo, je-li pozabilla, da jo loči Trondhjem od domovine za cel teden vožnje. In vendar ni nič čudnega, ako se potnik — tujec izpozabi za toliko.) Trondhjem je okinčala priroda z najslikovi-tejšimi točkami toliko v mestu samem, kolikor v njega okolici. Vegetacija je krog njega bujno razvita in vsak log, vsak gaj ti razodeva s svojimi prijetnimi dišavami, kako bogato so se razplodile po njih borovnica in maline. — Na vseh najzgjših razglednih hollmih, ki so vsi okinčani s pisanim cvetjem in svežim gostim zelenjem, pa so postavili podjetni Norvežani prikupljive okrep čevalne odpočitke : elegantne hotele. Tako prijetno zatočišče, do katerega te dovede tudi električni tramwaj, je n. pr. Hjorten, ki leži sredi Ilenparka in vedri in napaja udeležidke z izbranim koncertnim vsporedcm. Fribližno 4C0 m nad fjordom pa se dviga Fjeldsater Hotel. Tega izleta gotovo ne opusti noben tujec, ki se ga udeleži lahko s kočijo. Lahko pa tudi z automobilom. Lastnik, fjeldsaterskega hotela pa ima na razpolago množico severnih jelenov in losov, ki vlečejo pozimi sani in prevažajo gospodo po zasneženih prelazih ro mantvčne okolice, dočim so pasejo poleti brezskrbno po zagrajenih hostah. Razgled raz fjeldsaterskega briba je prelep ! Oko ti sega do daljnih snežnikov, ki se razprostirajo izza obmejnih švedskih goličav ; nizko pod seboj ti sanja pravljiško mesto na obeh straneh reke Ni del ven, in krasni Trondhjcmski fjord. Iz tega pa ti bega pogled v Atlantski ocean in daliea tja proti jugu, kamor se sredi Dovrofjelda clviga višava Snehatta. V svoji okolici ima mesto Trondhjem tudi krasne vodo-pade, ki se imenujejo Lerfossi. Rodovitna krajina te vodi k njim preko mostu in smrekovih gozdičev Mesto ima razen prostranih ulic, preko katerih šviga električni tramway, zelo razkošne trgovine in zgodovinsko znamenite stavbe. Taka važna zgradba, je stolna cerkev. To svetišče je bilo v prvih časih krščanstva izrednega pomena ; billo je za Norvegijo nekako središče pobožnosti in cerkvenih shodov. Zategadelj so si prizadevali tudi Norvežani, da okrasijo to cerkev, kolikor bolje ume j o; njihov trud in stremljenje nista bila zaman, kajti okoli 1. 1300. so so lahko ponašali z zadoščenjem in priznanjem, da njihova cerkev ni le najlepša v Skandinaviji, ampak najlepša v vsej Evropi. Do dandenašnjosti pa je izgubila mnogo na svoji lepoti, kajti požari prešlih stoletij, kakor tudi neprestani boji, so doprinašali cerkvi znatnih poškodb. Ko je pa v 1. 1814. zadobida Nor-vegija svojo neodvisnost, je sklenila proslaviti svojo občno zadovoljnost s tem, da popravi in preuredi cerkev po načinu, ki ji je podajal v prvotnem vso znamenitost, toliko z ozirom na slikarje, kolikor na umetni- ške kipe, ki so jo zalšali v nekdanjosti. To opravilo se vrši že celih J00 let in ni še popolnem dovršeno. V kripti trondhjemske stolne cerkve sem imela priliko videti, kako se umetniki trudijo podati poškodovanim slikam prvotno čarovitost, poškodovanim kipom pa dodati odpadle ude ali i zgladiti poteze v obrazih, ki so se pokvarile ob padcu z ozirom na izrazitost obličja Stolna cerkev te utegne zanimati tudi zato, ker je gotovo malokatera druga, kakor le-ta, zidana iz plav-kastega salovca. Zidali so jo iz te tvarine zato, ker se izvajajo ravno iz tega mastnega kamena poljubni okraski. Stolna cerkev, okrog katere se razteza kakor park mično pokopališče, je v svoji notranjščini odičeno z belimi mramornatimi stebri; zidana pa je Sferkev v sta-rogotskem slogu. Razen posameznih javnih poslopij in zasebnih palač so v Trondhjemu tudi razni muzeji, izmed katerih se odlikuje zlasti muzej različnih znanosti (Videns-kapernes S.ilskap). Poseduje namreč zoologijsko in r i-dninsko zbirko. Trondhjem ti poklanja na ogled m»;d drugi m tudi Stiftsgearden, stari kraljevski dvor v ro-kokoslogu, ki služi domačemu vladarju za bivališče kadarkoli prihaja v Trondhjem na letovišče. Ko se ¡.".prehajaš po trondhjcmski okolici naletiš na mnogo samostanov in samostanskih razvalin, ki segajo celo v 12. stoletje. Najstarejši tak samostan je na otoku Munkholraen in nosi ime Nidarholm. V kasnejih stoletjih je bil ta samostan izpremenjen v trdnjavo, k; je imela najstrožjo državno ječo. Za Skandinavce je ta kaznilnica velikega pomena, ker je hiral v njej marsikateri visoki dostojanstvenik. Tako je n. pr. v 17. stoletju bil potisnjen v ono temnico zaradi politjških zaplet-ljajev sloveči dansko-norveški minister, grof Peter Griffenfeldt, Celico, v kateri se je ta jetnik bavil zadnja leta svojega življenja z verskimi in filozofskimi poemi, si ogleda lahko vsakdo. Vobče je v Trondhjemski okolici vse polno stav-bišč, ki spominjajo Norvežane na preteklo tugo ali slavo. Da se seznanim tudi z notranjo Norvegijo, kakor sem se z notranjo Švedsko, sem sklenila ostaviti Trondhjem potom železnice. Sedla sem zategadelj v vlak, ki vozi proti jugu, to je tjakaj, kamor je Norveška najbolj obljudena in obsežna. Vožnja je že spočetka kaj mična, prelestna in idilična, ko Švica, sedaj ::e voziš preko višav, sedaj preko dolinic, od koder te pozdravljajo kristalna jezerca in srebrne reke. A prvo mestece, ki se ti prismehlja po celi vrsti prijaznih vasic nasproti, je starinsko mesto Rorras iz 17./stoletja, ki slovi zlasti po svojih starih zemeljskih rovih. In jedva se posloviš od tega kraja, ko zasledaš v desno veličastne vrhove prostranega Dcvrefjelcla in 2300 m visoki Snehaetten a v levo stran teiznenadi bajno zrcalo Tamundskega jezera. Nato te prcpeljuje vlak skozi zali Oesterdal, skozi najlepše pokrajine v srednji Norvegiji, vozi te mimo Galdhopig, ki se 2500 m visoko spenja v gorski planoti Ymesfjelcl, da prispeš ves oča-" ran od prirodne divote pred malo mestece Hamar. — Nadaljevanje sledil DROBTINE Slovenska zemlja. Narodna zavednost, narodni ponos, ljubezen do lastnega naroda in domovine vzbujata in okrepčujeta domoznanstvo in predvsem znaje zgodovine, ako se more narod z njo ponašati. Slovenci nimamo take zgodovine, da bi mogli biti nanjo ponosni, saj naša zgodovina je, kakor je pel že S. Jenko: „Kako rod za rodom zgine, to povest je domovine." Naša narodna zgodovina se začenja šele z 1848. letom ko smo se takorekoč prebudili iz tisočletnega spanja. Imamo pa zato domovino, s katero se lahko ponašamo, imamo rodno grudo, polno prirodnih lepot in prirodnih bogastev. To našo domovino natanko opisavati, ljudstvu podajati sliko rodne zemlje in mu s tem vdahniti ljubezen do nje, to je naloga, ki bi sc je morali lotiti naši pisatelji in sicer v prvi vrsti s popularnimi spisi za priprosti narod. O mnogih prilikah smo naglašali, da nam je predvsem potreba domoznanstva. Sestaviti bi bilo treba načrt ne le za našo pokrajino, ampak i za vso Jugoslavijo, razdeliti si gradivo med pisatelji in začeti. Marsikaj se je sicer že napisalo v tem smislu, toda tačasni silni politični boji so pogoltnili vse duševne sile in ni preostalo časa za mirno literarno delovanje. In tako sedaj potrebujemo v prvi vrsti popularno pisanih patrijotičnih del za široke kroge priprostega ljudstva. Začele naj bi se izdajati monografije slovenskih pokrajin, dokler ne bi tekom let bila opisana vsa slovenska zemlja. Sedaj je le vprašanje kje, s katerim krajem pričeti ? Pri posvetovanju naj se v glavnih potezah določi načrt za knjigo. V to svrho bi bilo potrebno posvetovanj vseh onih, ki se zato zanimajo. Topografiji naj bi se dodale slike znamenitejših krajev in, če mogoče, majhen zemljevid, prirodoznanski del naj ne bodi preobširen, da ostane več prostora za najimenitnejši opis ljudstva, njegovih gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer. Tu bi se opisala politična uprava, občine, župnije, šolstvo, zdravstvo, vera in narodnost, društva (politična, bralna, izobraževalna, gospodarska), kulturne razmere, hiše, hišna oprava, obleka, hrana, šege in navade, vraže, narodne pripovedke itd. Nadalje uporaba zemlje, gozdarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinoreja, lov in ribarstvo, kameno-lomi, obrt in industrija, trgovina, prometna sredstva, železnice, ceste, voda, ogarnizacija kredita, hranilnice in posojilnice, končno tudi zgodovinski podatki. Kakor se vidi, dovolj obširen program, ki se ne da izvršiti brez temeljitih poizvedb. A kje jih dobiti? Napraviti bi se morala nekaka anketa ter v ta namen razpošiljati vprašalne pole duhovništvu in učiteljstvu. Napisalo naj bi se o velikosti kraja, o legi, o števlu prebivalstva, o narodni noši in raznih običajih, ki so bili ali so v rabi. Vprašalo naj. bi se: o velilikosti kmečkih posestev, ali so zadolžena in kje? Ali se kmetije kosajo? Vsled eksekutivnih prodaj? Ali je dosti kočarjev? Kolika je plača poslov in poljedelskih delavcev? Kdo navadno prevzame kmetijo? Koliko dote dobivajo hčere? Kako je z žganjepitjem in ali se poznajo pri rodbinah slabi nasledki v telesnem, duševnem in gospodarskem oziru? Kakšna društva so v župniji? Kaj se prodaja in izvaža in kaj se vvaža? Kakšne so narodne razmere« — In še več takih vprašanj bi se moralo vstaviti, če hočemo temeljito opisati kako pokrajino. Taka anketa bi podala najpopolnejšo sliko o sedanjem položaju prebivalstva. Glavno vprašanje bi pritem bilo kdo da prevzame delo. Navsak načim duševni delavec rojak, ki pozna natanko svojo krajino in njega prebivalstvo. Vsako delo naj bi bilo opremljeno s primernimi slikami, ki učinkujejo bolje, ko še tako zgovoren tolmač. In tako, kakor drugi.narodi, bi tudi končno mi Slovenci dobili bogato ilustrovano narodno knjigo, opisujočo našo milo domovino, knjigo, ki bo vzbujala in okrepčala v Sloveacih ljubezen do rodne grude in do našega jezika. dr. j. v. minka kastelčeva. NAŠE STANOVANJE. Zdravo, pripravno in udobno stanovanje je zlasti za meščana pol življenja. Zato je treba pač dobro preudariti ter pregledati stanovanje, preden si ga človek najame. Predvsem mora biti stanovanje suLo zračno in solnčno. Če ima te tri lastnosti, potem je gospodinja lahko brez skrbi, da je tudi zdravo.... Niti rastline ne morejo uspevati brez zraka in solnca, še manj pa ljudje. Ako postaviš rastline v klet, ti oblede, zdivjajo kvišku ter polagoma uvenejo. Prav tako usihajo, blede in propadajo tudi ljudje, ki stanujejo v temnih, nizkih, zaduhlih bezuicah, kamor skorej nikdar ne posijejo s polno močjo solnčni žarki in kjer je zatorej vzduh mokroten, zagaten in smrdljiv. Nikakor niso torej primerna stanovanja pri tleh in v ozkih ulicah, ker so taka stanovanja navadno brez solnca, brez čistega zraka in so tudi mrzla. V pritlične sobe prihaja s ceste obilo prahu, kar tudi ne pospešuje zdravja prebivalcev. Razen tega so sobe pri tleh izpostavljene pouličnemu hrupu, nemiru tako, da nimaš ne ponoči ne podnevi pokoja v njih. Najbolj nezdrava pa so takoimenovana kletna stanovanja, ki tiče docela ali vsaj napol v tl«h. Okenca segajo prav malo nad zemljo, a dohod je po stopnicah navzdol. Take podzemeljske sobe so vedno neprijazne, temne, mrzle in vlažne. Stene takih stanovanj so cesto mokre od vlage in gob ; zato pa se v njih obleka, obutev in dr. vse pokvari, večletni stanovalci pa bolehajo navadno za škrofulozo, kostno boleznijo, jetiko, revmatizmom ter za raznimi očesnimi in drugimi boleznimi. Tudi stanovanja v popolnoma novih hišah lahko provzročajo slične bolezni, ako stene niso še dovolj suhe in tla ne osušena. Če greš torej v tako novo stanovanje, zahtevaj od gospodarja, da ga da prej prav izdatno zračiti ter obenem kuriti; tako se stene preje izsuše. Prepričati pa se moraš sama, ali se to res godi ter moraš še potem, ko si že notri, skrbeti za to, da se stanovanje še nadalje suši in zrači. Podstrešna stanovanja so sicer zračna in suha, a so pozimi jako mrzla, poleti pa vroča. — Če moraš stanovati sredi mesta in imaš zdrave noge in zdrava pljuča, je vsekakor boljše, da stanuješ visoko, kjer imaš dovolj čistega zraka iu solnca ter lep razgled, kakor če prebivaš v mračnih kletnih stanovanjih in v pritličju. Jako nezdravo je tudi stanovanje nad živalskimi hlevi, odkoder izpuhteva okužen in smradljiv ,zrak. V bližini živali je tudi vedno dosti mnh in druoih žuželk. Najprijetnejše je pač srednjevisoko ležeče stanovanje z velikimi, proti vzhodu obrnjenimi okni, katerih ne za-senčuje nikako zidovje ali drevje, tako da imata solnce iu zrak prost vhod v sobe. Ako stoji pred hišo drevje, ki pa ne sme biti pregosto in ne previsoko, ali če teče mimo voda, imaš pač najzdravejše stanovanje. Vendar pa ne zadošča, da je stanovanje le na oko prijazno in prostorno. Gospodinje, ki iščejo za svojce bivališča, naj tudi še natančno poizvedujejo, kdo je prebival dotlej v dotičnih sobah. Mnogo ljudi je namreč že nalezlo jetiko ali kako drugo bolezen v stanovanju, ki ga je malo prej okužil bolnik, za katerim se ni dosti izčistilo. V sicer prav lepih iu udobnih stanovanjih starih in tudi novih hiš najdeš čestokrat razne mrčese: bolhe, ščurke in stenice ter celo miši in podgane. Vse te živa-lice so hude mučiteljice redoljubne in snažnost ljubeče gospodinje. Sicer se da z vztrajnostjo vso to nadlego odpraviti, vendar pa dvomim, da bi hotela iti katera gospodinja v hišo, kjer jo čaka tako neprijetno delo. Zato- je treba tfldi v tem ozira pozornosti. Jako važna je v novem stanovanju pravilna razdelitev prostorov. Brezobzirno iu naravnost bedasto je početje nekaterih meščank, ki si izberejo najlepšo, največjo in najprijaznejšo sobo za - sprejemnico ali sobo za tujce. - Ta sprejemna soba ima najdražje pohištvo, tu je vse novo, izbrano, lepo — prava razstava. Toda skoraj vse leto živa duša ne vidi te krasote, ker je domačim strogo prepovedano stopati v ta prostor. Le kadar pride v hišo tujec, gost, se odpro vrata do tega „svetišča." — Za tak prostor je pač škoda! Uporabljaj vse svoje sobe, zato jih pa imaš in jih plačuješ. Lepi prostori iu lepo pohištvo je prijetno tudi domačim, ne pa samo redki m tujcem. (Je pa že hočeš imeti posebno sobo za goste, si izberi v ta namen kako manjšo ali najmanjšo sobico, ki leži tudi lahko na senčni strani, nikdar pa ne najlepše. Dobre prijatelje in znance pa lahko spejemaš v jedildilnici ali celo v spalnici. Po navadnih pravilih dobrega tona se to baje „ne spodobi," a nič ne maraj za to! Ti ostaneš vendar le kar si, če sprejemaš goste tu ali tam. Bodi sama sebi najbližja in delaj tako, kakor je na korist tebi in tvojim! Ti plačuješ stanovanje zase, a ne za tujce; zato se otresi zastarelih predsodkov in živi zase tako kakor je zate prav in dobro! Za spalnico ne določaj najslabše, najmanjše in mračne luknje, ki mora ostati ves dan zaprta, da je ne vidi nepoklicano človeško oko. Treba pač pomisliti, da prebije vsak človek skoraj tretjino svojega življenja v spalnici.... Najbolj zdrava je za spalnico pač soba, ki leži proti vzhodu ali jugovzhodu. Tako spalnico lahko odpreš že zgodaj spomladi rano zjutraj iu solnce ti izčisti zrak kakor bi ga ne mogla nobena druga stvar. Nečist z.ak je strup za pljuča, zato naj ti niti pozimi ne bo žal toplote, ki zbeži skozi odprto okno. Rajše sobe dobro prezrači, potem pa jih šele zakuri. Posebno dobro in skrbno je treba zračiti sobe, v katerih prebiva ali spi več oseb. Vsaka izmed njih vdihava čisti zrak ter izdihava porabljeni, izprijeni zrak. Zato treba take sobe zjutraj dalje časa zračiti ter tudi zvečer preden ležejo ljudje spat, odpirati okna, bodisi poleti, bodisi pozimi. Zrak je sestavljen iz kisika, dušika, pare in ogljen-čeve kisline. Kisik rabita človek iu žival za življenje; dušik in ogljencevo kislino pa zopet izdihavata, da ju vsrkajo rastline, ki ju petvarjajo v solnčni svetlobi v ogljenec in kisik. Skrbeti je torej treba, da dobimo v svoje stanovanje čim največ zraka, ki ima v sebi dovolj kisika in da odpravimo pline, ki nastajajo v sobah vsled izparivanja, potenja, kurjave in gnitja ter da očistimo zrak dima in prahu. Ako smo par ur v zaprti sobi, je ves zrak v njej porabljen in nadomestiti ga moramo z novim, čistim. Čim več oseb pa je v sobi, tom hitrejše se zrak okuži. Nadaljevanje. GOSPODINJSTVO. Jabolčno vino proti protinu. Francoski zdravnik dr. Motais je študiral na podlagi dejstva, da je v krajih, kjer ljudje pijejo jabolčno vino, protin (giht) zelo redka bolezen, to je vpliv jabolčnega vina na protinaste bolnike. Opazil je, da vživanje grozdnega vina odločno škoduje takim bolnikom, jabolčno vino pa ne samo, da ne škoduje, ampak naravnost zdravi protin ali pokostnico. Na kakšen način in zakaj jabolčno vino tako dobro vpliva, s tem seveda še ni povedano, verjetno pa je, da razne kisline čistijo kri. Protin povzroča namreč slaba kri, ki je prenapoljena sečne kisline (Harnsäure). Bistveno različen od protina (Gicht) je revmatizem, ki nastopi pri prehlajenju in ki ga menda povzročijo gotovi bacili. Surovega mesa nikoli ne pustite ležati dalj časa na ieseni deski, kajti les mu vzame ves sok. Istotako mu sok jemlje so) ; zato solite meso šele takrat, kadar ga rabite, predno ga denete kuhat ali peč. Madeže saj lahko odstranimo, če so sveži, s kruhom. Starejše pa drgnemo najprej z bencinom, potem pa z milovcem (z minim špiritom). Če se še kaj pozna, umiti z milnico.. ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Zvonka: Ni prav: pri lepemu konjičku ali pri civilnemu komisarijatu! Pravilno je: Pri lepem konjičku ali Pri civilnem komisarijatu! Željka: „Igrati na klavir" je uemčizem ! Pravilno je „Svirati na glasovir.* Alma: Kar poizvedujete o* dotičuih ribah je resnično! In če jih zato ne povžijete več. imate prav; jaz jih tudi ne! Na utopljenca se spravi same „sardela" iu kar je z njo v sorodstvu, torej „sardoni" iii takozvana „drobnarija", ki po večini obstoji iz mladih „sardelic." Jasen mi je še v spominu čas, ko smo se otroci po kaki viharni noči spustili drugega jutra v teku po pobočju do morja, kaj je neki razburjeno valovje butnilo na skale ali na prod. Včasih je bila mična košarica, ruta, kapa, svilen trak, včasih raztrgan čevelj ali obrabljena metlica; če3tokrat pa je med morsko solato iü na opolzlih kamenčkih ležalo truplo utopljenca. In glej! Odvsepovsod je mrgolelo nasproti stotine rib. Poln jih je bil vrat, obraz, trebuh. A tiste rtbe so bile samo „sardele." — Sedaj lahko pogodite zakaj so bile med vojno dobo, tržaške sardele vsled masti vse opolzle. — Abiturijent. Je že res, da ste se tako učili, saj sem se tudi jaz! Kasneje pa sem prišla po naključbi na sled, da tudi zgodovina ume varati, oziroma izvažati Nemcem in Slovencem eno, Lahom pa drugo. Francoskega kralja Ludvika, imenuje s tem imenom nemška zgodovina in slovenska, dočim govore italijanske učne knjige o Alojziju (Luigi), namesto Lodovico. To napako, ki jo posnemajo Italijani letozaletom, je napravil prvi ital, zgodovinopisec bržkone le zato, ker se v francoščini Alojzij in Ludovik prevaja samo z eno besedo in sicer „Louis., Mlada žena: Kaj naj storite, ker ste izvedeli za rivalinjo? Nemafo kočljivo vprašanje, na katero Vam ntegne taalioni različno odgovoriti, kajti, ako Vam bo govoril iz lastnega prepričanja, bo odgovor združen s svojstvi njega nravi. Mislim namreč, da Vam flegmatik odgovori na to vprašanje vse drugače nego sangvinik. Na vsak način je dejanje večkrat odvisno od trenotnega razpoloženja, v katerem se človek nahaja, ko nekaj uso-depoluega izve. Sicer Vas izdaja že vprašanje samoob-sebi, da o tem premišljate in tako tudi tisto neprijetnost ali nesrečo prebolite. Jaz n. pr. menim, da bi v meni misel in dejanje nastalo istohipno: Bol bi stisnila za grlo mene — a bodite gotovi, da bi tudi jaz stisnila za grlo rivalinjo. Vendar! Vi ste potrebni tolažbe in ne primerov! Zato ne premišljajte ne o morskih valčkih, ne o morski peni, ne o morski travi, še mauj pa o morskem dnu. Jaz se nacifrano porogam vsem sličnim ženskam — ki iz takega razloga skočijo v morje — dasi so nesrečnice. Porogam pa se le zato, ker v svoji nerazsodnosti nudijo „onima dvema" zaželjeno svoboščino. Ravnajte se raje drugače: nastopite trdo in energično pa ulite na ohrežno izprehajališče in če tamkaj v procesiji čipk in pajčolanov zagledate svojo tekmoealko, približajte seji neopažno, stisnite prste v dlan in jo z zavozlano pestjo brcnite čez nasip. Kaj to, če Vas justica telebne v temnico — slajše Vam bo na vsak način, ko „onima dvema!" — Seveda mislim pri tem na rivalinjo, ki Vas pozna, ali, ki vsaj ve za Vašo združitev z njenim ljubimcem, drugače zasluži plačilo Vaš soprog toda — zapomnite si — nikoli ne kazni, ki mu je v nesrečo. Žena, ki ljubi resnično, ne bo nikdar dvignila desnice, ne izustila psovke napram svojemu možu, četudi zasluži. Saj obstajajo drugačne kazni, ki utegnejo biti precej neprijetne kolikor so raznovrstne, ako je soprog ubožec ali ako je bogatin. Žlvojka: Pravi prevod za nemško besedo „Rumpel-kammer" je starinarnica! Jaz pa svoje ne nazivljem tako, saj hranim v njej tudi nove reči, n. pr. nov kovček, novo likalno desko itd. Da pa ostanem pri pristni slovenski besedi, ki utegne zajti v pozabnost, imenujem oni prostor — čumnata, dasiravno pravi jezikoslovec Janežič, da je čumnata oni prostor, v katerem hranijo Slovenci raznovrstne dragocenosti, bodisi v obleki, nakitu, orožju. Marija: Zrcalo dobi slepe leče ali pege, ako sije solnce vanje. Mira: Piši le na eni strani tudi zato, da mi pride vse pred oči in se ne uvrsti pomotoma v list kaj takega, kakor zadnjic ono o „pasjih imenih" ki se prav trdo dotika bolgarskega vprašanja. • Minister Ninčič se je pri svojem zadnjem ekspozeju previdneje izrazil.... In vsi pravi Slovani moramo delati na to, da se poravna srbskobolgarski bratski spor, da se uresniči jugoslovenski Balkan. Grozodejstva v zadnji vojni, niso provzročali le Bolgari, ampak tudi Nemci, Italijani, Rusi in Avstrijci. Vsemu temu je bila kriva le vojna, zato tudi so "si sedaj zopet prijatelji. »TAl. Tir, I, 1'AZIAl • TRiim. I in Gomp. (turnega blaga Št. IG jnstvu v mestu j0brojen obisk. 'fcurence Na debelo! &Giutiani l ex Via del Teatra lOflšl» Na debela ur, navadna in arve, laki, vrvi, lapir i. t. d. notore v vsaki uri. s cene. » PREPRODAJALCI Bj Stolni trg,) nna s šivalnimi , z dvokolesi, z ¡m in municijo. 'zalogi tudi po-pne dele ome-predmetov. — 10 zastopništvo |h strojev Titan a. Posebni brez-poduk za u-p vezenje. in a zaloga toa pakovrstne blata, vse po naj-¡za obilen obisk • Goriea Antonio št. 8-9 TRŽAŠKO VZAJEMSTVO delavcev i Bnjoliho in Izdelovalcev podov re