URN_NBN_SI_DOC-WDCBV7ZF

Biblioteki SSSR. Vypusk 44. Mos­ kva, Kniga 1969. Zbornik »Biblioteki SSSR« izdaja Leninska knjižnica v Moskvi v drob­ nih, okrog 100 strani obsegajočih zvez­ kih v formatu male osmerke. Izhaja neperiodično in je poleg aktivističnega Bibliotekarja, ki je namenjen v glav­ nem potrebam ljudskih knjižnic, edi­ no strokovno glasilo sovjetskih knjiž­ ničarjev. Zadnji v Ljubljani dostopni zvezek je razdeljen v naslednje rub­ rike: Ob stoletnici rojstva V. I. Le­ nina, Knjižnica in informacija, Spo­ ročila in Kronika. Z. I. Rivlin in G. G. Firsov, kandidata pedagoških zna­ nosti iz Leningrajskega državnega in­ štituta kulture v uvodnem članku »Ob izidu zbornika Lenin in knjižničar­ stvo« poročata o tem zborniku, ki ga je izdala založba Kniga leta 1969, in ob tem ponovno navajata Leninove ideje ter načrte o knjižničarstvu. O. I. Talalakina, kandidat pedagoških zna­ nosti iz Moskovskega državnega inšti­ tuta kulture pod naslovom »Prelista­ vamo 54. zvezek Zbranih del V. I. Le­ nina« citira in razlaga Leninove ured­ be o knjižničarstvu v času od novem­ bra 1921 do marca 1923, ki so poleg drugih Leninovih del iz tega časa ob­ javljene v tem zvezku. Oba prispevka kažeta, da se je Lenin v polni meri zavedal pomembnega mesta, ki ga imajo knjižnice pri razvoju sovjetske države, in da sovjetski knjižničarji nadaljujejo njegovo delo. Osrednji del zbornika zavzema rub­ rika Knjižnica in informacija. N. I. Tjulina, kandidat filoloških znanosti — vsi avtorji prispevkov v tem delu so iz Leninske knjižnice — objavlja študijo »Nacionalna biblioteka in zna­ nost. Poskus sistemskega pristopa k oceni problema.« Ob obilnem nava­ janju domače in tuje literature avto­ rica po kratkem zgodovinskem pre­ gledu razvoja nacionalnih knjižnic do­ loči pet funkcij, ki jih imajo te knjiž­ nice: 1) državno hranilišče tiska, 2) največja javna knjižnica v državi, 3) informacijsko-bibliografski center, 4) koordinacijski in 5) znanstveno-meto- dični center. Vse te funkcije so med­ sebojno povezane in se med seboj do­ polnjujejo. Kar zadeva fonde nacio­ nalnih bibliotek, so v zadnjih deset­ letjih nastale nekatere spremembe. Zaradi vse večje knjižne produkcije so nekatere velike nacionalne knjiž­ nice (npr. Leninska, Kongresna) pre­ nehale zbirati in hraniti prav vso na­ cionalno knjižno produkcijo. Opušča­ jo npr. zbiranje brošur, drobnega ti­ ska. Po drugi strani pa so nekatere knjižnice pričele shranjevati neknjiž­ no, avdiovizualno gradivo. Še težji je postal v zadnjem času problem kom- pletiranja in hranjenja inozemske li­ terature; prav ta je privedel do krize v razvoju nacionalnih bibliotek in že zgodaj je nastopila potreba po spe­ cializaciji. Nacionalne biblioteke pa bi si morale še vedno prizadevati, od tuje literature zbirati informativno- bibliografska dela kot bazo, ki omo­ goča seznanjanje z inozemsko knjižno produkcijo; znanstvene periodične iz­ 182