446
ogromno težo služi ta parnik tudi kot ledolomec. Na naši sliki vidijo čitatelji, kako se lomi led pod njim. Ko je prenehala zima, so Rusi vzeli železniški tir, ki je bil položen čez led, in začeli vlake prevažati čez jezero s takimi parniki.
Svetovna razstava v St. Louisu. Ko divja vojska v Aziji, pa se vrši v Ameriki ravnokar delo mirnega napredka. Dne 1. maja je bila otvorjena svetovna razstava v St. Louisu. Louisiana, ki je več kot štirikrat večja od naše države, se je krepko razvijala, in njeno glavno mesto St. Louis, pred kratkim še ubožna naselbina, je postalo vladar Misisipijev. Sedanja razstava je stala 25 milijonov dolarjev, 2100 oral meri razstavišče, do dveh tretjin pokrito s poslopji. Američani hočejo v St. Louisu prekositi vse dosedanje svetovne razstave.
„Elektra.a V Nemcih vzbuja v zadnjem času kaj mnogo pozornosti tragedija „Elektra", katero je spisal nemški dramatik Hugo v. Hofmannsthal. O tej imenitni drami piše dr. Hermann Ubel v eni zadnjih številk dunajske revije „Die Zeit" med drugim nekako sledeče: »Hofmannsthalova pesnitev je napram Sofoklovi ravno tako samostojna, kakor ta napram tragedijama, kateri sta pred Sofoklom spisala Ajshin in Evripid; toda ona se v gotovih točkah tesneje oklepa Sofoklove „Elektre" kakor pa poslednjih dveh. Kdor Hofmannsthalu očita revno fantazijo, ker je to že tolikokrat obdelano tragično snov na novo obdelal, ta le s tem dokazuje, da živimo v času, ki nima dovolj smisla za pravo bistvo vzviše-
nega pesništva. Hofmannsthalova pesnitev ne kaže nikakih znakov starožitnosti; ni je besede o Mikenah in ne o Argu; dekle prisegajo pri Bogu in ne ,pri Zenu'; dejanje se ne vrši v nikakem določenem času, ne zahteva nikakih kostumov, marveč je vedno primerno — in mi ga gledamo s trepetom ..."
/. D.
Trinajstleten umetnik. V Parizu vzbuja veliko pozornost trinajstleten poljski deček Tade Styka. Njegov oče je znan slikar, in tudi sin je razstavil že večkrat svoje slike, ki kažejo izredno nadarjenost.
Jean Leon Gerome, sloviti francoski slikar in kipar, je umrl v Parizu v 80. letu svoje starosti. Zvečer je bil še pri banketu v „Institutu", zjutraj je bil mrtev. Njegove najbolj znane slike so: »Gladiatorji stopajo v cirkus", »Cezarjeva smrt", „Fryne pred sodiščem", „Alkibiad pri Aspaziji". Med kipi je znana skupina „Anakreont, Bacchus, Amor".
Monakovska secesija je dovršila svojo pomladno razstavo. Poleg 109 slikarjev je razstavilo svoja dela 35 slikaric. Prevladovale so pokrajine, kmečke slike in portreti.
PrebivavciNew-Yor|La po narodnosti. New-York je kosmopolitično mesto; največ prebiva v njem tujcev. Samih Ircev je ondi 800.000; v nobenem mestu na Irskem jih ni toliko. Italijanov stanuje v New-Yorku več nego v Neapolju, ki je najbolj obljudeno mesto na Apeninskem poluotoku; Mažarov je ondi več, nego v Budim-Pešti. New-York bi bil lahko prestolnica zamorcev, ker prebiva v njem 80.000 črnokožcev, mogel bi biti tudi drugi Jeruzalem, ker živi v njem okolo 300.000 Izraelovih otrok.
					
...^ t					
******'*»«^*1«.                    "**		* .			
-		.			
,|		B7                        ' ˇ" : ,      :'\ j   .	.                          1 i"   '            i If	t&>	
m      • p. ¦			" i	^^'Z^m^^':	i
			1	••- ¦"-       •                ^	
S SVETOVNE RAZSTAVE V ST. LOUISU: RAZSVETLJAVA PONOČI.