Št. 315 V Ljubljani, petek dne 13. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4‘50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. : Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. : 120.000 kron za Ciril-Metodovo družbo! Postranska in glavna stvar. Kočevski Nemci so uprizorili to-lovajstva, da bi pregnali iz Kočevja kaplana Kopitarja, ker jim je bil preveč naroden Slovenec in preveč marljiv delavec v tamošnjem slovenskem izobraževalnem društvu. Za prav ničesar drugega ni šlo Kočevcem, kakor dobiti glavo slovenskega moža. Klerikalci so se sicer ustili, da bodo preskrbeli zadoščenje za krute žalitve Kočevcev, vendar pa vse njihovo delo ni bilo resno in so le navidez nekoliko godrnjali, dejansko pa niso ganili za Kopitarja niti mezinca. Nemci so o kaplanu Kopitarju v časopisju malo govorili, a proti njemu veliko delali. Pritiskali so na ministrstvo, pritiskali na »kranjsko špar-kaso‘ in na vse druge gumbe, po katerih se da ukrotiti klerikalce. Zelo neprijetno je bilo klerikalcem, da smo ravno mi začeli razkrivati njihovo postopanje v kočevski aferi. Nekaj časa so molčali na naše opravičene očitke, na vse zadnje pa so uv deli, da ne morejo več zagovarjati izdajstev škofa in klerikalnega vodstva in izjavili so, da ne bodo na naše članke reagirali. To nas ne bi razburilo, ker vemo, da klerikalci vedno molče takrat, kadar delajo največje pogreške in izdajstva. Vznemiriti pa mora vsakega Slovenca, ki ima še količkaj narodnega čustva v svojih prsih; izjava »Slovenca*, da je nazadnje postranska stvar, ako pojde kaplan Kopitar iz Kočevja. Mesto, da bi klerikalci o izdajstvu ljubljanskega škofa vsaj molčali, če ga že nočejo obsojati, pa se upajo še povrh kaj takega trditi. Radi bi vedeli, kaj je pri kočevski zadevi, ko so bile uprizorjene radi Kopitarja demonstracije, glavna stvar, če ne Kopitar in njegovo poslovanje v Kočevju? Za Nemce je bil Kopitar glavna stvar in vsak pameten in pošten človek ga pripozna za takega. Če klerikalci sedaj trdijo, da je bil Kopitar postranska stvar, farbajo ljudi in priznavajo, da je pri njih nekaj drugega glavna stvar. Klerikalci s tem sami potrjujejo, da je bila klerikalcem glavna stvar to, da so s Kopitarjevo zadevo zopet nekaj denarja rešili ali pa pridobili. Za denar »Kranjske šparkase" so izdali kočevske Slovence, izdali svojega lastnega pristaša in sramotno vrgli pred Nemce v Kočevju glavo osramočenega katoliškega kaplana. Slovenska narodna čast in tudi cerkvena avtoriteta jim je postranska stvar, glavna stvar je kupčija. Klerikalci so sploh vajeni smatrati najvažnejše narodne zadeve za postransko stvar. Vsa dosedanja njihova politika kaže, da je pri vseh politič- nih vprašanjih zanje glavna stvar krav j a kupčija. Imenovanje nemškega škofa Kalt-nerja na Koroškem je zanje postranska stvar. Da se ni mogel na Koroškem vršiti poučen tečaj radi kuge na gobcu in parkljih, je zanje nazadnje postranska stvar. Da so razpustili na Koroškem edino slovensko politično društvo je za ljubljanske klerikalce postranska stvar. Da bodo pri ljudskem štetju na Koroškem požrli nemškutarji tisoče in tisoče je za »Vseslovensko ljud. stranko* postranska stvar. Dasi so klerikalci oficijelno po vodstvu svoje stranke razglasili, da jemljejo koroške Slovence v svojo zaščito, vendar so Korošci zanje postranska stvar. Imenovanje Elsnerja, Belarja, Kli-menta, Gailhoferja, Krautlanda je zanje postranska stvar. Postranska stvar je tudi, da so pripomogli z novo volilno reformo Nemcem v Ljubljani v občinski svet. Knjige bi lahko pisali še o neštetih drugih dejstvih, pri katerih so klerikalci smatrali naroden ponos in naroden procvit za postransko stvar, svoj žep in moč protidomovlnskega rimskega klerikalizma pa za glavno stvar. Poželjenje po posvetni sreči in po posvetnem bogastvu pa je pri naših klerikalcih tako veliko, da ne smatrajo le narodnosti za postransko stvar, marveč tudi vero. V Kočevju so nosili demonstranti v nočni posodi cerkveno kadilo. Vsaka količkaj brumna katoliška duša mora biti po takem bogoskrunstvu užaljena. Dolžnost katoliškega škofa bi bila zahtevati absolutno zadoščenje, ki bi vsekako moralo obstajati v tem, da bi kaplan Kopitar ostal vzlic vsem napadom še v Kočevju. V Afriko pošiljajo preroke, da spreobračajo ob smrtni nevarnosti zamurčke. V Kočevju se škof ne upa spreobrniti divjakov niti s cerkveno niti z državno avtoriteto! Kočevski nemškutarji so za škofa glavno, kaplan Kopitar postranska stvar. In kako so bili še pred tremi meseci klerikalci užaljeni radi Natha-novega govora o papežu! Sklicali so velikanski protestni shod v »Unionu*, na katerem so dopovedali ljudem, da je vera v nevarnosti. Postranska stvar pa jim je bila vera, postranska stvar papež, za glavno stvar so smatrali agitacijo za ljubljanske občinske volitve. Nočno posodo, v kateri so Kočevci nosili cerkveno kadilo za kaplanom Kopitarjem, očividno smatrajo škof in klerikalci za postransko stvar, ker so se umaknili iz Kočevja zato, ker jih je strah, da ne bi izgubili glavne stvari — kredita »Kranjske šparkase.* Klerikalcem je vse postranska stvar, kadar vidijo glavno: denar in profit. 120.000 K. za Ciril- Metodovo družbo. % Naša šolska družba je našla novega velika dobrotnika. Za Poljakom in Kotnikom je prišla gospa Vilharjeva kot velikodušna dobrotnica in vzgledna narodnjakinja; zapustila je v svoji zadnji volji 120.000 kron naši prepotrebni šolski družbi. Prav ob času ko so Čehi slavili novega dobrotnika svoje šolske Matice, Kuchyn-ko, ki je zapustil Matici Školski 300.000 kron, in ko so Hrvatje dobili narodnega mecenata v osebi generala Ca-niča, ki je zapustil Ciril-Metodovi družbi za Istro 25.000 kron, moremo mi zaznamenovati v številu velikih družbinih dobrotnikov gospo Vilharjevo, ki je določila Ciril-Metodovo družbo za univerzalnega dediča. Včeraj zjutraj je nehalo biti njeno blago srce. Bila je šele v starosti 55 let. Bila je vedno odločna narodnjakinja in naprednjakinja, podpirala je rada naše narodne institucije in je posebno mislila na našo šolsko družbo. Marija Vilharjeva je bila rojena Skvarča in je izhajala iz ene onih kraških rodbin, ki so dale našemu narodu že mnogo vrlih sinov in hčera, mnogo trdih, kamenitih značajev. Tak značaj je bila tudi gospa Vilharjeva, ki je bila soproga enako narodno in napredno čutečega moža g. Evgena Vilharja. Vzgojena je bila v onih narodnih krogih in po onih narodnih načelih, ki so vladali v naših narodnih vrstah v polpretekli dobi. Gospa Vilharjeva pa je bila tudi naprednega mišljenja, zato jo je bolelo v dna srca, ko so klerikalci napadli našo šolsko družbo in ji skušali odtegniti one sile, na katerih narodni požrtovalnosti je slonelo vse njeno delovanje. Zato je stala na stališču, da ne sme niti nje parte priti v klerikalni dnevnik, rekla je, da bi se v grobu obrnila, ako bi »Slovenec* prinesel nje parte. Tako se res narodno čuteči ljudje odvračajo proč od onih, ki so si upali napasti našo skupno narodno šolsko družbo. Na te napade pa je dala gospa Vilharjeva najlepši odgovor s svojim plemenitim darom. S tem je zagotovila sebi in svoji rodbini častno mesto v zgodovini boja za slovensko narodno stvar. Njeno življenje. Gospa Vilharjeva je bila rojena 1. 1856. v Rovtah in je obiskovala nemške šole v Ljubljani. Vkljub potujčujočemu sistemu teh šol se njeno srce ni odtujilo narodu in je v tem ostala zvesta svojemu narodnemu čuv-stvu, ki ji ga je razvila domača vzgoja in narodno probujena Notranjska. Ko se je poročila s svojim soprogom Evgenom Vilharjem, sinom našega notranjskega prvoboritelja, se je nastanila na gradiču Kalu pri Knežaku. Ko je umrla edina lŠIetna hčerka je prodala svoj gradič Kaleč in poslej živela z možem tiho življenje v Spodnji Šiški. Med obema je vladala popolna harmonija, ker ju je vezala tudi enakost narodnih in naprednih nazorov. V svoji skromnosti se nista niti gospod Vilhar niti gospa Vilharjeva silila v ospredje, toda njiju tiho življenje je imelo svoj namen. V svoji oporoki z dne 6. januarja je gospa Vilharjeva odločila svoje premoženje onim vzvišenim narodnim namenom, na katere ni nikdar pozabila. Rodbina Vilharjeva je uživala velik ugled zaradi odločnega narodnega in naprednega prepričanja, ki jo je pokazala ob vsaki priliki. V zadnji dobi je zvesto stal na strani žalostnemu soprogu gospod Čuček, kot zvest prijatelj, odločen narodnjak in naprednjak — vse tri je družila ena misel in te misli prvi odmev je poslednja volja blage gospe Vilharjeve. Časten ji spomin! Slovenski narod danes s hvaležnim srcem stoji ob njenem grobu. Pogreb. Truplo gospe Vilharjeve odpeljejo danes zjutraj iz hiše v Spodnji Šiški št. 61. na kolodvor, od koder se od-pelja v Knežak, kjer se položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Pogreb v Knežaku bo ob 3. pop. Vest o velikem volilu se je raznesla po Ljubljani včeraj popoldne in je vzbujala v vseh čut hvaležnosti in spoštovanja do blage pokojnice. Poročilo o pogrebu priobčimo jutri. Slovanski jug. Cesarjevca brata Radiča — nesramna denuncijanta. Voditelj t, zv. »kmečke* stranke Stipa Radič, ki je tudi pri nas dobro znan, ima še enega brata drja. Antona. Ta dva nekdaj »navdušena* slovanofila delala sta tudi s svojim slovanofilskim brbljanjem ravnotako infamno kupčijo, kakor jo vodita sedaj v času nejasnih političnih razmer na Hrvaškem s svojo demagoško »kmečko* politiko. Niti največje infamije, katere vporabljajo pri svoji protislovanski politiki današnji vodilni krogi, v momarhiji ne vznemirjajo vseslovanskih občutkov bratov Radičev. Brata Radiča je njiju geslo za »cesarja in monarhijo* — tudi v vseslovanskem duhu! — tako zaslepilo, da smatrata celo akcijo velikega Masaryka, ki je brez pardona razkril vso škandalozno gonjo, katero je vprizorilo avstrijsko zunanje ministrstvo s svojim poslaništvom v Bel-gradu proti Jugoslovanom — za greh proti cesarju in monarhiji. Dr. Ante Radič v umazanem glasilu »kmečke* stranke, »Dom* z odprtim podpisom napada prof. Masaryka in mu očita, da se je vsled svojega dvoboja z Aehrenthalom postavil v službo onih, ki delajo proti interesu in ugledu naše monarhije. Bratov Radičev ne vznemirja to, kar so uganjali avstro-ogrski zunanji minister in poslanik Forgach v Belgradu z vsem uradništvom poslaništva, da bi mogli spraviti na ve-šala stotine in stotine narodnih bojevnikov na slovanskem jugu, zgražajo se pa nad prof. Masarykem, ki se je potom občevanja s temi vohuni trudil, da s svojimi razkritji razruši ta vešala. Bratom Radičem se zdi, da delajo za čast in slavo »cesarja in monarhije* Aehrenthal, Forgach, Sven-tohovski, Tiefenbach, Cvitaš, Nastič, Vasič, Btichele itd. bolj, kakor pa — Masaryk. In s takimi ljudmi se paj-dašijo naši klerikalci. Lepa družba! Bosenski sabor. Zasedanje bosenskega sabora bi se moralo pričeti dne 16. t. m. Vprašanje pa je, če se bo sploh sestal, oziroma če bo mogel delovati. Kakor je namreč soditi po gibanju, ki je v najnovejšem času nastalo med bosensko - hercegovskimi strankami bosenski sabor ne bo dolgo živel. Med vlado in poslanci vseh strank je prišlo radi sestavljanja dnevnega reda za saborske seje do ostrega konflikta. Poslanci zahtevajo, da se najprej rešijo vprašanja in zakonske osnove, katere bi prinesle narodu na deželi neposredne koristi. Nasprotno pa hoče vlada najprej rešiti ztvari, ki se v prvi vrsti tičejo nje, kakor proračun in druge zakonske osnove, katere so za poslance indiferentne. Pretekle dni so imeli zastopniki poedinih strank konferenco, na kateri so sklenili, da nikakor ne odstopijo od svojih zahtev. Ako pa vzamemo v ozir,, da je ureditev bosenskega sabora ironija na parlamentarne principe, potem je lahko umljivo, da tudi vlada ne bo popustila; vlada namreč ni navajena ozirati se na sklepe poslancev, kar je posebno dokazala s tem, da je odbila stotine saborskih resolucij, ki ji niso bile po volji. Konflikt je torej neizogiben in bo vlada v tem slučaju sabor razpustila in razpisala nove volitve. Srbske trgovinske pogodbe. Srbija bo najbrže v najkrajšem času sklenila trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Pogodba je bila že sprejeta v srbski skupščini in predvčerajšnjem tudi v ogerskem državnem zboru. Sprejeti jo mora sedaj le še avstrijski državni zbor in pogodba bo uresničena. A Srbija hoče skleniti trgovinsko pogodbo tudi z Bulgarsko. V ta namen je te dni že obiskal bolgarski poslanik Tošev srbskega ministerskega predsednika Nikola Pašiča. Obisk se je tikal bodočih pregovorov med Srbijo in Bolgarsko radi trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo pričela v Belgradu in sicer kmalu po pravoslavnem novem letu. M1CHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman i* rimaki« smodovfnt (213] Čim je Rosa govorila, jo je Lukrecija ubogala, kakor v strašnem snu . . . Grozno jo je bilo pogledati . . . mrtvaška bledota ji je pokrivala obličje ... In nejasno ji je rojilo po glavi, da ji je čarovnica rekla »hčerka*. Naenkrat pa je Rosa segla po kupi. »Dovolj*, je dejala. »Idite 1 . . : Ostalo je moja stvar . . Bleda in omahujoča je stopala Lukrecija nazaj, a do vrat ni mogla obrniti oči, strašne neznanke. Njen pogled je bil blazen od groze. Ko je Rosa Vanozzo ostala sama, je postavila srebrno čašo natanko tja, odkoder jo je bila vzela; zlato čašo pa je nekoliko premaknila. Nato je priprla vrata omarice, ne da bi jih zaklenila. Ko je bilo to vse opravljeno, je odšla v kabinet, ki je ležal poleg papeževe sobe; sedla je in čakala • . . Naenkrat pa se je vzpela po koncu: v sobi Rodriga Borgia je nekdo govoril. Prisluhnila je . . . LXXII. Dobri duh Aleksandra VI. Bil je papež, ki se je po končanem izprehodu vinil v svojo sobo. Starec je bil najboljše volje, kakor smo že povedali. Njegovi strahovi so se bili popolnoma razpršili. Vse njegove misli so se obračale proti bližnji uri njegovega odhoda v Rim. Rešen Ragastensa, na čigar samoumor je računal, je namerjal obnoviti svoje zavojevalno vladanje; in potem bi ostal o nedavnih dogodkih le še spomin. O teh rečeh je razmišljal, ko se je pripravljal, da leže v posteljo. Ko je njegov komorni sluga opravil svoj posel, je papež še nekaj minut kramljal z abatom Angelom; nato ga je odslovil. Ostal je sam. Dvakrat je zaklenil vrata in skrbno ogledal ključanico, kakor je delal vsak večer. Ko se je obrnil, je zagledal Mago, ki je stala sredi njegove sobe. Starčevo presenečenje je bilo tolikšno, da ni imel moči, da bi zakričal. Ves bled je šel korakoma nazaj; menil je, da vidi nadnaravno prikazen. Toda Maga ga je gledala s tako mirnim izrazom, da se je nekoliko pomiril in se mu je posrečilo zajecljati: »Po kaj prihajaš semkaj?„ »Da vas otmem, gospodari* je odgovorila Rosa. »Da me otmešl* je vzkliknil papež, ki se mu je ob misli na nevarnost vrnila vsa njegova hladnokrvnost. »Toda najprej mi povej, kako si mogla priti v mojo sobo? . . .* »Prav karsem prišla v grad pod prevtezo, da ponudim signori Lukreciji dragega kamenja v nakup. Vedela sem, da ste na vrtu. Porabila sem vašo odsotnost, da sem se splazila v ta kabinet, kjer sem čakala vaše vrnitve.* Papež je vztrepetal. Kak morilec bi bil lahko storil isto, kar je storila Maga. S pogledom, polnim bojazni in in nezaupnosti, se je ozrl okrog sebe. »Toda zakaj nisi prosila, da bi te privedli k meni, na vrt ?“ »Zato, ker bi bilo to lahko opozorilo morilca.* »Morilca . . . torej se nahaja v tem gradu ?* je krik- nil papež v največji grozi. Maga je skomizgnila z ramami. »Ali bi bila tu,“ je dejala, »če ne bi bila nevarnost strašno blizo ?“ S čudnim glasom je izrekla te dvoumne besede. Toda starec, ves poražen od strahu, ni pazil na to. »Poklical bom ljudi 1“ je dejal. »Dal bom preiskati ves grad.* Obrnil se je proti vratom. Maga mu je zamahnila, da ne. »Ne kličite,* je dejala s slovesnostjo, ob kateri je stari Borgia vztrepetal. »Prišla bi smrt! ..." On je naglo stopil k njej. »Kaj hočeš reči? . . . Glej, glej! . . . Daj, da malo uredim svojo pamet ... Ti praviš, da je morilec v gradu .. . Torej me hočejo umoriti? . . . Sedi, dobra moja Maga . . . Kadar se vrnem v Rim, te storim tako bogato, da bodo najbogatejši bledeli od zavisti . . . Hotela si me rešiti, kakor si me že rešila . . . Dobra Maga! . . . Kako Ti si edina, ki ji zaupam Povej rad te imam mi vse * Maga ga je videla v tistem položaju duha, v katerem ga je hotela videti: zmedenega od groze, nesposobnega, presojati to, kar mu ona poreče, ali kar mu bo velela storiti. »Hotela sem vas rešiti enkrat,* je dejala z istim svojim mirnim glasom, zato ker hočem na vsak način rešiti hčer grofa Alma . . . Prisegli ste mi, da ji vrnite svobodo . . . Vi edini imate tukaj oblast, ki je za to potrebna . . .* »Tako je. Brez mene je Beatrice izgubljena ... In jaz jo otmem . . . Moja prisega je sveta stvar ..." »Vem to, gospodar . . .“ »Da, da . . . Toda govori, povej mi.* Brez odgovora je Maga prijela papeža za roko ter ga vedla pred malo omarico, kjer sta bili zaprti njegovi čaši. »Odprta!* je vzkliknil papež. »Kdo jo je odprl ?* »Abat Angelo !“ »On! ... To bi si bil lahko mislil . . . Ah, kača! . . Zastrupil je moje vino, kaj ne da ? . . ." Maga je zmajala z glavo. »Poglejte čaši, gospodar.* »Dotaknil se je zlate čaše! je vzkliknil stari Borgia trepetaje. »Vedno si natančno zapomnim prostor, kamor postavim obedve čaši . . . srebrne se ni dotaknil^ a zlata stoji drugače kakor prej ... Ah, zdaj ga razumem, zakaj je bil tako bled je šel od mene kakor zid . . .“ Papež se je tresel kakor šklepetali Pred pičlo četrt ure Nato se je vrnil . . In bil je bled trepetlika; zobje so mu Ou 03 60 ca > o .2 c t- ca °* E rt 2 c 1 ^ n m >-9 <5 rt O > j M CuO-O Ol p >u o E ^ O E (U c >u •s f- Q N > H m o •S t c CQ € I -a p M to Splošni pregled. Čehi In Poljaki. Predno so Poljaki stopili v kabinet, so obvestili češki klub, da hočejo Poljaki tudi v bodoče ostati s češkim klubom v prijateljskih odnošajih. To je na vsak način vesel poajv, dasi lahko ostane pri besedah in ne bo prinesel v novo situacijo nobenih posebnih izprememb, kakor jih ni prinesla češko-poljska konferenca pred krizo. Posvetovanje v naučnem ministrstvu glede višjih ženskih šol. Ministrstvo za uk in bogočastje je sklicalo pod vodstvom ministra Sttirgkha sejo strokovnjakov glede reforme višje ženske izobrazbe. Povabljenih je bilo 42 strokovnjakov, med njimi 16 dam. Stavljena so jim bila sledeča vprašanja: V koliko je v naših višjih ženskih zavodih posebno v organizacijah dekliških licejev potrebna kaka izprememba? 2. Ali zadostuje dosedanja izobrazba licejskih učiteljic, ali naj se od njih zahteva toliko, kakor od učiteljskih kandidatov za srednje šole? 3. Ali naj se preuredi dostop absolventk na univerze s posebnim ozirom na današnji pritisk absolventk ženskih licejev na univerze. 4. Ako bi bilo to treba, na kateri način naj se izvrši. — Zborovanje je otvoril naučni minister Sttirgkh, ki je povdarjal pomanjkljivosti licejev, posebno glede usposobljenosti za univerze. Temu je treba odpomoči, ker so razmere neznosne. Konferenca strokovnjakov naj poda samo primernih nasvetov za reforme. Češko-nemška spravna pogajanja. .Reich-spost" piše o češko-nem-škem sporu: Na češki in nemški strani prevladuje mnenje, da bo sedaj, ko so bila pogajanja tako nenadoma pretrgana, bolj ko kdaj potrebno posredovanje vlade. Zato je vlada tudi poklicala v svoj kabinet češkega uradnika, ki ne vzbuja nikakih predsodkov. Radikalci pa ječe, da je nemška stvar trpela škodo s tem, da je ministrstvo javnih del zasedeno po češkem, mini strstvo železnic pa poljskem ministru. Nemški radikalci pa s tem se niso pokazali sredstev, kako naj nemška parlamentarna manjšina izvrši delo močne večine. Kdor hoče torej delavnost parlamenta, mora nuditi tudi sredstva. Zato bi tudi gospodje Pacher in Wolf, ako bi bili ministri — Bog nas varuj nesreče — skušali enako k nemškim silam priklopiti druge in tako združiti parlamentarne moči. Ako vkljub temu, kriče, je to znamenje demagogije. Kajti ako bi politiko kakega ministrstva presojali po glavah ministrov, potem bi ne bilo v Avstriji nikdar bolj nemškega ministrstva, kakor je sedanji in bi med 11 ministri ne bilo 8 Nemcev, kot je v zadnjem Biener-thovem kabinetu.* Tudi „Vaterland“ piše, da brez Čehov ne bo imela nobena vlada večine: brez sprave pa je vstop Čehov v kabinet nemogoč. Finske volitve. Volitve na Finskem so okrepčale opozicijo, kakor kažejo dosedanje številke. Nova sestava deželnega zbora bo za rusko vlado še manj ugodna, nego je bila pred razpustom. Socija-listi, mladofinci in Švedi so združili pri sebi največ glasov in oni tvorijo opozicijo. Pred nekaj dnevi je izšla izjava finskega politika Mechelina, ki pravi, da bo novi dež. zbor nadaljeval boj proti samovoljnemu postopanju ruske vlade v finsko upravo. Kakor je znano, je btl finski dež. zbor meseca oktobra razpuščen, ker ni 1 o-tel sprejeti predlog ruske vlade glede enakopravnosti Rusov in Fincev na MALI LISTEK. Jugoslovanska operna premijera. V Zagrebu, 12. januarja. Danes se je v Zagrebu uprav sijajno uprizorila prvič hrvatska izvirna opera »Ogarij" mladega hrvat-skega skladatelja Benita Berse na besedilo znanega nemškega libretista dr. A. M. Wnlnerja. Pivotni naslov libreta je bil „Dtr Eisenhammer", kar bi se reklo slovensko .Plavž* ali .Fužine*. Ker pa — kakor piše „Obzor* — Hrvatje nimajo primernega izraza, so dali operi naslov »Oganj- (ogenj), „kao simbolički izražaj velikih strasti, što kidaju ljudsku dušu i gore njom poput razornog plamena." Ako Hrvatje res nimajo primerne besede za nemško „Eisenhammer“ (o čemer pa dvomimo), bi si tak primeren pojem lahko izposodili od Slovencev, ki si tak.eto izposojamo pojme iz raznih slovanskih jezikov. Tako bi bil naslov „V plavžu" ali „Na Fužinah" tudi Hrvatom čisto simpatičen, in bi nasilnega simbolizovanja docela realistične, moderne, iz sedanjosti vzete opere ne bilo prav n č treba. Dejanje opere se vrši v plavžu Finskem in glede vojnega davka. Ni dvoma sicer, da bo ruska vlada vkljub novemu dež. zboru dosegla reforme, ki jih hoče izvesti v svojo korist, kajti 2 milijonski narod se ne more ustavljati tako veliki sili, toda ruska vlada bi bila lahko izvedla reforme na lepši način. Finci so imeli popolno samostojnost, in splošno in enako volilno pravico za moške in ženske, imajo pa tudi zelo prosvetljen narod, malo alkoholikov, zato je trd boj z njih svobodo. Taft in mirovna sodišča. Kakor se poroča iz Amerike, se predsednik Taft boljinbolj zavzema za geslo: mirovna sodišča namesto vojne. Ze pred letom je izjavil Taft na kongresu mirovne družbe v New Yorku, da bi se morala vsa nasprotja, naj se že tičejo časti ali lasti narodov ali držav, poravnati pred mirovnimi internacionalnimi sodišči. To izjavo so vsi krogi navdušeno sprejeli. Vsled tega je tudi Carnegies položil svoje milijone kot ustanovo za svetovno mirovno sodišče. Taft je na to stopil v zvezo z angleško vlado, ki je senatnemu odseku za zunanje zadeve naročila, da se pogodba v tem oziru razširi in se sklene zvezo z mirovnim sodiščem. Doslej le Rusija in Nemčija nočeta nič slišati o kakem mirovnem sodišču, dočim v masah ideja svetovnega miru dobiva več in več privržencev. Zato je n. pr. v zadnjem času med Amerikanci nastal odpor proti utrditvi panamskega prekopa. Carnegies je izjavil, da zavlada 1913 svetovni mir, ako se posreči pogodba z Anglijo, in da je s tem vojna za vse čase odpravljena. Razlaščevalnl zakon proti Poljakom se kaže najlepse v postopanju pruske vlade same. Da se zakon ni praktično izvajal, je bilo baje vzrok to, da so ob času, ko se je zakon obravnaval, vsi ministri razen Biilowa delali resne obraze in so imeli svoje pomisleke Ako se pomisli na težka srca vseh onih, ki so sprejeli ta zakon v pruski zbornici, potem je sploh težko razumeti, kako je raz-laščevanje postalo zakon in kako so mogli zanj glasovati ministri, ki so imeli globoko spoštovanje pred zakonom. Tem težje je to razumljivo, ker je bil zakon brez uspeha in brez pomena. Boj proti poljakom se je končal s porazom vlade. Zato bo zakon tiho prenehal biti zakon in bo postal le praksa. Turške razmere. V turški zbornici je poslanec Lutsi Fikri odkril grozne razmere, ki vladajo tudi za časa mladoturške vlade v turškem sodišču. Poslanec je piine-sel s seboj tudi razne stvari, s katerimi mučijo v ječah kaznjence in one, ki so v preiskovalnem zaporu. Navajal je posamezne slučaje, kako so s torturo s lili odgovore iz obdolžencev. — Čltatelj nekega od vlade prepovedanega lista je dobil 40 udarcev s palico, ker ni hotel odgovoriti po sodnikovi volji: Za biriče rabijo pri tem ljudi, ki so skrajno divji. Ako prvo ne pomaga, zvežejo noge in glavo skupaj in puste jetnika 15 do 30 minut v takem položaju. Druge zapirajo v ozke shrambe, kjer morajo prestati več dni ob vodi in kruhu. Odkritja so napravila v parlamentu in javnosti velik utis, sestavila se je posebna komisija, da preišče razmere v turških sodnih razmerah. Revolucija v Honduras se je razširila po vsej deželi. Revolucionarji so vzeli otok Roatan. BonJla je proglašen za prezidenta. med rudarji; pravzaprav med posestnikom plavža Hellvvingom in Robertom Thomsom, sinom v plavžu ponesrečenega solastnika plavža. Pred 25 leti sta namreč stari Hellwing, oče sedanjega lastnika, in Henrik, oče Roberta Thomse, ustanovila in začela ta plavž. Hellwing je bil dal denar, a Thomsa pamet, t. j. Henrik Thomsa je iznašel stroj, ki je z vodno silo obračal ve liko kolo. Dogovorjena sta bila, da si dobiček pošteno delita. Toda H^il wing se je polakomnil vsega dobička, ter je neke nedelje, ko je bil plavž biez delavcev, pahnil Hemika Thomso pod kolo, ki ga je razmrcvarilo na kose Pri tem zločinu je bil slučajno prisoten 5 letni Robert Thomso, ki je pred sodiščem tudi povedalv resnico, a otroku sodišče ni verjelo. Čez 25 let pa pride resnica vendarle na dan; umrl je namreč stari plavžev poslovodja Kaspar in ostavil revnemu Robertu vse svoje imetje in pismo, v katerem priznava, da je Kaspar na Hellvvingovo prigovarjanje izpustil vodo na veliko kolo in da je stari Hellwing še sam porinil Henrika Thomso pod to kolo. Robert Thomsa se je doslej potikal po svetu, a zdaj zahteva osveto. Stari Hellwing mu je ubil očeta in mladi Hellwing mu je prevzel ljubico, učiteljico Lenko. Robert pokaže Hellwingu Kasparjevo pismo, ter mu zagrozi, da pove vsema svetu, Ljudstvo je govorilo: „To znajo farbati". (Iz Novega mesta) Ker naši klerikalci o svojih shodih po deželi pojo take slavospeve o soglasnem navdušenju, odobravanju govornikov, ker se vedno hvalijo: .Ljudstvo je govorilo!" me je zanimalo biti priča takemu shodu. Kakor nalašč se mi je ta prilika ponudila v ponedeljek, na shodu .zaupnikov", katerega je sklical državni poslanec Jarc v .dvorani" Windischer-jeve gostilne v Kandiji. Moram pri svoji vesti priznati, da sem bil o tem, kar sem na tem shodu videl in slišal, naravnost razočaran. Točno ob 1. uri so začele prihajati od . Štemburja gor posamezne procesije. Windischerjeva .dvorana" je bila res do zadnjega kotička napolnjena. V gostilničarski sobi poleg dvorane so otvorili shod s tem, da so razbili nekaj miz, oziroma kar je bilo na mizi. Po tej, shodu primerni otvoritvi, je še Jarc oficielno otvoril shod. Prvo .besedo" je dobil poslanec Dular, kateremu so .gospod" napisali govor o novem cestnem zakonu. Poverili so pa njemu ravno to točko, ker je vsem znano, da ravno iz njegovega dvorišča izteka največ gnojnice preko ceste, dokaz torej, da se gosp. Dular največ razume na cestni zakon. Za njim so še govorili dež. posl. Matjašič, župan Zurz, prošt dr. Elbert, kanonik Žlogar, ravnatelj kmetijske šole Rohrman. Pozneje pa je govorilo vse poprek, kakor se je jezikom zdelo. Sok vsega govorjenja je bil ta: Agitacija za .Kmečko zvezo", za .Domoljub", za .Dolenjske Novice" in kar je glavno: za klerikalno politiko na Dolenjskem. Vsak ud sploh vsak, ki sodeluje pri .Kmečki zvezi" mora biti brezpogojno klerikalec. Tako nesramno se ubogi kmet nikjer ne izloiablja v jarem klerikalne politike, kot se je na tem shodu skušalo izlorabiti dolenjskega kmeta pod plitvo pretvezo shoda zaupnikov »Kmečke zveze". Toda dolenjskemu kmetu so se to pot vendar oči odprle. Ne le brez vsakega toliko hvalisanega navdušenja so se odpravljali posamezni govorniki, marveč izmed poslušalcev so se čula sledeča .odobravanja": .O, to znajo farbati." — .Bežite, bežite, kdo bo brez Boga kaj opravil." — .Bolje, da si ga privoščimo pol litra kot te čenče poslušati." — .Pa zavoljo take buda-losti nas kličejo na shod." — .Prazne obljube, prazna slama" —. .Kaj ste pa še dosegli za kmeta? Nič!" — Tudi dolenjski kmet se zbuja, se probuja. Ne da bi se mi zdelo vredno se dalje baviti tudi še z občnim zborom .Kmečke zveze", pri katerem je znani šmihelski kaplan iz veselja, da ga novomeški državni pravdnik še do danes ni prijel za njegov .trud" povodom zadnjih občinskih volitev v Kandiji, stresal svoje neslane dovtipe, omenim le še to: Stal sem na stolu pri vhodu, ki loči dvorano od gostilniške sobe. V tej sobi so zborovalci pri litrih vina zbijali več ali manj umestne šale o posameznih govornikih. Poleg mene je stal mirnopeški kaplan Sever. Ko je župan Zurc raz govorniškega mesta trdil, da glede gotovih cest doslej pri cestnem odboru ni še bilo nobene prošnje vložene, je ta kaplan glasno ki.cal: .To ni res! Jaz sem vložil dve." Ta odločni nastop kaplanov je našel splošno odobravanje med .zborovalci" v sobi, pojavil se je mal nemir. Profesor Jarc pa, ki je stal meni nasproti v dvorani, kaplana seveda ni mogel videti, pač pa je zapazil mene, ter me smatral kot pro- da je njegovo bogastvo izraslo iz zločina, iz krvi umorjenega očeta, ter da je bil stari Helhving največji lopov in zverinski morilec. Mladi Hellwmg se boji za čast očeta in svoje familije, ter ponuja Robertu vse zadoščenje. Ljubosumni Robert zahteva, da se naj Hellwing na božični dan, ko je plavž brez delavcev, vrže kakor po nesreči sam pod isto kolo. Obupni Hellwing hoče to zahtevo izvršiti Toda Lenka prepreči vse, prepriča Roberta o svoji zvesti ljubezni, in ljubezen trosi srečo tam, kjer je osveta pripravljala nov zločin. Končno so namreč srečni vsi: Robert z Lenko in Hellvving s svojo familijo. Ker se vrši dejanje na božič, je se\eda vse zavito v božično poezijo in občutje. Zbore pojo rudarji in njihove žene. Prvo dejanje se godi v plavžu samem med rudokopi na božični večer, drugo dejanje dve uri kasneje v Hellwingovem stanovanju pri božičnem drevescu, tretje dejanje pa zgodaj zjutraj božičnega dne. Krasno zagrebško gledališče je nabavilo za to opero povsem nove, lepe dekoracije iz dunajskega atelijeja Blaschke &Komp. ter je poskrbelo tudi za najizdatnejšo reklamo. Povabilo je vse slovanske gledališke ravnatelje, razne tuje intendante, skladatelje, založnike in kritike, tako da je bila ta premijera hrvatske nove opere pravcat velik dogodek za jugoslovansko vzročitelja medklicev. Povzpel se je oblastno ter zažugal, da če ne bo „tam vzadej miru, pošlje .policista", in tako odpravi kršitelja miru in reda pa ma-gari, da je tisti povzročitelj iz Novega mesta doma. V svesti si svoje nekrivde, sem mirno čakal, da pride pometa vražji policist, a še doslej me ni vzel ne vrag ne policist, Zato tudi jaz pravim: O, to znajo farbati". DNEVNE VESTI. Shod volilcev in volilk priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 15. t. m. ob 10 uri dopoldne v gostilni pri .Zlati ribi** v Stritarjevi oziroma Krojaški ulici. Na shodu govorita gg. dr. Ivan Tavčar in Adolf Ribnikar o političnem položaju s posebnim ozirom na bližajoče se občinske volitve. Naprednjaki, udeležite se shoda polnoštevilno! Opozarjamo na javno predavanje o uvozu argentinskega mesa, ki se vrši danes zvečer v Mestnem domu. .Otroci papeža". Na ponatis tega romana smo prejeli že toliko naročil, da utegne biti naklada kmalu izčrpana. Kdor želi roman gotovo dobiti, naj prejkoprej pošlje ceno (3 K 50 v s poštnino vred) naprej, kajti pošiljanje s povzetjem dela naročniku nepotrebne stroške in upravi nepotreben trud. Zakaj so klerikalci upeljali na obrtno-nadaljevalne šole verouk? No, to se pa vidi prav v Ljubljani! Da bi se vajenci vzgojevali versko in učili moliti, do tega jim pač ni bilo. Upeljali so ga za-to, da imajo sedaj svoje politične agitatorje v teh šolah. Zdaj se tega ali onega vajenca prav pristrano .šraufa" ker je socialni-demokrat. Zdaj se agitira za to ali ono .batovščino." Zdaj se indirektno udarja tega in onega učitelja, ker je na delavskem shodu govoril zoper to, da bi se na škodo strokovne izobrazbe uvajal na obrtno-nadaljevalnih šolah verouk, ampak, naj se isti uvede, če se uvede izven ur, ki so bile dosedaj določene za strokovno izobrazbo vajenca. Ne pa, da se prikrajša ena ura obrtnega računstva in se mesto tega uči cerkvena zgodovina. Ženske in dr. Krek. Ta boritelj in apostel ženskih pravic (seveda, samo pred ljubljanskimi občinskimi volitvami), je ženam in mladenkam v svojem .občinskem programu" razkladal, da bodo ženske, ko prideio klerikalci v občinski svet (dr. Krek pač goji tudi ideale!!) — se že v otroškem vrtcu učile kuhat, šivat in gospodinit. To, da bodo znale že preje, predno bodo sploh vedle — kaj je to: ognjišče, lonec, poleno, metla, igla, nit itd. Take šole bodo torej Krekovi profeti napravili v Ljubljani. Pisat in brat se ženske ne bodo učile — ker je to po klerikalnem mnenju — nepotrebno. Računat se tudi ne bodo učile, ampak samo kuhat, tako, da jim bodo potem kmečke žene še bolj zasolile lahko na trgo vsako živilo. Kaj, če je drago; samo da bode dobro kuhano! — Tak je klerikalni žensko-šolski program za bodočo Ljubljano! Koliko pa dopuste klerikalci podpor za ljubljansko šolstvo? S tem vprašanjem smo kmalu pri kraju, ker klerikalci dajejo podpore raznim zavodom na pr. Marjanišče, nunam itd., za ljubljanske mestne šole, bodisi ljudske, obrtne, trgovske itd., pa ne dajo — nič! Tako so delali »prijatelji šolstva* v Ljubljani in prav s šolskim poljem si ne bodo delali reklame! glasbeno umetnost. Glasba mladega Berse je seveda povsem moderna, jako zanimiva in težka. Pomnožen je bil že itak veliki orkester, pomnožena kom-parzerija i t. d., tako da se je zagrebško gledališče res uprav sijajno predstavilo svojim gostom strokovnjakom. Glavne uloge so peli gdč. Mira Koroščeva (sopran), rodom Slovenka, kajti njena mati je iz Kranja, oče pa iz Št. Vida, nad Ljubljano, g. J a s t r-z e b s k i (tenor), g. V u š k o v i č in g. K a u 1 f u s (bas) Mladi skladatelj B. Bersa se ima torej za svoj uspeh zahvaliti tudi najsijajnejši vprizoritvi in izvršitvi svojega umotvora. Besedilo opere je izšlo obenem v hrvaškem in nemškem jeziku. Skratka: Hrvatje znajo dvigniti svoje umetnike in njih umotvore, ter so nanje ponosni. Slovenci bi se v tem oziru smeli učiti od Hrvatov šele abecede. Hrvatsko občinstvo je novo operno delo svojega rojaka sprejelo s viharnim navdušenjem ter v ogromni množici. S tem je dalo Bersi pobude in poguma k nadaljevanju in napredovanju. Slovenci pa sprejemajo vsako izvirno slovensko delo z žaljivo skepso in ga že štirinajst dni, predno še izide na odru, osmešijo in raztrgajo na kosce. In kako strupeno se kritikuje po slovenski premijeri! Mlogi avtor ima občutke zločinca, ki mu je porota pravkar prisodila dvajsetletno ječo. V Razmere pri električni cestni železnici v Ljubljani. Z novim letom so se tudi pri uslužbencih tukajšnje električne cestne železnice vpeljale razne novotarije. Še v tistem malem času, ko je vozno osobje prosto, je prisiljeno prinašati ob določeni uri v pisarno obratnega vodstva novo in staro obleko v pregledovanje. Tega ni bilo še nikdar skozi celih 10 let, odkar je električna železnica v Ljubljani. Seveda, ko so morali lansko leto uslužbenci hoditi v raztrganih in napol trohnelih oblekah, obratnemu vodstvu niti na misel ni prišlo, da bi si te reveže malo natančneje ogledalo. Take sekature gotovo niso umestne. Glavna posojilnica in slovenski denarni zavodi v obče. Veliko se pisari in govori o denarnih zavodih slovenskih. Raztrosila se je neresnična ve?.*’ ,^a s*a Pr' polomu .Glavne posojilnice* udeleženi .Mestna hranilnica ljubljanska" in .Ljudska posojilnica* v Ljubljani, ki z .Glavno posojilnico" nista imeli nikdar kakega stika. V zadnjem času se širi vest, da je pri .Glavni posojilnici" tangirana tudi .Kmetska posojilnica ljubljanske okolice". Ker je nerazsodno ljudstvo vsled takih nesrečnih vesti več ali manj zbegano, konstatujemo s tem, da ni niti .Kmetska posojilnica* niti kak član nje načelstva v zvezi z .Glavno posojilnico". Tudi z likvidacijo .Glavne posojilnice" nima .Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" niti najmanjšega stika. Pri .Kmetski posojilnici ljubljanske okolice* naloženi denar je investiran kar najvarnejše možno; poleg nad vse varne naložbe vlog samih, jamči .Kmetska posojilnica* svojim vlagateljem z vsem premoženjem, z rezervnim zakladom, ki bode narastel z dobičkom izleta 1910 na pol milijona kron in vrhu tega še z neomejenim jamstvom vseh deiežni-kov z okroglo 5000 deleži. Izmišljene govorice ljudstvo le nepotrebno in v njih lastno škodo begajo, zato si smatramo v dolžnost, to dejstvo na tem mestu konstatovati. Zdravniška tragedija. Društvo zdravnikov nam poroča: V občini Rio-tan na Gornjem Avstrijskem se je te dni odigrala prava tragedija. Občinski zdravnik Rihard Franz je umrl šele 36 let star vsled srčne kapi kot žrtev potuhnjenih občinskih mogotcev. — V zvestem izpolnjevanju svojega poklica, zavedajoč se svojih dolžnosti, kot javno zdravstveni organ in hoteč varovati svoje soobčane, je naznanil dr. Franz slučaj legarja, ki se je pojavil v občini. To pa ni bilo po volji obč. mogotcev, ki so trepetali radi svojih letoviščnikov in ki so se bali, da se v občini ne nastani vojaški oddelek, kakor je bilo nameravano. Ker se pa dr. Franz, zvesto izpolnjujoč svoj poklic, ni vdal njihovemu pritisku, pričeli so pravo gonjo proti njemu. Pred vsem so mu odpovedali službo, zaprli so mu pitno vodo, trgovec mu ni dal jedil, mesar mu je zabranil meso, razbili so mu okna na hiši itd Pač so se oblasti takoj zavzele za dr. Franza. Zdravstveni zastrp je bil razpuščen in je moral preklicati službeno odpoved, avstrijska zdravniška organizacija pa je skrbela za to, da se v občini in nje okolici ne naseli drug zdravnik-Obenem je delovala na to, da se dr. Franzu kot vidno pripoznanje nesebičnega izpolnjevanja poklica podeli najvišje odlikovanje. Toda zaslepljeni občinski mogotci niso mirovali; na skrivnem so nadaljevali svojo gonjo in skušali dr. Franzu Spodkopati eksistenco. Ta si je vzel to tem bolj k srcu, ker je bila občina Riedau obenem njegov rojstni kraj, kjer je preživel svojo mladost. Vsled strašnih razburjen je umrl dne 5. janmrja v nadepolni mladosti, zadet od srčne kapi, Ob njegovem grobu žalujejo zemljo di se najraje pogreznil ali pa razpršil v neviden plin! Ta slovenski hyperkriticizem nam je ubil že nešteto nadarjenih umetnikov začetnikov ali pa jih tako ostrašil, da jim je za vselej prešlo navdušenje, orati nehvaležno ledino slovenske umetnosti. Kritika je gotovo za resničen napredek potrebna in velekoristna. Toda kritika bodi vselej relativna, stvarna, plodovita, ne pa absolutna, prenapeta, uničujoča. Ne zahtevati novih Wagnerjev, novih Shakespearjev, novih loseriov, Tolstih in takih veleumov! Sicer izginejo vsi drugi v nič. In mali, ubožni Slovenci! In mali Hrvate! Vsa naša literatura od Vodnika do Cankarja ne odtehta enega samega Goetheja v svetovni kulturi. Vzlic temu pa je za naš narod in za n a š individualni napredek en sam Aškerc večje vrednosti in pomena, ko vsa nemška literatura skupaj! In tudi Hrvatje se zavedajo, da je za njihovo narodno kulturo Bersina opera višje cene, ko vse tuje opere skupaj. Te zavesti pa so polni tudi Čehi, Poljaki, Srbi in Rusi z Bolgari vred; odtod vselej toliko veselje in tolik ponos nad vsakim novim izvirnim delom u-metniških ciljev. Kakor združuje pametna mati napram svojemu otroku strogost z živo ljubeznijo, tako sprejemaj vsak narod izvirne umotvore s kritično strogostjo in vzpodbujočo lju- udova ter nežen otročiček in ostarela mamica. Pač je že trpel marsikak zdravnik, ki je neozirajoč se na-naklonjenost ali nenaklonjenost občinstva storil svojo dolžnost, ali tako kruto kakor dr. Franza še nikogar ni zadela usoda. Čast bodi njegovemu spominu! Akademija priredi v petek, dne 13. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma“ ob 8. uri zvečer javno predavanje. Predava g. tržni nadzornik Adolf Ribnikar ,o uvozu argentinskega mesa'. Predavanje poja-snujejo skioptične slike. — Ker bo g. predavatelj poleg glavne teme govoril tudi o higijeni mesa, utegne biti predavanje zelo zanimivo. Državni uradniki so na sestanku, ki so ga imeli v sredo zvečer v prostorih 1. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva, izvolili akcijski odbor za veliki shod vseh državnih uradnikov in učiteljev v Ljubljani. Taki uradniški shodi se bodo vršili tekom tega meseca po vseh večjih avstrijskih mestih. Referati in resolucije teh shodov bodo obsegali zahteve uradništva po časovnem napredovanju in izpremembo aktivitetnih noklad v stanarino po vojaškem stanarinskem tarifu. Za Ljubljano bodo zahtevali posebej uvrstitev v višji plačilni razred. Ta uvrstitev je utemeljena po ljudskem štetju, ker ima Ljubljana sedaj nad 40 000 prebivalcev. Naša bodočnost. Glasilo napredne mladine. Vsebina: Mladini. Ljudska lahkovernost, Jugoslovani, Vestnik za sokolski naraščaj. Listek. — „Naša Bodočnost" izhaja 15. dan vsakega meseca in velja za celo leto 3 K-Razširjajte dobro časopisje med mladino. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto se igra prvič Rudolfa Hawela znamenita ljudska igra „Mati S k rb“, ki je na repertoirju vseh dobrih gledališč. Dejanje se vrši v velikem mestu v hiši malega obrtnika in v vili bogatega postopača, tehnika drame je Raimundova ter nastopa skrb poosebljena v »materi Skrbi“, ki izraža misli in čustva trpečih oseb. Na lepaku pa se ta „Skrb“ ne navaja; igra jo gdč. Wintrova. Glavne uloge igrajo poleg gdč. Wintrpve g. Verovšek. g. Skrb.n-šek, gdč. Šetrilova, gdč. Vera in gospa Danilova ter g. Molek. Predstava za nepar. — V nedeljo popoldne ob 3. uri desetič opereta „Grof Luksemburški" pri znižanih cenah (za lože nepar); — zvečer opera „Čaro- str e 1 e * (par). Slovensko deželno gledališče. Včeraj se je ponavljal K. M. Webrov „C a r o s t r el e c“. Splošni utis je bil vsled boljšega zbora in boljše gdč. primadonne mnogo ugodnejši kot pri premijeri. Introdukcija in chor v prvem aktu sta bila celo jako dobra; tercet Maks-Kuno-Gašpar sta gg. W a s z m u t h in Rasberger promptno pripravila ob effekt. Pesem in arija Gašparja sta bila precizno prednašana. Duett Agata Anka je uspel dobro; koloraturna arija Anke je bila relativno najboljše izva- jana pevska pieca. V recitativu in ariji Agate je deloma mučno uplivalo pomanjkanje primerne igre, pevsko pa je bila jako dovršena; izborna šola se sploh pozna gdč. Nad&sovi že po prvih taktih. One krasno doneče piane višine so prava muzikalna delikatesa. Tercet Agata-Maks-Anka je bila muzikalno najmanj posrečena točka drugega akta. Finale je kolikor toliko trpel na ponesrečenem nastopu Maksa; scenerija je bila prosta nekaterih detajlov. Kavatina Agate je bila ljubka in učinkujoča po svoji svežosti romanco je prednašala gdč. Š m i-dova s potrebno ljubeznivostjo v igri in petju; svetujemo ji samo, da se odvadi onega večkrat ponavljajočega se skakljanja, ki nas preveč vsiljivo spominja na opereto ali pa morda tudi na Metko v Humperdinckovi operi beznijo. Slovenski cinizem in slovenska skepsa, škodoželjnost, zavisnostin zabavljivost pa so slana, ki more vsakršen polet, vsakršen pogum in vztrajen napredek. Te misli so me navdajale spričo prekrasne, elegantne, žive, veselonav-dušene zagrebške publike pri premijeri »Ognja*. Vse lože polne prelepih dam v najmodernejših toaletah... biseri, svila, krzna vsepovsod; in gospodje v frakih in smokingu... redovi se jim bliskajo na prsih in cvetke se jim smejo iz gumbnic. In vse povsod častniške uniforme... od kornega komandanta, generalov do trope prostovoljcev ženskogladkih obrazkov. Vse gledališče je kakor ulj, v katerem roje čebele: živahno gibanje, šumenje, tiho smejanje, žuboren e, radost, smeh, ponos na vseh licih. Na vso razkošno družbo pa padajo z lestencev in žarnic celi snopi luči, da razločiš vsak obrazek, a obdaja te vonj smerek, vijolic, rezede, vrtnic in šmarnic. Kakor razkošen vrt sredi vročega poletja se ti zdi Talijin hram... iz vseh lož se ti smehljajo rožice črnih in zlatih glavic... rdečih, belih, drobnih in bujnih... Tako je bilo ob Bersini premijeri »Ognja* v Zagrebu. A moja kritika? Zbor družic je ugajal, v lovskem zboru je nekdo precej konsekventno uhajal za pol takta, — Obisk je bil slab.. — a— Argentinsko meso v Ljubljani se naglo razprodaja. Včeraj ga je šlo nad 3000 kg danes pa se utegne prodati še ostala množina. Ljudje so se kar trli okoli stojnic. Klerikalci še okoli mesarjev niso mogli brzdati strupenih jezikov in so zabavljali čez amerikansko meso. Bili so pa to le posamezni kolovodje, dočim so se celo njihovi najboljši pristaši klerikalcem smejali, ker so se z argentinskim mesom tako nesmrtno blamirali. Jeseniška vest. V »Jutru" smo zadnjič ožigosali, da se je igrala »Mi-klova Zala“ pri reprizi slabeje kot pa pri premieri. To je pa gotovega, dobro znanega »kritika" tako razburilo, da se je oglasil v »Slov. Narodu". Hočemo se za danes vzdržati popolnoma vsake kritike glede igre in igranja, omenimo le to, da nas takih kritikov, ki sami sebe hvalijo po časopisih, .reši, o Gospod! »Jutrov" kritik ne hodi k sorodnikom na »kavo", ne pije tudi alkohola, a kritiku v »Narodu" se pozna, da je pil poleg slednjega po razburjenosti vsled kritike tudi malo preveč kamele, zato diši tudi njegova kritika po kamel ca h, Zimski šport v Bohinju! Z nekako negotovostjo se je zrlo na letošnjo zimsko sezono v Bohinju. Pretečeno nedeljo pa se je izvršila nad vse pričakovanje dobra otvoritev. Izkazalo se je, da so pomisleki gotovih nasprotnikov Bohinja popolnoma ne-osnovani. Dočim je bilo drugod, kakor na pr. v Ljubljani ta dan zelo južno vreme, je bil v Bohinju naj-krasnejši zimski dan in popoldne oi) treh se je čitalo v senci —3. Športni vlak in brzovlak sta pripeljala iz Trsta in Gorice mnogo odličnega občinstva. Na sankališču ter poleg njega je vladalo najživahnejše življenje in najiz-bornejša zabava. Izurjeni sankači, med katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov iz Primorja, se niso izkazali le za navdušene prijatelje tega športa temveč so s svojimi bravurami marsikaterega novinca navdušili za ta šport. Poleg teh pa so smučarji tako, začetniki kakor izvežbani s svojo žilavostjo in s svojo drznostjo vzbujali deloma občudovanje, pri zaprekah pa včasih tudi precej smeha. Vse se je vračalo v najboljšem razpoloženju domov. Med nedeljskimi gosti se je opazilo poleg drugih tudi podravnatelja državnih železnic v Trstu vladnega svetnika Aurednička z nekaterimi višjimi uradniki ravnateljstva v Trstu, ki se je jako povoljno izrazil o prireditvi sankališča, podpredsednika državnega zbora, poslanca Josipa Pogačnika itd. — To nedeljo bo v Bohinjski Bistrici še veliko več življenja, ker je že došlo mnogo vprašanj in naročil in bo tudi v hotelu »Triglav" tako v soboto zvečer kakor v nedeljo čez dan svirala godba. — Zato se smejo Bohinjci nadejati, da jih ta dan ne posetijo samo gostje iz Primorja temveč tudi iz Ljubljane in gorenjskih mest. Pretep. Dne 8. t. m. je nastalo ob 11, uri ponoči v neki gostilni v Do'. Logatcu med delavcem Andrejem Divjakom in pleskarskim |pomočnikom Francem Petrovčičem prepir, katerega je gostilničar končal tako, da je Divjaka porinil v kuhinjo, Petrovčiča pa odstran'1 iz gostilne. Okolu polnoči je prišel Divjak zopet s fanti kipa j in se jim je pridružil. V tem trenotku je Petrovčič udaril Divjaka z vso silo s polenom po glavi in ga potem, ko se je branil, usekal še enkrat. Nato je Petrovčič zbežal, a Divjak mu je sledil, ga vrgel na tla in tako silno pretepel, da je zadobil težke telesne poškodbe. Petrovčiča so naslednjega dne odpeljali v deželno bolnico v Ljubljano, Divjaka pa sn aretirali in izročili tu-kajnjemu okrajnemu sodišču. Priporočljiv voznik. Ko je pred kratkim neki voznik peljal od južnega koiodvora za neko opekarno premo-garski drob ž, si je en voz takega drobiža pustil odpeljati tudi v svoje stanovanje. Policija, ki je o tej tatvini zvedela, je zadevo naznanila državnemu pravdništvu. Pijanci. Včeraj ponoči je našla policija v Vegovi ulici dva popolnoma pijana človeka in ju odpeljala v zapor, da se pošteno prespita. Nezgode. 11 letnega kočarskega sina Alberta Škrlja iz Viča je dne 3. t. m. v domači kuhinji popadla božjast. Padel je na žareče ognjišče in pri tem zadobil na obrazu več težkih opeklin. — Zidarskemu pomočniku Josipu Fa-raboschenu je na delu pri takajšnji tobačni tovarni tako nesrečno spodr-selo, da si je pri padcu desno roko težko poškodoval. — Delavcu Čema-žarju v Železnikih je pri delu v ka-menolomu padel neki kamen s tako silo v levo oko, da je zadobil težko telesno poškodbo. Telovadno društvo Sokol v Krškem priredi letos svoj svoj običajni ples v nedeljo, dne 5. februarja v svoji novi telovadnici. Prosimo druga društva, da to upoštevajo. Samomor oficirja. Ljubljanski dogodek Včeraj popoldan so našli v njegovem stanovanju v nemški »kazini" vstreljenega nadporočnika 27. pešpolka, bataljonskega adjutanta Zichrovv-skega. Kdaj se je mladi oficir vstrelil, tega nihče ne ve, ker ni nihče slišal strela, ali ravno iz tega sklepajo, da se je to moglo zgoditi še po noči, ko je v kazinski kavarni vse živo in glasno, pa strela nihče slišal ni, ker po dnevu bi se strel iz revolverja gotovo slišal. O vzrokih, ki so prisilili nadporočnika Zichrovvskega, da je posegel po smrtonosnem orožju in si pretrgal nit življenja, se ugiba marsikaj, ali najverjetnejša bo ona verzija, ki pravi, da so bili vzrok — dolgovi. Nadporočnik Zichrowsky je imel že dolgo razmerje z neko nemško i-gralko in tak luksus stane denar. Tega pa mladi oficir ni imel in je padal vedno bolj v dolgove. Radi tega naj-brže je tudi bil v zadnjem času tako potrt in vedno zamišljen. Izogibal se je družbe, hodil vedno sam okrog, zahajal tudi v javne lokale, kjer ni večkrat ničesar naročil, nego je sedel za mizo, podprl glavo z rokami in slepo zrl predse. Mnogim se je to vedenje zdelo čudno in vsi so zmajevali z glavami, ali tega nihče ni pomislil, da snuje Zichrowsky načrte za samomor. In vendar: včeraj se je mož uslre-lil! Nič nenavadnega ni to, ker samomori se večkrat zgodijo, ljudje nekaj časa govorijo o vsakem posameznem samomoru, potem pa pozabijo in govorijo o drugih rečih, o novih dogodkih, ki se vrstijo pred našimi očmi kot slike v kalejdoskopu, enakomerno, mehanično. Žrtev mladeniške lahkoumnosti, Zichrowskega lahko obžalujemo, ali opravičiti ga ne more nihče, ker lahkomiselnost se ne da opravičiti. Razne vesti. Medveda so obsodili. Zadnjič je postavil svoj obširni šotor v Becskere-ku na Ogrskem cirkus, kakoršnih tudi v ljubljanskem »Pratru" vidimo včasih več. Največje umetnosti v cirkusu je proizvajal mlad medved. Seveda je v cirkus drlo vse — staro in mlado, revno in bogato, vse je hotelo videti učenega medveda. Med gledalci je bila tudi elegantna dama. Dama je imela l.epo zlato uro z zlato verižico. Medvedu se je ura zelo dopadla, in zato je prosil gospodar cirkusa damo, naj medvedu uro malo posodi, da se z njo poigra. Dama je želji prav rada ustregla, komaj pa je imel medved uro v krempljih, že jo dene v gobec. Nič ni pomagalo zdihovanje dame, ne vpitje komedijanta — ura je šla z verižico vred po grlu v medvedov že lodec. Kaj storiti? Po dolgem premišljevanju so sklenili, da je najbolje počakati, da ura z medvedovega želodca spet pride na dan. Med tem pa si je vzela dama medveda k sebi »na hrano in stanovanje". Tri dni so čakali in po treh dneh je ura z verižico vendarle padla iz medvtda. Ampak kakšna je bila! To si je lahko misliti Zato je dama tožila medveda in komedijanta za odškodnino za pokvarjeno uro in za tridnevno medvedovo hrano in stanovanje. Sodnik je obsodil oba, ker pa nista imela denarja so oba zaprli — vsakega tri dni. to pa menda zato, ker je tudi ura bila zaprta tri dni v medvedovem želodcu. * Prof Ehrlich je odlikovan, kakor poročajo listi z redom sv. Ane I. vrste. * Nenavadna stavka. V Kufsteinu na Tirolskem so se ljudje spuntali zaradi velike draginje. Za zdaj so sklenili, da ne bodo hodili v gostilnice, dokler ne bo vino po 80 vin. in pivo po 40 v liter. Izvolili so celo poseben odbor, ki bo preskrboval iz drugih srečnejših krajev cenejša živila, * Rade bi bile mlade. Na Dunaju je pri zadnjem ljudskem štetju marsikatera dama zapisala napačno starost, seveda vedno manjšo nego je v resnici. Nekatere so se celo zmotile kar za celih 10 let. * Nenavaden občevalni jezik. Mežnar pri sv. Štefanu na Dunaju je v popisovalno polo zapisal, da je njegov občevalni jezik — latinski. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Politična situacija. Dunaj, 12. januarja. Politična situacija je. še vedno nespremenjena. Vsa znamenja kažejo, da nova vlada ne bo opravila ničesar, vsled česar se lahko že z vso gotovostjo računa na razpust državnega zbora. Že dejstvo, da Bienerth ni mogel pridobiti Cehov za parlamentarno ministrstvo, je jako slabo znamenje. A tudi Nemci, ki so bili dosedaj tako trdna opora Biener-thova, so mu sedaj postali nezvesti. Ugleden nemški parlamentarec Gtin-ther je na nekem shodu v Opavi v Šleziji izjavil sledeče: »Nemške stranke nimajo niti političnega niti stvarnega vzroka, da bi podpirale novi Bienerthov kabinet. Situacija se je poslabšala še najbolj radi tega, ker imajo dva tako važna ministrska portfelja, kakor je železniški in portfelj za javna dela, v rokah Slovani, vsled česar je za Nemce nastala nevarnost, da pridejo v to ministrstvo slovanski uradniki. Nemci radi tega ne morejo ničesar dobrega pričakovati od sedanje vlade in je zato najbolje, če se prično takoj pripravljati za nove volitve." Mlado-čehi so izdali poseben komite, v katerem izjavljajo, da češke stranke nimajo nikakih obveznosti do nove vlade in bodo šle svoja pota. Kako stališče bodo zavzeli češki zastopniki v delegacijah, se še ne ve. Gotovo pa je, da bodo najbrže stopili v najstrožjo opozicijo. Glede predsedstve-nega mesta v »Poljskem klubu", ki je vsled vstopa Glombinskega v ministrstvo izpraznjeno, je prišlo med poljskimi demokrati in poljsko ljudsko stranko do ostrega spora. Poljska ljudska stranka namreč z vso odloč nostjo zahteva, da se izvoli predsednikom njen član dr. German, čemur se pa demokrati skrajno protivijo. Poljska ljudska stranka ima jutri v Ktakovu shod, na katerem bo njen predsednik poslanec Stapinski poročal o političnem položaju. Gotovo je tudi, da bo poljska ljudska stranka na tem shodu sklenila, da stopi v najstrožjo opozicijo proti sedanji vladi in se oddvoji od »Poljskega kluba". Grof Thun v avdijenci pri cesarju. Dunaj, 12. januarja. Danes je sprejel cesar grofa Thuna v posebni privatni avdijenci. Najbrže izide že tekom tega tedna ali pa prihodnji teden lastnoročno cesarjevo pismo, s katerim bo imenovan grof Thun češkim cesarskim namestnikom. Teodor Živonsky — predsednik statistične centralne komisije. Dunaj, 12. januarja. Ker je dosedanji predsednik štatistične centralne komisije dr. Robert Maier postal finančni minister, je vsled tega postalo to mesto prazno. Kot njegov namestnik je baje že določen Čeh Teodor Živon-sky, tajnik trgovske in obrtne zbornice v Pragi, ki je izvrsten strokovnjak v tem oziru. Nemci so vže naprej vložili protest proti temu imenovanju. Seja parlamentarnega odseka za novo volilno reformo na Gališkem. Lvov, 12. januarja. Predsednik parlamentarnega odseka za novo volilno reformo za gališki deželni zbor, poslanec Wodzicky, je sklical permanentni odsek k seji, da se izvoli poročevalca mesto prof. Glombinskega. Rusinski poslanci so izjavili, da toliko časa, dokler ne bodo Poljaki vstregli njih zahtevam, ne bodo odnehali od obstrukcije v deželnem zbo- ru in tudi ne pripustili zborovanja permanentnega odseka. Ogrski deželni zbor. Budimpešta, 12. januarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je najprej trgovinski minister dr. Hie-r jnimy predložil predlog glede prepovedi ženskega ponočnega dela v industrijskih delavnicah. Nato je poslanec Justhove stranke Hčldes govoril proti bančni predlogi in izjavil, da ista, ne zadovoljuje niti Avstrije, ki hoče izplačevanje v gotovini, niti Ogerske, ki tega noče. Nato je stavil med splošnim odobravanjem resolucijo glede ustanovitve samostojne ogrske banke, katero je podpisalo 88 poslancev. Predlogu se je pridružila tudi ogrska ljudska stranka. Stavka krojaških pomočnikov na Dunaju. Dunaj, 12. januarja. Stavka krojaških pomočnikov še vedno ni končana. Pogajanja med mojstri in pomočniki so se popolnoma razbila, vsled česar so pomočniki izjavili, da bodo vztrajali do konca pri stavki. Državna zveza krojaških pomočnikov se je že pripravila nato, da bo stavka najbrže trajala kakih 6 tednov, predno se bodo pogajanja srečno končala. Železničarska ; stavka na Portugalskem. Lizbona, 12. januarja. Stavka železničarjev je popolnoma prenehala. Promet se vrši že popolnoma redno. Lizbona ima mirno lice. Notranji minister de Almeida, ki je že hotel podati svojo demis jo, ostane na svojem dosedanjem mestu in bo takoj v prvi seji portugalske skupščine predložil predlogo glede določitve enega dne za tedenski počitek, ker so namreč sedaj nedelje odpravljene. Poštni in železniški promet je neoviran. Tudi promet na morju se vrši redno. Lastnik, glavni in odgovorni uiednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna*, Ljubljana. Mali oglasi. StHnovnnje z eno ali dvema sobama se išče za februar. Najraje v trnovsko-šentjakob-skem okraju. Ponudbe: I. S. Cesta na Loko 19. \e6 lpp!h kostumov za m^ske proda prav po nizki ceni g. Blas, Rimska cesta 19. 3—1 Krompir najboljš-ga okusa prodaja v poljubni tnnožini oskrbniStvo Turn pri Ljubljani. 24/3-1 Stroj im pl- tftaje noguvle, v dobrem stanu, se za polovično ceno proda. Pojasnila daje Makso Japel, Logatec. 20/3—1 Dra dijabu ali dve dijakinji se sprejme v bližini II, drž. gimnazije na hrano in stanovanje z vporabo klavirja. Naslov pove inse-ratni oddelek .Jutra*. 23f2—1 Dva irospoda se sprejme na hrano in stanovanje. Gradišče št. 13. 22 2—1 Pet 'epih saufj se proda v Slomškovi ulici štev. 6. 21,3—1 Bel otroški voziček za ležati, se kupi. Ponudbe sprejema inseratni oddelek »Jutra*. _________________________________ 13 3-1 Stanovanje obstoječe iz štirih sob, kuhinje, predsobe, dveh kabinetov in drugih p iti-klin se odda s prvim februarjem v hotelu .Ilirija.. 12/10-1 Poslano. Podpisani Posojilnici v Celju se je sporočilo, da se hujska proti njej in vznemirja njene vložnike s tem, da bo imela velike izgube pri Glavni posojilnici v Ljubljani. V pojasnilo izjavlja Posojilnica v Celju, da nima pri Glavni posojilnici v Ljubljani nobenih vlog in sploh nobenih terjatev ter da z Glavno posojilnico v Ljubljani ni in ni bila nikdar v poslovnem stiku in da tudi ni njena članica. Sploh je Posojilnica v Celju ena izmed najbogatejših in najmočnejših slovenskih posojilnic ter nudi za varnost hranilnih vlog ne le rezervni fond nad 360.000 K po letnem sklepu 1910, temveč tudi neomejeno jamstvo nad 4400 članov. Posojilnica v Celju registr. zadruga z neom. zavezo. Proda se več sobne oprave kakor salonska garnitura, 2 mizici, veliko ogledalo, 2 omari, otročja postelj i. dr. na Marije Terezije cesti štev. 2, II. nadstr., desno. Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše. Krepak vajenec se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri izdelovalcu sodavice. Dotičnik ima priliko se priučiti tudi v gostilničarski obrti in nemščini. Poročni prstani močni v zlatu, na trpež-nosti neprekosljivi 1 par od K 7*— naprej y modernih fasonah — graviranje brezplačno pri FR. ČUDNU urarju in trgovcu v LJUBJAnI, samo Prešernova ulica št. 1. Ceniki zastonj tudi po pošti , Največja zaloga stenskih ur. jPatent I najboljše pokrivanje streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. CS-lavna zaloga: T. Koru, Ljubljana. f* ti Izvod samo 4 vinarje. ? i ? I K 0 ?0 ? Najboljša ura sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? I ? I K O ?0 ? nikelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: * IK O u. ? i ? I K O ? O ? Hotel in restavracija ,Bavarski dvor* Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. VI prihranite denar! Automatični namizni nriHrralnilf (poraben tudi kot p 1 ILI^aillllV žepniprižigainik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannli-cherjevih pušk. Le|>u darilo! darilo! |nc CrhnnHor tehničn« pisarna Dunaj XIII., JOS. Dtnunuer Hfitteldorferstrusse 237'V. Preprodajalci dobijo velik popust!— Pošilja se samo pi poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarii izjemne cene. Veselo poročilo! posebno onim, ki se slabe In trudne čutijo. Kri! in okusni zajutrk .. imajotisti.kinepi-MoČ ! jodruzega.kotdr. .. pl. Trnkoczya Zdravje! sla dni čaj, ■.■■■■■,, pod imenom 50°/o prihranka! sja- Izborno okusno živilo najboljše kakovosti! Obenem senzacijsko boj-kotno sredstvo proti ode-ruštvu živil. Dobi se povsod, tudi pri trgovcu. '/4 kg velja 50 vinarjev. [Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj. Josefstadterstrafie 30, Radetzkvplatz 4, SchOnbrunnerstraCe 109. Gradec, Sackstrafle 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Po pošti se pošilja najmanj 5 paketov. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniške blagajne južne železnice. L©)»« J|. Ghevreaux-svetla-krema za čevlje vseh vrst usnja! Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola Mayola MayoIa Mayola Mayola Mayola Mayo!a Mayola Mayola je voščeno-oljnata krema; se vsled tega nikdar ne vsuši; se sveti takoj brez truda; konservira vsako usnje; ga naredi nepremočljivega; svetloba drži dolgo; je zajamčeno prosta kislin; omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega; je najcenejša krema; se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iznenadi; se dobivvsaki trgovini; je varstveno zavarovana; se izdeluje edino v kemični tovarni Rudolf Maje t, kemik Ascli (Češlio). Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko: FRAUC FUCHS Dunaj XUI/3, Hiitteldorferstrasse 135 „Jutro“ sprejme več zanesljivih — raznašalcev. = Zglasiti se je treba v upravništvu med 3. in 6. uro popoldan. ,Jut ro‘se prodaja v Trsiu po 4 vinarje T7" z^a/sledjajlli. BPCllPI*, ulica Stadion, Tre Visa II, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, G er sina, Rojan, Baunaclie.1, Campomarzio, Bi 'lllia, S. S. Marliri, Erei^oj, ulica Masimiliana, Boilčelj, ulica S. Marco, Cecllimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, Sptitfer, ulica Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta, Kicliei, Rojan, Bajc, ulica Gepa, LllZattO, ulica Aquedotto, Sfglllill, ulica Judustria, Železnik, Sv. Ivan, lani, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Ztagrebški1^ 'oooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamko f# v- 0 priporoči/jamo Prt d ste k / kot priznano * lilft/UlfOl. za kavo. Sl Sjajn r It . i. :wi je najceoejši in tudi najbolje informirani slovenski dnevnik. Tovarna cementnih in glinastih iz-- - delkov v Ilirski Bistrici - - priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne cevi, tlakovne ološče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost je izborna. -Z-5T^ Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. Zavod za pohištvo in dekoracije •’ FRAN DOBERLET Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon št. 97. Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov ...^ in kopališč. ------—- = Zaradi inventure - izredno znižane cene. Raglan......za dame preje K 40'— sedaj K 12-— Gledališka mantila. . . 99 99 99 * 40-- 99 99 12 — Paletot 99 99 99 » 60-- 99 99 16 — Pelerina 99 99 99 • 15-- 99 99 8 — Kratki kožuhi .... 99 gospode 99 , 80 - 99 99 80 — Zimska ali športna suknja 99 99 99 » 40*- 99 99 18-— Obleka 99 99 99 , 40’- 99 99 16 — Otročje obleke pod vsako ceno! Idubljtma. Mestni trg 5. -sv • ~ xr ■ • i T. r t/ -.ir ?. t \f ve .r y-T.• ”?■ r * Is- ’ e V • narede največjo škodo v kleteh ________________________________________ in skladiščih. Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 3’—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in pod gane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane 8 K, za miši K 360 do 5-20. Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju: L. Posch kleparski mojster, Dunaj XVII., Biumengasse štev. 60. Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne- in nagrobne svetilke itd. 0-u.d.ež a-rrierilra-rLSlse izid/u-s trije izumljeno je novo Adirno pero („Maxim„) s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik. Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za (hitro in gotovo Seštevanje in so njegove glavne prednosti o b n a j p r i-prostejši uporabi in brezhibnem funkcioniranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu z Maximom ne občuti nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 21. Iq. • • • * • • • • • • Tovarna vozov Peter Keršič, Sp. Šiška priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. = Sprejema si tudi les v žaganje na parni žag,*. Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. - Res. fond K 450.000. kVoTooo: Ljubljanska kreditna banka ir Ljubljani, Stritarjeva, uiica štev. 8. ■— Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. -Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih. 4 VI,,.