43. stftv.
Noto niosto. jiimiîirja 1915.
Letnik XXX.
Doleiijske Novice izljHjajo vsiik pelek ; ako : : je ta itan prHziiik. dan (ioj»rt>}, : :
tieiia jiiii je zii coit) leio (.0(1 anrii» cio aimljt) K, xh l'Ol ieia 1-50 K. X«roi-tiina za Xeim;ijo, Ku^iio iii cirug-e evrot>ske države ziia-^a 3'r>0 K, ia AiDcriko 4-50 li. List in o^iiisi se iiliičiijp.jo ii;iiir(\j.
Vse <lo))ise, iiaročiitiio in o/naiiila sprejeitiii tiskarna J. Krajec nasi.
Zoper zlorabo kredita«
Nasi zakoni so v rcsiiici tako obširni in komplicirani, da jib dostikrat komaj strokovnjak razume, kaj šc-le navaden kmet ali obrtnik pri svoji piimiironia manjši izobrazbi. Kljub vsej zapletenosti zakonov pa so Stí vendar celo navadni ljudje, kaj Še-le bolj i)rerkani, znali tako izvrstno zvijati, da jib fiodnije niso mogle spj-aviti pod nobeden paragraf.
Osobito so dolžniki postajali vedno bolj „kunštni", čim već je bilo treba plačati. Dokler je rabil kredit, ni bilo livalc in baltarije ne konca ne kraja; ko je bilo treba pa placatí, je pripadalo pa kar Čez noč vse moževo premoženje otJ'okoni ii) ženi. Zeuiljiška knjiga je služila marsikomu samo za to, da je lažje uiiuike in poi'oke slačil. Kadar je pa botel upnik priti do zavarovanja v zemljiški knjigi, je naenkrat našel kar celo dolžnikovo sorodstvo vknjiženo za svote, ki se nikoli niso Štelo in se tudi nikoli ne bodo.
V nekateri!) krajih — to se je opažalo žalibog tudi v okolici Novega mesta — so se osnovali takorekoć celi obroči sorodstva in svariva, ki so hodili drug drugemu za poi'oka in vsi skupaj dvignili po trikrat već posojila pri raznih zavodih, kakor je znašttlo vse njihovo skupno premoženje. Ko je prišel pa eksekutor, je l)ilo vsako živinče in sploh vsak najtiianjši ]iredmet last Žene ali pa dolžnikovih otrok. Kadar je bilo posestvo že prezadolženo, je dolžnik poprodal, kar je mogel, denar pa skril. Ko j« šlo posestvo na dražbo, ga je pa z istim denarjem kupila žena ali pa kak drug soi'odnik. Nekaterim so take nečedne manipulacije prešle tako v meso iii kri, da jih uiti niso smatrali za sleparske, dasi so bile očividná goljufija.
Že leta 1884 je bil ustvai'jen izpod-bojni (izpodliijahii) zakon, kije imel namen takim in podobnim nečednim manipulacijam priti v okom in jih nasproti izpodbijajočemn upniku razveljaviti. Tekom let se je pa pokazalo, da Je ta zakon marsikje pomanjkljiv in da se prefrigane glavice znajo kljub temu med paragrafi vedno srečno znnizniti, ne da bi v tega ali onega zadeli. Ta pomanjkljivost se je še bolj živo občutila za řasa sedanje vojske; zato jc vlada izdala dne 10. dec. 1915 nov iz-podbojni red, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja t. 1.
Po novem izpodbojnem redu se morejo pred vsem iz))odhijati, to je, razveljavljati pravna opravila, n. pr. kujina pogodba, menjalna pogodba itd., pri kojih je imel dolžnik namen svoje upnike oškodovati in je dolžnikov sopogodbenik vedel ali pa vsaj moral vedeti za ta namen dolžnika.
Različno je pa v zakonu določena izpodbojna doba, t. j. čas med izpodbijanjem (tožbo) in izpoilbijanitn pravnim opiavilom in razdeljeno dokazno breme. Kdoi' hoče izpodi)ijati pravno opravilo, ki se je izvršilo pred več kot dvema letoma, a ne več kot pred H), leti, mora sam dokazati, da je liilo dolžiiikoveiini sopogoilbeniku znano, da lioCe dolžnik z dotičnim pravnim opravilom svoje upnike oškodovati. Torej v tem slučaju zadene dokazno breme tožnika ; dokazati mora celo, da je dolžnikov sopogodbenik naravnost znal za oško-dovalni namen. Ta način izpodbijanja je
torej precej težak, za to pa 10 let od dneva izpodbijanja nazaj mogoč.
Lažji je drugi naćin, ki je dopusten samo za pravna opravila, ki so se vršila pred 2. letoma od dneva izpodbijanja. V tem slučaju tožniku ni treba dokazati nasproti dolžnikovemu sopogodbeniku, da je vedel za oškodovalni naitien dolžnika; dovolj je, da pokaže tožnik, da je v danem položaju ta natnen sojiogodbeniku moral biti znan. Če tudi tožnik sopogodbenikn ne dokaže, da je vedel za tak namen, zadostuje dokaz, da je moral vsled raznil^ okolnosti vedeti za ta namen. Če bi sopo-godbenik tudi v resnici ne vedel za ta namen, je opravilo vseeno tožniku nasproti neveljavno, češ, bi so moral pa takrat, bolj pobrigati in pi-e})i'ičati.
Primeroma najlažji način izpodbijanja je i)a jjroti dolžnikovim sorodnikom. Medtem, ko mora v navedenih dveli slučajih tožnik, ki hoče izpodbijati, dokazati, da je dolžnikov sopogodbenik vedel ali pa vsaj moral vedeti za oškodovalni namen dolžnika, moi'a v tem slučaju sorodnik-sopogodbenik sam dokazati, da mu ni bil oz. vsaj ni tiiogel biti znan oškodovalni namen dolžnikov. Torej tožniku jc treba samo navajati iz kojega razloga pravno opravilo hoče izpodbijati, dokazovati mora sorodnik. Ako pomislimo, kako težko je tujemu upniku zazvedeti za vse manipulacije, ki se gode v krogu sorodnikov, je to stališče tudi jedino iiametiio, ako se naj vsaj tu ali tam oškodovanemu upniku posreči ]jriti do plačila. Tndi v tem slučaju je določena izpodbojna doba na dve leti t. j. za i)ravna u])ravila, ki so se izvršila najpozneje pred 2 letotiia pred iz-(loilbijanjem.
Za vzgled! Dolžnik Jože Grebene je pred poldrugitii letom prodal veČino svojega posestva svojemu sopogodbenikit bratu Francetu Grebene za navidezno ceno 2000 K in pustil tega takoj v zemljiški knjigi prepisati kot lastnika, da ne bi njegovi upniki, med njimi tudi Franc Torenta, ki ima tirjati od njega 500 kron, mogli seči na to zemljišče. Upnik Fr. Porenta hoče sedaj to kupno pogodbo sod[ii[ii potom sebi nasproti razveljaviti.
Ker se je jiravno opravilo t. j. kupna pogodba sklenila še-le pred i)ohlrugini ietotii, s sorodnikom, ga lahko izpodbija na vse tri navedene načine. Ako ima upnik dovolj dokazov, da je sopogodbenik vedel ali vsaj nioj'al vedeti za oškodovalni namen, lahko kupno pogodbo izpodbija po prvih dveh načinili, na vsak luičiii pa kot pi oti dolžnikovemu sarodniku po tretjem načiiut, ker mora tedaj sopogodbenik sam dokazati, da ni vedel oz. ni mogel vedeti za oškodovalni namen. Ako bi se bila pa kupna pogodba sklenila jti'ed več kot 2 letoma, a ne pred več kot 10 leti lii mogel upuik izpodbijati, le po prvem težavnem načiiui.	(Dalje ipriLodiijii,)
Za bojno črto na severn.
Naš pi'ijatelj iz Novega mesta, ki je sedaj i-ačunski ))odčastnÍk neke poljske bolnice na severn, jiiše svoji ženi med drngim sledečo:
Ljuba žena!
Kraj, kjer se sedaj nahajam, leži kakih H km od bojne ČHe. Ki-aj sam leži v ozki ilolini, ne daleč od velike reke.
čez katero so napi'avili naši vojaki štiri velike mostove; pi'ejšnje so ob zadnjem umikanju razstrelili. Okrog so precej visolii hribi, kateri pa niigole od vojaštva. Vse se gil)lje. Eni delajo bojne telefone, drugi popravljajo dovozne ceste, drugi zopet prenašajo provijant. Ob večerih gore ognji, oki'og katerih posedajo vojaki ob črni kavi iu razmotrivajo boj.
Z ene strani priženo tropo sestradanih in razcapanih vjetih Husov, kateri v eno mer prosijo za kruh rekoč „imaš hleba", ko zagledajo kakega našega vojaka. Od daleč se pa Čuje gromenje topov, pokanje pušk in strojnih p\išk. Tu pa tam čuješ nad seboj ropotanje. Vse se ozira proti nebu, nekateri z daljnogledi ; aeroplan ropota.
Po cestah se premikajo dolge kolone po nepopisnem blatu. Ena kolona, obstoječa iz 80 vozov, vozi kruh v bojno Črto, druga konzerve iu razen provijant, za njo pelje nekaj vojakov tropo goveje živine, za njo kolona z municijo, potem zopet vojaštvo, ki gre v boj. Ob drugi strani ceste vozi prazna kolona, ki je vozila do bližnje železniške štacije ]'anjcnce, za njo par sto vjetih Rusov, za njimi vozovi z orožjem, katero se pobere od padlih vojakov.
To so vsakdanje slike na galiških cestah. Tu se sedaj bijejo vroči boji, seveda največ po noči. Vojaki leže v strelskih jarkih; po noči pa skušajo prodreti naprej. Sem smo prišli na Novega leta dan. Ob !). uri zjutivij je prišel ukaz, da moramo iti. Vozovi ostanejo v kraju, kjer smo, zdravniki in 24 mož pa gre k bojni či'ti in etaldii'a obvezovališče v hribih. Jaz sem šel na štacijo in sem 3e pripeljal k ostalim s štirimi obloženimi vozovi ob i), uri zvečer razne potrebščine.
Prvi večer sem spal pod streho ; oblečen sem bil v plašč. Stanovanje oficirjev, ki so pri nas ostali (t. j. dva poročnika in kurat) je majbna poljska hiŠa, velika veža, ena temna kiihinja, v kateri spi 8 oseb z otroci; iz te so vrata v majhno sobo. V sobi dve jiostelji, v katere smo djali svežo slamo, in spi v eni knrat, v drugi pa jaz, ker sta poročnika rekla, da raje spita na tleh. àe ena omara, miza in trije stoli, pa je soba natlačeno polna. Glavno je, da je gorko.
3. januarja peljal sem se v mesto, 35km daleč, „fasat". Nisem ti v stanu popisati dirndaj na kolodvoru, v katerem dobimo provijant. Voz za vozom Čaka, da dobi oves, moko, sol, kavo, sladkor, mast, cigarete, razne konzerve, sploh vse, kar se rabi za preživljanje take armade. Če imaš si'cčo, prideš kmalu na vrsto, če ne. Čakaš po cele ure, kar ni ravno prijetno. Jaz ostanem v nieslu čez noč. l^il sem že večkrat v tem mestu, kjer so krabovali 22 dni Uusi. Mesto ima kakih 40.000 prebivalcev, seveda je večina judov. Čakal sem to pot do 6. ure popoldan zastonj na kolodvoru; šel sem večerjat v neko kavarno, koji tu pravijo „hotel**, i)ri nas bi pa rekli „pajzel". Vzel sem seboj sveže perilo, da sem se preoblekel. To je v vojski zelo nerodno. Velikokrat vidiš vojaka, ki ob nii'azu stoji v Adamovi obleki ob cesti in si lovi počasne živalice. To je strašna nailloga za nas. Jaz zelo i)azim na snažnost, pa sem jo že tmli dobil, ko je iioOasi korakala po plašču. Hanio to je dobro, da ne izbirajo ravno ljudi ; ima jih
navaden vojak, kakor tudi najvišja oficirska šarža.
Drugi dan sem opravil svoj posel; „fasal" sem 16 žakljev ovsa za naŠe konje (bolje rečeno kljuse), makaronov, sladkorja, sežgane kave, petroleja, čaja, komisa, sveč, tobaka itd.
Naložil sem na voz in nastopil 3 5 km dolgo pot, po slabih cestah, kjer sega blato do kolena. Taka pota niso prijetna, ker si v vedneni strahu, da so dobili naši ukaz, da morajo „naprej" ali „nazaj". Če dobijo ukaz za „abmarš", je navadno dolg do SOkni. Sedaj imam 35 km, predno pridem tja, kjer sem bil, potem je treba pa še kakih 20 do 30 km naprej. Tudi taka neljuba presenečenja sem že večkrat doživel, To pot je Šlo po sreči
Veseli so vsi, ki me vidijo po dveh dneh in poprašujejo radovedno kaj sem videl, slišal, kaj prinesel, kako vozil, in vprašanja ni konca ne kraja.
Enkrat sem videl prizor, kateri ml bo ostal v spominu, dokler bom živ. To je bilo pred kakimi tremi tedni, ko je šel
19.	„landsturmbataljon" iz Dunaja v boj. Možje od 30 do 40 let, vsi večinoma oženjeni in inteligentni. Bilo je zelo blizo bojne črte, ko sem pošto iskal, in sem šel precej blizu ognja. Kotuandant jih je zbral in jih nagovoril, da je sedaj prišel resen trenutek, ko mora vsak po svoji moči izpolniti svojo državljansko dolžnost itd. Ti resni, skrbi polni obrazi dozorelih mož mi bodo neizbrisni.
Kako srečnega se čutim, kako lahko prenašam vse težave, ker sem bil do sedaj obvarovan nesreče. Toliko i)rilîk je v vojski, v kateri ti preži smrt za vsakim korakom, katerega narediš. Rog nie obvaruj nesreče! Drugače sem se temu ncrednem\t življenju precej privadil. Včasih cel dan nič ne ješ, včasih se spi na gorkeni, drugič na mrzlem. Ko si najbolj želiš počitka, pride ukaz „naprej" ali pa „nazaj". Veliko udobnosti, ki smo jih imeli prej, smo izgubili. Zato pa nas čaka tem večje veselje, ako se povrnemo zdravi v naš mili domači kraj. Pozdravi mi vse znance! — Bodite mi srčno pozdravljeni Ti in ljubi otročiči.
Vaš Feliks,
Turška vojskai
Boji v perzijskem zalivu. Carigrad,
20.	jan. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Z nočnim napadom na angleške utrdbe pri Šat el Arabu smo presenetili sovražnika, ki je izgubil 100 mrtvih in i-anjenih. Angleški kavalerijski skadron je v bližini Kome skušal in-esenetiti oddelek naše in-fanterije. Odbili smo napad z velikimi izgubami za sovražnika.
Križarica Sultan Selim je, kakor poročajo nekatei'i listi, ob Bosimj'U zadela na turško uiino. Popravljali jo bodo deset tednov. ■— Na mino ob Bosporu je zadel tudi neki turški torpedolovec in se težko l)oškodoval.
Zbiranje Mohamedancev v Iraku in v Mezopotamiji. (Carigrad, 21. jan. (Kor. urad.) Poveljnik turških čet v Iraku in v Mezopotamiji je izdal oklic armadi in prebivalstvu, ki se poziva, naj brani sveto zemljo nasproti Angležem, ki nameravajo uničiti izlam. Poroča se, da su priglaša na vojsko veliko Arabcev, Kurdov in Šiitov.
Rusi hočejo v Jeruzalem. Nemški listi jjoroiajo iz Piitrogratla : V zadnji seji svetega sinoda se je olivcslilo, da končajo zavezniki voj>iko s Tiifčijo	ko po-
síaiiíi Jeriizakiii svobodno mesto pod zaščito Anglije, Francije iti Tinsije. Sveti sinod je odiedil molitve, da se doseže nameravani naCil.
Ruska ofenziva na Kavkazu ustavljena. Tiíťski glavni stan poi'oĆa 24. jan.: Ofenziva Kiisov na Kavkazu je ustavljena na celi Crti.
Rusko-angleški ultimat Perziji. Ko-daiij, 24. jannarja. „Novo Vreme" i)oroča : Anglija in Rnsîja sta zadnjič ugovarjali dogovorom Tiiriije s Perzijo, ki dovoljuje prehod tiirškili čet skozi Terzijo. Novi ugovoi- tvori zadnje svarilo Perziji.
Novi boji na Kavkazu. Vojni poročevalec lista „Voss. Zcitung" piiroča: Na Kavkazu so se pi'ičeli novi siloviti boji. Turki se trdovratno upii'ajo napadom šte-vilnejšili ruskih čet. Položaj za Tuj'kc je zelo ugoden. Turško uradno poročilo pa javlja, da so se opLM'acije v iCavkiizu vslcd slabega vremena na obeh stranelt ustavile. Turki da so Ruse na enem delu fronte vj'gli nazaj \n prisilili k umikanju ter da sedaj liusi delujejo na utrditvi novih pozicij, na katerih so se mogli vzdržati.
Sibirske čete na Kavkazu, Carigrad, 26. januarja. Sibirske čete, ki lažje prenašajo mraz, so odposlali na Kavkaz, da ojačijo kavkaško rusko armado.
Vstaja v Maroku. „Taswir-i-Fildar" objavlja tri pisma Abdul Malika, ki izvaja, da je vzel Fez po 15dnevni'.m boju. Francozov je padlo In je bilo ujetih 3500 mož ; veliko jih je bilo ranjenih.
Vojska z Rusi.
Okoli Krakova se pričakujejo resnejše operacije. V torek, 1 i), januarja popoldne pa je začela temperatura padati; v sredo zjutraj je bilo že 6 stopinj ])od ničlo. Utiiazano globoko blato je vendar enkrat trdno zmrznilo. Verjetno je, da se je lia eelem severnem bojišču zafiela zima in da je pričakovati resnejših in liitrcjših vojnih operacij,
V srednji Galiciji se pripravlja silovita ruska ofenziva. Stodiliolm, 21. jan. Kuski vojni poročevalci poročajo soglasno, da se pripravija v srednji Galiciji silovita ruska ofenziva, ker je vodstvo ruske ai'inade sklenilo, da ne more več trpeti podaljšanja avsli'0-ogrske bojne črte. Zahodno od Visle se sme pričakovati odločilna bitka, ki jo si)loh zadržuje le slabo vi'eme. Na obeh slraiieh z največjim naporom zbi]'ajo najboljše in najkrei)kejše Čete, da si zugotove uspeli.
Tudi Angleži poročajo, da so zavezniške čete zasedld Klelce. Rotterdam, 21. januarja. Iz Londona poi'očajo: „Tiniesov" Ijoročevalec na poljskism bojišču javlja, da so nemško-avsti'ijske čete zasedle Kielcc.
Nemci obnovili zvezo med krajema Piotrkow/ in Čenstohov. Dunaj, 22. januarja. Poljski listi poi'očajo: Ne,nici so zopet ot)novili zvezo med krajema Piotrkow in Čenstohov. Z največjo naglico graile veČ že,l(izniških prog. Rusi so baje že iz-pi'aznili Radom.
Ruska ofenziva v Bukovini zlomljena. „Az Kst" poroi^a: Iz dogodkov zadnjih dni sledi, da je zlomljena i'uska ofenziva iz liukovine in zanesljiva poro("ila pravijo, da je glavna skrb sovražnika, da se umakne kolikor mogoče hitro v svoje defenzivne postojanke. NaŠe izgubii so razmeroma majhne. Naše čete so zelo navdušene, posebno naše topništvo, ki se Je v bojih zelo odlikovalo.
Poljski kmetje na begu proti Varšavi. Vojni poi'oĆevalec lista „Seeolo", ki je obiskal rusko fronto ])ri Varšavi, piše: Na stotine poljskih ktnetov beži v strašnem stanju iu na pol sesri'ailanîh čez močvirnate pokrajine proti Varšavi. Vsi pripo-vedujfijo o grozni bedi, kei' manjka živil in je vse razsireljeno ali požgano. Med
Varšavo iit Ra^Yko tabori več kot 20.000 beguncev.
Ruski poraz v Bukovini. Uradni razglas 23. jan.: Na Poljskem, zahodni (Jalieiji in v Karpatih nobenih bistveniii dogodkov; semterlje topniški boj, sicej' Jtnr, Ponovni ruski napadi na naša stališča v južni Bukovini so bili končani s tem, da so naše čete zoi)et zavzele Kirlibabo in mesto obvladujoče višine. Rusi so se umaknili z velikimi izgubami nazaj. Nasprotnikovi jioizkusi [)reko Jakobeny in Kirlibabo dobiti dalje na prostoru so se torej popolnoma izjalovili.
Naši uspehi pri Tarnowu in v Karpatih, Uradno poročilo z dne 24. jaii. poroča med drugim: Prisiljen po ognju naše artilerije je izpraznil sovražnik južno oil 'i'arnowa zopet posamezne strelske jarke. Tudi v Ivarpatih se i)oIožaj splošno ni izprenienil. Iz več postojank, ki leže južno od najvišjih točk goi-skih sedel, so bili Rusi potisnjeni nazaj.
Mraz na Poljskem in v Galicyi. Vojni Ijoročevalec „Neue Freie Presse" poroča z dne 24. jaii.; Od včerajšnje noči naprej je zelo hud ujraz. Snežena plast je tenka, barometei' stoji visoko, Ceste so sicer raz-rite, vendar dobro prehodne.
Boj za most čez Bistrico, „Az Est" poroča 24. jan, iz Ungvarja: Za most čez Bistrico ni bil sieer velik, ali vendar vroč boj. Most je ključ ceste, ki pelje proti Sohatu. Na tej točki je stalo pod poveljstvom nekega nadporočnika 300 honvedov proti treni sovražnim stotnijam. Predvčerajšnjim so lionvedni huzarji napadli so-vi'ažtie ćete in jih krvavo potolkli. 200 Rusov je padlo, IHO se jih je pa udalo. Rusi so se umaknili in vzeli s seboj svoje ranjence. Z umikanjem Rusov smo postali popolni gospodaiji mostu čez Bistrico.
Rusi slačijo padle vojake. „Gazeta Krakovska" poroča: Rusi slačijo padle vojake; zato je v nuiogiit slučajih nemogoče dognati identiteto padlih. Radi tega sc je sedaj odredilo, da moi'ajo vojaki odslej nositi svoje legitimacije namesto v hlačneni žepu na prsih.
Pri Lajosfalvi Rusi razpršeni. Kirlibaba v našiti rokah. „Az Est" poroča 24. jan, iz Bisti'ice: Štiri dnevi so pretekli, ko smo i)otolkli sovražnika, in ]-avnokar moi'eni poročati o novi zniagi. Po tridnevnem vročem boju so naše čete pri Lajosfalvi proti Ogrski prodii'ajočc Ruse popolnoma razpršile in potolkle. Posledica fe zmage je bila, lia smo zasledovali sovj'ažnika in smo danes vkorakali v Kirlibabo. Rusi so imeli zelo mnogo ranjenih in mrtvih in razen tega je padlo v roke naših zmagoslavnih čet več sto neranjenih Rusov.
Ruski napadi v Karpatih odbiti. — 1050 Rusov vjetih. Dunaj, 2."j. jan. Uradno se poroča: Na Poljskem iu v Galiciji ni bilo nobenih Ijistvetiili dogodkov. Samo ob Nidi se je vršil živahen artilerijski boj. Da bi zopet pridobili od nas osvojene postojanke v zgoniji dolini reke Ung pil Vezerszallas, so Rusi napravili protinapade, ki so pa bili krvavo odbiti. Poizkus so-vi'ažnika, da bi i>ri Rafainovi prodrl, sc je popolnoma ponesrečil. Soviažnik se je ujuaknil čez Zielouo. V bojih zadnja dva dneva smo v Karpatih ujeli 1050 Rusov.
Rusi se umikajo. Budimpešta, 25. jan. „Pesti Naplo" poroča: Vsled naše zmage pri Kirlibahi in Jakobeniju se sovražnik ujuika. Ruski poveljnik ima svoj sedež v Kimpolungu. Grof Mci'an, pred.sedtiik iiu-kovine, se je izrazil nasproti neki uradni osebi, da je nas položaj v Bukovini izvrsten in da se Uusi umikajo.
Pristanišče Arhangelsk zamrznjeno.
Cez Stockholm poroča „ KiJIn. Ztg.", daje po poročilu ruskega zunanjega ministra pristanišče Arhangtdsk zanii'znjeno.
Naši zas edujejo Ruse proti Radaucu. Iiudim])ešta, 2G. januai'ja. „A/, Esf poroča; O.Stanki pri Kirliî)abî potolčenih ruskih čet .so bežali |>roti Lucini in IMoidavi. Naše zmagovite čete so Rusom v snieri proti Hadaucu neprestano za petami.
Izgon Avstrijcev in Nemcev iz Rusije.
Izgon Avstrijcev, Ogrov in Nemcev iz vzliodnomorskili pokrajin in iz Finske je izsilil veliki knez Nikolaj. Vsi, ki ne bodo do 28. januarja zapustili omenjenih pokrajin, bodo kaznovani z dosmrtno jeČo. S tem so prizadeti Številni bogati trgovci in bankirji.
Število avstro-ogrskih in nemških državljanov, ki morajo zaiiustiti Petrograd, znaša nad 5000. Petrograjski nieslni poveljnik je razglasil, da se pri sovražnih ino-zemcih, ki niso slovanske narodnosti, ne bo delalo nobenih izjem.
Nemškoxfpancosko-belgijsko bojišče.
Francozi izpraznili Soissons. Pariz, 21. jan. (Tvor, ur.) „Petit Parisien poroča: Na ukaz vojaških oblasti so morali prebivalci izprazniti Soissons.
Soissons bombardiran. Berolin, 23. jan. Iz Rotterdama se poroča: Soissons se še vedno silovito obstndjiije. Francosko artilerijsko postojanko so premestili za Soissons nazaj.
Francoska ofenzíva se umika nemški. „Nieuwe Rotterdamsehe Courant" naglasa, da se francoska ofenziva unuka vedno bolj nemški. Če se čita zadnje francosko tiradno poročilo, sc zatuan išče kako francosko premikanje. Ofenziva, ki jo je napovedal .Toitre decembra, ni dovedla do cilja, ki ga je nameraval.
Boji med Nieuportom in Ostende. Rotterdam, 2:). januarja. Med Nieuportom in Ostende se kljub neugodnemu vremenu nadaljujejo ljuti boji.
Francoski vohuni v slami. Rotterdam, 25, januarja, „Algemeen Mandelsbîad" poroča iz Sluisa, da so v iMaenlebscke pri Thieltu odkrili tajno francosko telefonično postajo s petimi francoskimi častniki. Postaja sc je nahajala v zemlji pod velikim kupom slame. Ko so Nemci rabili slamo, so zasegli tudi omenjeni kup. Pod kupom so nepričakovano našli vhod v podzemeljsko klet, v kleti pa pet francoskih častnikov in telefonsko postajo, zvezano s francoskim vojnim taborom, V kleti je bilo se za tri mesece živil.
Nemci napadajo pri La Boiselle. „Frankfui'ter Zeituug" poi'oča 2G. januarja iz Pariza: Po kratkem oduToru Nemci zopet napadajo na I'aznili točkah. Zdaj ne napadajo v dolini .'\.isnc, marveč pii La Boiselle, odkoder je 4 km do kraja Albert na poti iz Bapaume v Camprcs. Če Nemci osvoje líoiselle, od tam lahko osvoje Albert, kjer lahko ogrožajo Amiens. Zavezniki so Boiselle in okolico močno utrdili.
Nova angleška armada pride na Francosko prihodnji mesec. Iz Berna poročajo iz uradnili krogov, da bo Havre celi mesec februar zaprt za vsak promet. Ta mesec se bo namreč prevažalo novo angleško armado.
Francozi pri Soissonsu izgubili 12.000 mož. Poročevalec lista „Morningpost" 2G. januarja izvaja, da so izgubili Francozi v bojih pri Soissonsu 12 tisoč mrtvih, ranjencev in ujetnikov.
Na južnem bojišču-
Siloviti boji ob črnogorski meji. Dubrovnik, 22. jan. Zadnje dni so bili ob Črnigori precej siloviti boji. Na neki točki je tvoj'ila našo ekspedicijo le iinančna obmejna skupina ; Črnogorcev je bilo petkrat več. Naša mala skupina je izvedla svojo nalogo z občudovanja vredno hrabrostjo. Napadeni Črnogorci so bili prisiljeni, da so se morali kljub svoji premoči umakniti in bežati. Naše izgube so liile [leziiatne.
Na jugu mirno, „Alkotmany" jioroča 24. jan. iz Zemuna, da je na južnem bojišču pi'imeroma mii'uo. Po Donavi in jk) Savi križarijo pj'idno monitorji, ki vznenn'ijajo srbske postojanke (»ri Belgradu, Zdi sc, da sc nahajajo v Belgradu le slabe srbske
čete. Na Lovčenu leži sneg več Črevljev visoko in je zelo mraz.
Nova ofenziva proti Srbiji. Z Dunaja poroča „Frankfurter Zeitung: Vsled umikanja avstro-ogrskih čet iz Srbije potrebno premikanje naših sil in nova razvi'stitev avstro-ogrske južne armade jo napredovala v toliko, da se lahko napoveduje nova ofenziva proti Srbiji v najkrajšem času.
Ruski vojni materijal za Srbijo. Po poročilu „Tribune" so ruske ladje „Če-fesneko", „Pati'iota„, "Bessai'abec", „Comte Ignacijev", „Belgrad" in „Romanija" vdrle v Donavo in plovejo proti Sridji. Vsaka ladja vodi več tovoi'iiili parnikov s topovi in municijo. Ladjam poveljujejo Častniki ]'uskc mornarice.
Iz srbskegavjetništva pobegli avstro-ogrski vojaki, „I^Ligyar Hirlap" poroča iz Sofije: V Strumnici ob bolgarsko-srbski meji sc je prijavilo bolgarski straži 17 avstro-ogrskili vojakov, ki so ušli iz srbskega vojnega vjetništva. Internirali so jih v Soliji.
Nemški podmorski čoln potopil angleški parnik.
„Rotterdamsehe Courant" poroča iz Maasluis: Iz Leitlia v Rotterdam določeni angleški parnik „Durward" je ustavil neki nemški podmorski Čoln. Mornarji so morali v desetih minutah zapustiti ladjo in so se morali odpeljati v lastnih čolnih. Angleški parnik so nato potopili. Pozneje so izkrcali moštvo „Durwarda" v Hoek van Líollandu, od tu so je odpeljali v Kotterdani.
DomaČe in tuje novice.
Vabilo na občni zbor podružnice Rdečega Križa v Novem mestu, kateil se vrši v soboto, 30. januarja ob 3. uri popoldne v pisarni oki'ajnega glavarja. Ker obsega dnevni red tega zborovanja poročilo o računskem zaključku za leto 1914, preiiloge o nadaljevanju in o smotrih društvenega delovanja ter izvršitev novih volitev društvenega zastopa, bila bi kar najbolj številna uiieležitev društvenih članov nujno potrebna.	Načelnik : Rechbacli.
Vojaške vesti. Iz uiadnih izkazov izgub povzamemo dolenjske vojake 17. neSpolka. Izmed moštva so mrtvi: Bučar Štefan, 1. niaršstotnija, iz Aržiš; ČermelJ Franc, 12, stotnija, z Kake; Fornbacher Julij, 9. stotnija, iz Kočevja; Codec Tomaž, I. niaršstotnija, Hudo, okr, Litija; Grgoi-iČ Martin, 12. stotnija, iz Banjaloke; Jamšek Alojzij, 1. nadom, stotnija, iz krške okolice; Kovzlevčar Nikolaj, 7. stotu., ňt. Vid pri Zatičini; Lončarič Mih., 7. stotn., iz Velike Doline; Maltkovič Matija, 6. stotn., iz Trebeljevega; Marn Franc, 1. mai-šstotn., iz Sodražice; Pangerc Anton, 1. odd. stroju, pušk, iz (irosuplja; 1'otočar Franc, 3. stotn., iz PreČine; Sepe Viljem, 8. stotn., Aržiše; Skubie Jožef, 1. maršstotn.,^Šmarje-Sap; Stimpfel Jožef, 10. stotn., iz Črmošnjic. — Vsi od srede okt. do 5. novb. 1914.
[i a n j e n i : Adamič Janez, 11. stotn,, iz Ďmartna pri Litiji ; Arko Janez, I. stotn., Jiirjevica pri Ribnici ; BabiČ Anton, 8. stotn., Podgora pri Kočevju; Berus Martin, 3. stotn., Prečina; Bolha Janez, 8. stotn., liibnica; Brulc Jan,, 1. odd. strojnih pušk. Velike Lašče; Brulec Alojzij, 8. stotn., Stopiče; Buršič Jožef, H. stotn., iz Krškega; Ant. Cvetan, 11. stotn., PreČina; Dcbcvcc Avgust, 1. stotn,. Št. Peter pri Rudolfovem; Derčar Janez, 12. stotn., Prečina; Drganc Fran, 8. stotn., Metlika; Drnovšek Vinko, 14. stotn., Krško; Ferbežar Franc, 14. stotn., Prečina; Gorenc Alojzij, 9. stotn., Bučka; C ruden Janez, 8. stotn., Vel. Lašče. Hoenigman Avgust., 12. stotn., Črnomelj; Hué Ignac, 5. stotn., Trebnje ; JankoviČ Peter, 9. stotn., Konipoljc; Kastelic Franc, H. nadoni. st., Podboršt pri Litiji; Kukovica Ani,on, 12. stotn., Šmartno pri Litiji; LavriČ Ignacij, 12. stotn.. Veliki Gaber; Lekšc Alojzij 12. stotn,. Prečna ; Lužar Franc,
14. stotn., Prečna ; Mohav Alojzij, 10. stotu., Dobrcpoljc.; Mraviiiec Rak, 14. slotu., Vinica; :\liilitif JiUicz, s. stot.ti.. Loka při Črnomlju; Ognlin Jaiitíz, I. odd. strojnih pušk, Jfi'tlika; Piiili; .lanez, Tiii'jak:; Penni AHaditiiir 4. stotn., ïotniselj ; Pesiř -Jan, 1. nad. slotn.. Oatež; Hadi Fi-anc, 7. stoln., Krško; KakoŠe .Mih. 7. stotn, Prc(":na; llepar .Vnt.on, 1. stot,, 1^-; Srchnijak Franc, y. stotn., Kaiidija; ňtampoliar Janko, stotn., Adlíišiči; Htarina Franc, 12. ytotn., Tržišče; Stcpić Frati«, 8. stotn., Praprcče pri Litiji; Tanko Franc, 12. stotn., Ribnica; ZnidaršiĚ Jožef, 8. stotn., Bučka.
Ujeti v Atkarskn, Saratov, Unsko od ,17. pj). GregoriĆ Andrej, 12. stotn.. Sodra-žica; LukaĆ Anton, 2. stotn., iz litijskej^a okraja; Mikec Jancîz, 5. stotn.. Št. Jernej; Može llndolf, 10. stotn., Prečina; Potokar Lei'nard, 9. stotn.. Št. Vid pri Zat.ičitii; Stinc .Tanez, G. stotn., iz kočevskega okraja ; Spit/nagel Milia. 1). stotJi.. iz črnomaljskega okraja; Arko P"ranc, 4. stotn., Ribnica; Bencina Alojzij, C. stotn., iz kočevskega okraja; Bnkovec dož. 3. stotn,, Toplice pri N. m. Oanipa Franc, 4. stotn., Snšje pri Ribnici; Cerkovnik .Jernej, 7. stotn., Št,. Jernej; Core! .Jožef, 14. stotn., Banja-loka pri Kočevju; Debeljak .Iaiiez, 7. stotn., krški okraj; Erčul Alojzij 9. stotn., Pod-gora, okraj Kočevje; Fajdiga Anton, 11. stotn., Temenica; Gregorič Jan., 2. stotn., Anibnis; Hočevar Anton, 8. stotn., l\Ietlika; Hrovat Jožef, 6. stot.., Toplice pri N. m.; Hudoklin Jan. 10. stotn. okolica novenieška; Kalar Martin, (i. stotniji Velike Lašče; Kersnič Kaid. 12. stotn., Ribnica; Klepec Niko, 3. stotn., AdleSici; Košir Štefan, 9. stotn., Bukovica, okr. Litija; Križan Anton, 11. stotn., Božakovo pii Mrtliki; LnkanČic Janez, 12. stotn., Litija; Liinder Ferdo, 3. stotn., kočevski oki'aj ; Majcen Jožef, 9. stotn., krški okraj; Milialič Franc, H. stotn., občina Šuiiliel-Stopiče; NovŠak Jožef, 7. stotn., krški okraj ; Odlazek Fj'an, 7. stotn., Zagorje ob Savi; Grešnik Alojzij, 7. stotn., Mokronog; Pavlovic Jlartin, 3. stotn., krški okraj; Perpar Franc, 1. stotn., iiovoineškt okraj; Rukše Franc, 2. stotn., novomeški okraj; Skobe^lirošlav, 1. stotn., litijski okraj; Slniad Janez, 2. tuui. stotn., Videm na Dol. ; Šnšteršič Franc, 5. stotn., Ig; ViSnikar Jožef, 11. stotn., krški okraj ; Žabkar Alojzij, 5. stotn., krški okraj ; Znpan Anton, 4. stotn., i^agorje jii'i Litiji.
Zopet odlikovan, z vojaškim zaslnž-iiim križcem 3. vrste z vojno dekoracijo je bil odlikovan NovomeSČan, stotnik Anton Kos z drngimi kolegi 87. iJeŠpolka.
• XXI. letno poročilo bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji. Glasoiu navedenega ])o-ročila je bilo leta J914 v oskrbi 135,5 bolnikov. Odpnstilo se je 979 ozdravljenih, 201 zboljšanih, 99 neozdravljenih, umrlo jih je pa 44. Razven navadnili bolnikov je bilo v oskrbi tncli 300 bolaiiih in 1'anjcnili vojakov, kojih je koncem decembra ostalo še 122 v oskrbi. Kot zdravnika sta luiigirala domači zdravnik dr. F. Camill Helier in priniarij dr. Ignac Pavlič, mesto koj^iga je po njegovem od-hodn v vojsko nastopil dr. Strašck. Vsa čast (lobi'odelnenui zavodu, ki kljnb velikim težavam, s kojimi se ima osobito vsled vojske lioriti tako vzgledno vrši svojo nalogo in lajša gorje osobito dolenjskim bolnikom. Vsa čast pa tudi raznim usmiljenim faktorjem, ki so visoko ceneč vzvišeno nalogo zavoda tndi to leto delovanje kouventa v vsaketii ozirn podpirali; gotovo um tndi v bodoče ne bodo odtegnili svoje pomoči.
Žalostna usoda v srbskem vjetništvu. Vojak 87. i)ešpolka, Franc Pertiiiač, doma od Sv. Rnperta nad Laškim, piše ii! srbskega vjetništva 'v Valjevu svoji materi: Dnevi tiiojega življenja so šteti. Ko Iwdetc dobili moje pismo, bom menda že ležal v hladni zemlji. Za mojo rano se tnkaj skoro nihče ne briga. ZapnšČcn sem kot živina. Iz rane mi že 14 dni izteka gnoj in kri, a zdravnik me še pogleda ne. Diaga mama! Zahvaljujem se Vam za vse skrbi
in dobrote. Naj Vam Bog stotero povrne. Spominjajte se me v molitvi. Na tpm svetu se ne vidiva več. — Vas iskreno ljubeči sin France.
Iz ruskega vjetništva se je oglasil -loŽef Muren, posestnik iz Sel pi'i Ajdovcu, o katerem že štiri mesece ni bilo nobenega poročila in so mislili, da je tiirtev. Pismo je potovalo en mcsec.
Premeščen je c, kr. okrajni komisar dr. Ivan Lininger od okrajjiega glavarstva v Novem jnestu k okrajnemu glavarstvu v Kočevje.
Pomožni odbor za podporo vpokli-caniii vojakov v občiiii Šmihel-Stopiče nas prosi, da objavimo teJe vrstice: Ker sose najnujnejše i)odi)ore porazdelile in so rodbine predvsem preskrbljene z obleko, obutvijo in kni'ivom je izvrševalui odbor v svoji seji dno 25. t. m. sklenil da bo nadaljnje podpore začasno ustavil ter ]ia-brane prispevke in zaloge hranil za tiste čase, ko se nemara oglasi Še hujša potreba.
Pozivni razglas. Načrnovojno službovanje so pozvani z oi'ožjeui, ako bodo na prebii'anju spoznani, da so sposobni zato, v letih 1891, 1895 in 189« rojeni črno-vojni zavezanci, ki so, ne da bi bili l)rej v avstro-ogrski monarhiji zavezani vojni dolžnosti, dosegli avst]'ijsko ali ogrsko državljanstvo še le po 31. decembru tistega leta, v katerem so dovi'šili 33. leto starosti. Prebiranja se bodo vršila od 10. februarja do 3. aprila 1915. Kraj, dan in nra se razglasi s posebno objavo.
Omejitev poštninske prostosti. Prostost poštnine za pisemske poštne jjošitjatve za vojaške in na morebiti pridcljene civilne osebe, ozironui od njih za časa vojne se omeji s 1. febr. t. 1. izključno na pisenisko-poštni promet z vojskujočo aniuido. Pi-semskopuštne pošiljatvc na vojaške osebe in uioreljiti prideljene civilne osebe izven obsežja vojskujoče armade se morajo tedaj primerno fi'ankovati.
Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta naj nemudoma naroči izborno turško srečko na ugodno mesečno odplačevanje in v srečnem slučaju zamore postati v kratkem bogataš s 400.000 franki! Turške srečke igrajo šestki'at v letu in mora vsaka srečka zadeti! Izdana kuiuiina tedaj nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro do(;ela povrne. Priliodne žrebanje se vrši že dne 1. februarja. Najcenejša in najbogatejša loterija! Pojasnila daje iu naroČila sprejema: Srečkovno zastopstvo 1 3. Lju||jjana. — Sprejema se tudi naročila in najsrečnejše številke razredne loterije!
Potres na Grškem. Atene, 19. jan. Zadnjo noč se je čutilo v Teltah iu okolici več potresnih sunkov. Vlada je poslala tiinogo lesa za zgradbo barak za streho tisoČeriin žrtvam potresa.
Vehk potres na Španskem. Poroča se iz Maih'ida, da se je 2. januarja ob 7. zvečer strašno tresla zemlja v neki gorati, osamljeni pokrajini Asturije. Potres je obsegal 80 štirijanskih milj. Poroča se o njem tako pozno zato, ker so bile prekinjene vse zveze. Podrobnosti še niso znane. Poškodovanih je 20 vasi, nbitili je veliko ljudi.
Preîresljiv prizor iz potresne katastrofe v Italiji. Ponnlovanja in sočutja vi'cdni prizori so se odigravali, ko so izstopili iz vlaka rešeni iz po potresu prizadetih krajev. Iz voza stopi delavec, slabo oblečen, na rokah drži otroka šestih ali sedmih let. Stopi k zidn, položi otroka na tla, se prime za glavo, vzame zopet otroka v naročje, se ga tesno oklene in joka. Otrok vpije: Ata, kje je nmnia! Mož ne najde odgovoi'a, le debele solze mu teko ])o licih. Ko se pomii'i, pove svojo zgodbo: Šel setii pred leti iskat sreče, da bi si mogel doma v .Vvezzano pojiravili hišo in urediti gos])(Klarstvo. Ravno sem se vrnil in prinesel seboj 5000 lir. Srečnega sem se čutil sredi (iružine; tnoja žena je bila dobra, pridna, pridne su bile moje hčere, Štiri sem imel. lii sedaj — ah se-
daj — vse sem zgubil. Ne, tega ne. Ostal mi je še ta deček, katei'ega edinega setii mogel 1'ešiti, jiotegnil sem ga izpod ti'ama. Vsi drugi so ostali pod razvalinami.
Nova opustošenja v Avezzanu. Dva nova dogodka sta še povečala opustošenja v Avezzann. Novi jiotresni siniki so porušili še ostalo zidovje. Vsled tega se je strah med prebivalstvom še pevečal. řla-lostui položaj mnogih ljudi, ki so brez strehe, se je poslabšal z novo nadlogo; začelo je močno snežiti, kar je v tej pokrajini jako redka prikazen.
Velika nesreča v Sibiriji. „Ruskoje Slowo'' poroča, da je bilo pri železniški nesreči, ki se je zgodiia ob bajkalském jezeru, ubitih 247 vojakov.
Zastopstvo Japonske pri Vatikanu. „Novo Vreme" poroča; Jajrtjnska je sklenila, da imenuje pri Vatikanu i)oslanika za rešitev sedanjih tekočih važnih vprašanj.
Papež za mir. Papež Benedikt XV. je sestavil lepo molitev za mir. Obenem je izšel tudi zaukaz, naj se opravljajo drugo predpepelnično nedeljo (7. februai ja) javne molitve po vseh škofijskih, župnijskih in redovnih cerkvah v Evropi.
Žitni monopol v Nemčiji. V Nemčiji je vlada zaplenila vse žito, ker dosedanje odredbe niso dosegle varčne porabe in niso zabranile, da bi se žito ne rabilo za krmo. Vlada se ni odločila za zvišanje cen, ker bi to kruh zelo podražilo, ampak je rajši zaloge zapletiila in jiii v raztuerjn prebivalstva raz(ielila občinam. Hradtio poročilo pravi, da je kruh do prihodnje žetve zagotovljen in zato je Nemčija tudi v gospodarskem boju nepremagljiva. Upajmo, da bo tudi naša vhida v tem sledila nemški in rešila bedno prebivalstvo iz rok brezsrčnih oderuhov.
Upor monarbističnili častnikov na Portugalskem. V Lizboni se je npido nekaj monarliističuih častnikov 21. kavalerij-skega in 5. peŠpolka. Poizkušali so svoje tovariše pregovoriti, naj se upro. Upor monarbističnili častnikov je zadušen. Izvršilo se je 61 aretacij.
Prolialkoholna postava v Italiji. V Italiji se je uveljavila 25. januarja nova protialkohoina postava, ki uvaja licenco za t-očenje likerjev in žganja, prepoveduje prodajo žganja ob [iraznikih in ob volitvah in vsem mladoletnim pod 16. letom, kakor tudi pijancem in umobolnitii. Prepoveduje se tndi izdelovanje in uvozabsinta.
Pogodba med Italijo in Združenimi državami. Iz Londona se poroča: „Morning Post" objavlja brzojavko iz Washingtona, glasom katere se je med Italijo in Združenimi drŽavami sklenila posebna pogodba, ki ui'eja pomorski promet Êued obema državama s posebnitii ozirom na vojno.
140 nemških in avstrijskih vojnih vjetnikov v Sibiriji pobegnilo. Po nekem časnikarskem poročilu iz Krasnojarska v Sibiriji je ušlo iz tamošnjega vjetniškega tabora 140 nemških in avstro-ogrskih vojnih vjetnikov. Begunci so baje oboroženi in so usmrtili stražo.
Mednarodna zbirka za olajšanje bede na Poljskem. Bern, 21. jan. (Kor. urad.) Predsedtiik zveznega sveta je sprejel poljsko delegacijo, v kateri so bili jiisatelj Sien-kiewicz, pianist Baderewski, vseučiliški lirofesor l-Cowalski in odvetnik Osucbowski iz Varšave. Predsedniku so izjavili, da nameravajo uvesti mednarodno zbirko za olajšanje velike bede na Poljskem. Predsednik je v imenu zveznega sveta izjavil, da zvezni svet človekoljubno delo živahno pozdravlja in zagotavljanajtoplejŠesimpatije švicai-skib oblasti in Švicarjev.
Napad na angleško obrede. V Kings-Lynnu poškodovale bombe 150 hiš. V Jvings-Linnn so poškodovale bombe, ki so jiii metali	iz zrakoplovov, 150 hiš.
Neko botiibo, ki ni razpočila, sta morala nesti dva moža, tako težka je bila.
Avstro-ogrski zunanji minister v Be-rolinu. Zutnniji minister barott Jiurian je itiicl }iopoldne 23. jan. pogovor z državnim podtajnikom zunanjega urada, Ziunuerman-
iiom, ter je zvečer nadaljeval svojo pot v veliki glavni stan.
Papirnate podplate in nogavice izdelujejo v šolah. Štajerski dežehii šolski svet je doposlal Šolskitii vodstvom razglas naučnega ministra in luiročil, naj v vseh ljudskih in meščanskih šolah, v vadnicah in v učiteljiščih uče izdelovati otroke papirnate podplate in paijirne nogavice. Papirni podplati se izdelujejo tako, da se sešijejo štiri papirji Časopisja brez vozlov; nogavice se napravijo iz takozvanega Billroth papirja.
Nov moratorij. Izšel je nov inora-torij, ki velja samo za zasebnopravne terjatve, ki so pred 1. avgustom 1914 nastale, a zapadle v plačilo Šele po tem času in določa v glavnem sledeče:
Plačila, ki so zapadla že jio prejšnjih moratorijih in se še niso izvršila, se morajo seveda plačati in vrhu tega še sledeči zneski v naslednjih rokih:
a)	od terjatev, ki so najkasneje 14. avgusta zapadle v plačilo, dne 14. feb. 25 odstotkov (tretjo četrtino) in ostanek dne 15. aprila 1915;
b)	od terjatev, ki so zapadle v plačilo med 15. in 31. avgustom 1914, 25 odstotkov (tretjo četrtino) oni dan februarja, ki po svoji številki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti; najkasneje i)a dne 28. februarja in ostanek pa oni dan v aprilu, ki odgovarja prvotnenni dnevn zapadlosti, najkasneje pa dne 30. aprila 191 5 ;
c)	od terjatev, zapadlih v plačilo meseca septembra ali oktobra 1914, je plačati 25 odstotkov (tretjo Četrtino) oni dan v marcu, ki po svoji številki odgovarja prvotnenni dnevu zapadlosti in ostanek oni dan v maju, ki odgovarja dnevu prvotne zapadlosti.
d)	od terjatev, zapadlih v novembru 1914, 25 odstotkov (drugo četrtino) na oni (lan v aprilu, ki po svoji številki odgovarja prvotni zapadlosti, najkasneje pa do 30. aprila 1915.
e)	Ostanek terjatev, zapadlih v novembru, in terjatve, zapadle v decembru 1914 in v januarju 1915, so odložene do 31. maja 1915.
Pi'i menicaii in šekih je plačati najmanj 100 kron, če 25 odstotkov terjatve ne doseže tega zneska.
Sneg in burja ob Savi. Iz Budimpešte se poroča, da je zadnje dni ob Savi močno snežilo. Sneg leži že več palcev visoko. Močno zmrzovanje uvaja strogo zimo. Ob Savi divja srbska posebnost, takozvana kosovska burja.
Vojne priprave Bolgarije. „:Magyar Hirlap" poroča 26. januarja iz Sofije: Ministrski svet poziva vse državne iu občinske bolnišnice, naj uvajajo strežniške tečaje. Vse mora biti pripravljeno za slučaj, če se pi'isili Bolgarijo na vojsko. Tečaje organizira Rdeči križ, kraljica je jTrevzela protektorat.
Kdor ve, kje se nahaja mož Johan Kukman, ki je že pred dobrimi tremi meseci zapustil svojo ženo in šestero otrok v največji bedi, se vljudno prosi, naj to naznani iz usmilj(!nja do uboge družine Županstvu St. Peter pri Novem mestu.
Loterijske številke, Trst, 13. januarja 58 13 60 6 20
Tečaj za izurjenje psov za sanitetno službo na Dunaju.
Na Dunaju se bo vršil pod poveljstvom C. in kr. gai'nizijske bolnice št. 2 na Dunaju in pod vodst vom avstr. ogrskega društva lastnikov policijskih in vojnili psov na Dunaju VII. Kirchengasse st. 41 tečaj za izurjenje psov za sanitetno službo v vojni. K tečaju se bodo pripustili samo psi ]iriztuilnih policijsko-pasjih ])asni, to so: Airedaletei'ijerji, nemški ovčarski psi, Do-berman-pinči ali psi pasme llotweiler. Kot vodje psov za sanitetno službo se bodo sprejemali moški — tudi taki, ki so pod-
vržetii vojaški služboni dolžnosti ali ki so že odrinili v vojaško službovanje od 1 8. leta navzgor, ki imajo potrebno telesno sposobnost in ki se ne nahajajo v vojni.-— Vodje psov za sanitt^tno službo dobe, ako niso vojašlii službeni dobi podvi'ženi, plačo diievnili ;j kron; raznn tega se bo plačevala za pi'elii'anjenje psov za vsakega psa pristojbina 40 h na dan. Obleko în opremo dobe vsi vodje psov pri c. in ki', gar-iilzijski bolnici št. 2 na Duniijti; za na-stanjenje moštva in psov bo skrbelo vojaško poveljstvo na Dunaju. Prijave vodji în psov sprejema zgoraj navedeno društvo. Pripomni se, da se bode pri sprejemanju prijav vodji oziralo v prvi vrsti na take osebe, ki zamorejo enega drcsiraiiega ali za dresuro sposobnega policijskega psa seboj pripeljati.
Pomorska bitka v Severnem morju.
Bei'lin, 25, jan. (Kor, urad.) Uradno se poroča: Včeraj dopoldne je pi'išlo v Severnem morju do bitke med našimi oklop-nimi križai-icami „Seidlitz", „Dei'fflitiger", „Moltke" in „Bliiclier", katere' so spremljale štiri male ki'ižarice in dve flof.ili toi'-pednilj čoltiov, in med angleškimi bojnimi silami, ki so liile štele 5 bojnih ladij, več malih križaric iii 20 toi'pednih rušilcev. Sovražnik je po treh urah 70 morskih milj sevei'07<ahodno od Helgolatida pi'ekinil boj in se umaknil. Po dosedanjih poi'očiiih se je na angleški strani potopila ena bojna ladja, od naših ladij pa „Bliictier". Vse ostale nemške bojne sile so se vrtiile v Inke.
Posadka križarice „Bliiclier". Angleško piU'oćiht pi'avi : Od posadke „Bliiehcr", ki je šleia 885 mož, se je ie.šilo 123 mož.
Francoski koncert v okopih na čast bavarskemu princu.
Max Nordan |ii'i))(»veduje v „Vossisclie Zeitung" o (''lovisiMiosti v vojni in navaja tned drugim naslednji slučaj:
V franco-^kili okopih ob reki Aisne so izvedeli od míkťga nem-^kega j'anjenca, ki so ga bili polMfili po boju, da v nasprotnili ntimških okopih pnveljuje, neki bavarski princ, ki je pred par dnevi s svojo levjo smelostjo vzlindi) tiied sovražniki splošno občudovanje. Francozi so sklenili, da poraste sovnižnega poveljtiika, kakor zasluži. Ki-anci>ski stotnik, ki je poveljeval stotniji v okopih, je l)il izvrsten godbenik. Sestavil je iz svojih ljudi oi'kester trobentačev in godc^ev na hai'inoiiike, pa tudi ene gosli so se našle. Vežbal jih je dva dni, nato ])a lepo titijiisal program za koncert, ki ga je stotnijski ri^ar primerno okrasil. Na listu je Idlo označeno, da se naslednji dan ob 5, uri iiopoldne vrŠi koncert na čast hrabremu bavaj'skenm princu. List so ovili ki'og kamena in vrgli v nemški okop. Ob določeni uri se je v francoskem okopu oglasila fanfara in takoj nato je bi'ez strahu splezal na okoj) francoski stotnik s taktirko v roki. Koncert se jo začel in se vestno in točno izvršil. Po zadnji točki je cela stotnija zapela mar-zeljezo. Tedaj se je izza nemškega okopa dvignil neki častnik, stopi „pozor" in pozdravi z roko ob čejiici. Bil je bavarski princ. Francoski stotnik se okrene in isto-tako pozdiavi, iz nemškega in francoskega okopa pa zaori ploskanje in klicanje. Nato sta se častnika vi'tiîla vsak v svoj okop in slavnost je bila končana.
Napad nemškej^a zračnega bro-dovja na Angleško.
Berlin, 20. januarja. (L'i adno.) V noči od 19. na 20, jatuiai'ja so moi'nariški zrakoplovi napailli nekaj utrjenili točk na angleški vzhodni obali, V megli in dežju so z uspehom vrgli več boiidj, ZrakojiJove so obstreljevali, vendar so se vrnili nepoškodovani.
Gospodarske drobtine.
Koliko dobimo modre galice. Kmetijska podružnica novomeška je prejela za svoje naročnike 15.000 kg modre galice po 80 li, ki se bo tako razdelila na občine in naročnike posameznih vasi, in sicer:
1.	Kandija-àmihel 1135 kg, t. j. štiri sode in 135 kg.
2.	Stopiče 1170kg, t. j. 4 sode in 170 kg.
3.	Prečna 780 kg, t. j. 3 sode in 30 kg.
4.	Ločna z okolico 1170 kg, to je 4 sode in 170 kg.
5.	Št. Peter 3120 kg, t, j. 12 sodov in 120 kg.
6.	Ždinjavas z okolico 780 kg, to je 3 sode in 30 kg.
7.	Belacerkev 765 kg, t, j. 3 sode in 15 kg.
8.	Brusnice 1170 kg, t. j. 4 sode in 170 kg.
9.	Orehovica 430 kg, t. j, 1 sod in 180 kg,
10.	Mirnapeč 1560 kg, t. j. 6 sodov in 60 kg.
U. Novo mesto 1805 kg, t. j. 7 sodov in 115 kg.
12. Razni drugi naročniki 1055 kg, t, j. 4 sode in 55 kg. — Skupaj 1 5.000 kg.
Ker je bilo naročil za blizo 20,000 kg, se bo pi-imanjkljaj nadomestil s peroci-dom, kakor smo že v zadnjem listu povedali. Opozai'jamo, da se bo galica oddajala le ob naprej določenih dnevih in se bo vsiika občina (oziroma vas) posebej, torej s posebnim naznanilom obvestila, kdaj je treba priti po galico. To je potreba zaradi tega, ker se bo morala galica deloma tudi na postaji tehtati in je tako delo zamudno Po posameznih občinah naročeno galico bo oddajala ])odriiž-nica skupno v sodčkih in so županstva naprošena, da prevzamejo nadrobno razdelitev galice. Galica je došla vsa v sodih po 250 kg in bodo morali naročniki potrebne vreče sami pi'inesti za nniožine, ki se bodo oddajale čez cele sode.
Dopisi.
Iz Št, Jerneja. V naši župniji je začela bela žena zelo kositi ljudi, V petek, dne 22. jaiuiarja smo materi zemlji izročili truplo blage j)okojnice, članico Marijine družbe, Ane Kalin iz Št. Jerneja št. 15. Vzel jo je k sebi nebeški ženin, da bo v nebesih vživala plačilo, ker mu je v življenju tako zvesto in poti'pežljivo služila.
Bolehala ni posebno dolgo in je voljno trpela bolečine. Z vso močjo nedolžnega srca je ljubila přečisto Devico Miirijo in rada v prostem času obiskovala v Novem Lurdu Marijo Devico. Ce jo le čas pripustil, je Sla vsaki dan k sv. maši in svete zakramente mnogokrat spi-ejemala. Velikokrat sem jo videl ob nedeljah, ko je po nedeljskili molitvah se v cerkvi ostala in križev pot molila. Doma je zolo zvesto in pridno delala in vzgledno gospodinjila poprej še pri svojem rajnem očetu, sedaj pa pri vdovcu, bratu Jožefu,
Kako so jo vsi pošteni ljudje in Marijine družice čislale, so pa ob pogrebu pokazali; Marijina družba ji jo priredila jako lep pogreb in so jo mnogoštevilne družice spremile na pokopališče. — Bog nam daj veliko tako jiametnih, pridnih, delavnih, skrbnih in vzoï'uih deklet, kakor jc bila pokojna Ana Kalin! — R.. T, P,!
Iz vojaške bolnice. Drage mi „Dol, Novice" ! Že je minulo 5 mesecev, odkar vas nisem čital, dasi setii vas naročnik. Vesel sem, ko som vas- zopet dobil v roke. Posebno ))a me veseli, ko ste med drugitii tudi glasilo nas vojakov, posebno dolenjskih, Veliko zain'niivega sem čital, posebno od svojih sovojakov, tovarišev, za katere nisem vedel, kje so in kako so jim godi. Zato naj ne bo na Dolenjskem hiŠe, kjer bi jih ne čitali. Želeli bi, da bi tudi zvesto poročali vsi, ki imajo svoje može, ozii'oina fante na bojnem polju; kje so in kako
se jim godi, da bi tako zvedeli o svojih ožjih rojakih.
Kazni časniki po]'očajo o jutiaškom pogumu naših vrlih rojakov, iz česar je sklepati njih zvestobo in ljubezen do cesarja in domovine. Ntij bi se vselej in v vsakem oziru zvesto držali reka : „Hrast se omaja in lirib, zvestoba Slovencev ne gane." Bog daj, da bi za zvestobo in ljubezen do cesarja in domovino, katera danes rodi tako junaške čine, zasijalo našemu slovenskeitm narodu, po prestani vojski, solnce lepše bodočnosti.
Pa Še nekaj. Naši ranjeni vojaki po bolnicah pogrešajo slovenskega berila, želeti bi bilo, da bi bolj premožni in blagi ljudje se spomnili na te domovinsko trpine in jim krajšali dolg čas s tem, da nai'o-čijo po nekaj iztisov „Dol, Novic" in jih pošljejo na razne bolnice, kjer se zdravijo Slovenci. Posebno naj bi to storili, občinski in posojilničiii oilbori, S tem bi ne le ki-atek čas delali ubogim ranjencem, marveč bi se „ti" veliko priučili, dobili večje veselje do slovenskega berila in ljubezen do svoje domovine, katero naj ljubi Bog ob-varje, ohrani in blagoslovi.
Pozdrav vsem bralcem „Dol. Novic"
Črnovojnik.
Suhe češpije in povidel za Rdeči križ.
Kmetijska šola na Grmu jc prišla zadnjo jesen prvič do tega, da je sušila češpije in delala povidel v večji meri. Zgodilo se je to vsled ugodne češpljeve letine in pa za potrebe ranjencev v obeh tukajšnjih bolnicah. Tukajšnja podružnica IludeČega križa se je tiamreč obrnila na vse občine novomeškega sodnega okraja s prošnjo, da ji pripomoi'ejo k boljši oskrbi ranjencev s češpljami, ki so dobro obrodilo in ki bi se na kmetijski šoli na Grmu posušile. Občine in dobri ljudje so se temu pozivu radi odzvali in so piipeljali na Grm za sušenje vsega skupaj 5800 kg Češpelj in sicer iz občine à m i h e 1 - Stopiče 2300 kg (vas Stopiče 500 kg, Podgrad 420 kg, Stranskavas 300 kg, Podljuben, 220 kg, Bii'čnavas 210 kg, Jurkavas 500 kg, Valtavas 100 kg. Smolena vas 50 kg), občina Prečna 900 kg, ň t. Peter 300 kg Ji rus nice 800 kg. Poljano 500 kg, in Ùei'm oš n j i ce 500 kg. Razen tega je poslala gospa pl. Ficlitenau iz Struge sama 500 kg Češpelj.
Ker so došle te češpije vse tekom enega tedna na Gi'm, ni bilo mogoče vseh posušiti. ]{[!ietijska šola je sicer v zadnjem času povečala svojo sadno sušilnico in je nabavila 2 novi sušilnici, vendar ni zmogla tega dela, dasi so je noč in dan delalo nil treh sušiínicali. En del Češpelj se je ]noral odložiti za kuho in se je namočil, di'ugi dol so je ukuhal za povidel in sicer se je teb 5800 kg takole obrnilo. V obe bolnici se je dalo svežih 140 kg, namočilo se je 1120 kg, posušilo se je 2500 kg in ukuhalo za povidel 1940 kg.
Pri sušenju se je pokazalo, da bo morala Šola še naprej povečati svoje sušilne naprave, da bo laliko ustrezala interesom večje sadne uporabe. Povidel je nkuliavala s prav dobrim vspeliom v novem žgatijarskem kotlu, ki se je opremil z leseno na])ravo za tiiešanje.
Iz 2500 kg Češpelj se je dobilo 650 kg suhih Češpelj in iz 1940 kg svežih češpelj 68 kg povidla. Ako računamo suhe češpije kilo samo ])o 60 li in kilo povidla po 80 h se je dobilo sledeče vrednosti : 650 kg suhih češpelj po 60 h 390 K, 680 kg povidla po 80 h 464 K, skupaj 840 K.
Ker se je namočene Češpije prodalo za 91'20 K in Če se računi še v bolnico oddane sveže češpije (140 kg 7 h) z i) K 80 h, se pokaže skupna vrednost podarjenih in s sušenjem in napravo povidla uporabljenih čoŠpelj z 955 K, dočim je znašala vrednost zvežih češpelj okroglo vrednost 400 K,
Vsi stroški za susenjo češpelj in za napravo povidla so znašali (za drva, svečavo, lonce, sladkor, drožnik i. t. d,) skupaj 86'12 K, tako da preostaja čista vrednost podarjenih in na zgoraj navedeni način uporabljenih čospelj skupaj 868 K 88 h.
Glavni del suhih češpelj in povidla je kmetijska šola že oddala za oskrbo ranjencev v obe tukajšnji bolnici.
R.
Književnost.
„Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pi ičelo izhajati lepo delo v zvezkih v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, Delo je opremljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten iti nepreti'gan popis današnjih bojev, poleg tega bo pa podalo tudi mtiogo izviinili črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli Časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na i'az-polago že sedaj obilo <loi»isov in poročil 1)0 največ od slovenskih vojakov, ki so so vdeležili bojev na južnem aii severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka liiša za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov. S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sami vdeložili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva.
Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja 60 vin,, četrtletno (6 zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere jc treba poslati pri naročilu naprej.
Predivo in ovčjo volno
kupuje po najvišjih cenah
H. Podpečan
Ljubljana — Gradišče št. 8.
127-3-1
Popolnoma varno naložen denar.
HRâNfLfiiCâ te POSeJfLNICâ
/Al Kiiiidijo in okolico, rc^. zadr. z neonu znvczo
== V iastïieni doimi v Kandiji ^^
aprojciiiH hranilno vloge od vaacejfa, če je ryon nd ali ne, ter obrestuje po
mr
1^0-43
na leto brez odbitka rentncga davka, katerega sama iz avojcjia plačuje.