URN_NBN_SI_DOC-WDGP9T5W

RAZVOJNE PERSPEKTIVE MATIČNE K NJIŽNICE IZOLA V POGOJIH ZAOSTRENE STABILIZA CIJSKE POLITIKE Slavko Gaberc Delovanje izolske knjižnice v obdobju 1970—1980 M atična knjižnica Izola je v desetletnem obdobju 1970—1980 de- lovaila s skrom no kadrovsko zasedbo (1 bibliotekar in 2 knjižnična m anipulanta). V okviru knjižnice sta delovala dva oddelka, in sicer oddelek za odrasle bralce in pionirski oddelek. Vseskozi sta bila najbolj pereča dva problem a: kadro vska pro blem atika in neustrezna oprem ljenost knjižnice, zadnja leta p a se je tem u p rid ru žila še pro­ storska problem atika (s povečanjem knjižnega fonda in povečanim obsegom dela). K njižnica je nazpoilagala tudi z dvem a čitalnicam a, vendar je le čitalnica za odrasle ustrezala potrebam uporabnikov. K ljub vsem u pa je bil obisk bralcev zadovoljiv, posebno veliko je bilo obiskovalcev v čitalnici. K er pa knjižnica ni im ela p rim ern ih prostorov za razne knjižne in druge k u ltu rn e p rireditv e, npr. za razstave, za lite rarn e večere, za srečanja z ustv arjalci ipd., je sčasom a prevladalo kulturno m rtvilo. Tudi sodelovanje z drugim i kulturn im i ustanovam i v občini je zamrlo, in če k tem u prištejem o še prem ajhno podporo KS (Izola) in SO (Izola), je povsem jasno, da (knjižnica ni m ogla o p ravljati kul­ tu rn eg a poslanstva v itaki m eri, ki bi zadovoljila širši krog upo­ rabnikov. K ljub vsem naštetim problem om in kljub neu rejen i na­ bavni politiki pa se števiilo bralcev ni bistveno zm anjšalo. Bolj verjetno je, da število obiskov v zadnjih letih pada, zato k er knjiž­ nica svojim uporabnikom ne m ore ponuditi novih vsebin; nakup knjig je vsako leto m anjši in to so verjetno poglavitni vzroki, da lju d je vedno m anj zahajajo v izolako knjižnico. Moramo pa upošte­ vati, da je kulturn o m rtvilo prevladovalo v celi izolski občini, saj kultu rn eg a življenja sploh ni bilo in v tem pogledu knjižnica ni osam ljen p rim er. Če torej strnem o dogodke preteklega desetletja,