URN_NBN_SI_DOC-WDCBV7ZF
Biblioteki SSSR. Vypusk 44. Mos kva, Kniga 1969. Zbornik »Biblioteki SSSR« izdaja Leninska knjižnica v Moskvi v drob nih, okrog 100 strani obsegajočih zvez kih v formatu male osmerke. Izhaja neperiodično in je poleg aktivističnega Bibliotekarja, ki je namenjen v glav nem potrebam ljudskih knjižnic, edi no strokovno glasilo sovjetskih knjiž ničarjev. Zadnji v Ljubljani dostopni zvezek je razdeljen v naslednje rub rike: Ob stoletnici rojstva V. I. Le nina, Knjižnica in informacija, Spo ročila in Kronika. Z. I. Rivlin in G. G. Firsov, kandidata pedagoških zna nosti iz Leningrajskega državnega in štituta kulture v uvodnem članku »Ob izidu zbornika Lenin in knjižničar stvo« poročata o tem zborniku, ki ga je izdala založba Kniga leta 1969, in ob tem ponovno navajata Leninove ideje ter načrte o knjižničarstvu. O. I. Talalakina, kandidat pedagoških zna nosti iz Moskovskega državnega inšti tuta kulture pod naslovom »Prelista vamo 54. zvezek Zbranih del V. I. Le nina« citira in razlaga Leninove ured be o knjižničarstvu v času od novem bra 1921 do marca 1923, ki so poleg drugih Leninovih del iz tega časa ob javljene v tem zvezku. Oba prispevka kažeta, da se je Lenin v polni meri zavedal pomembnega mesta, ki ga imajo knjižnice pri razvoju sovjetske države, in da sovjetski knjižničarji nadaljujejo njegovo delo. Osrednji del zbornika zavzema rub rika Knjižnica in informacija. N. I. Tjulina, kandidat filoloških znanosti — vsi avtorji prispevkov v tem delu so iz Leninske knjižnice — objavlja študijo »Nacionalna biblioteka in zna nost. Poskus sistemskega pristopa k oceni problema.« Ob obilnem nava janju domače in tuje literature avto rica po kratkem zgodovinskem pre gledu razvoja nacionalnih knjižnic do loči pet funkcij, ki jih imajo te knjiž nice: 1) državno hranilišče tiska, 2) največja javna knjižnica v državi, 3) informacijsko-bibliografski center, 4) koordinacijski in 5) znanstveno-meto- dični center. Vse te funkcije so med sebojno povezane in se med seboj do polnjujejo. Kar zadeva fonde nacio nalnih bibliotek, so v zadnjih deset letjih nastale nekatere spremembe. Zaradi vse večje knjižne produkcije so nekatere velike nacionalne knjiž nice (npr. Leninska, Kongresna) pre nehale zbirati in hraniti prav vso na cionalno knjižno produkcijo. Opušča jo npr. zbiranje brošur, drobnega ti ska. Po drugi strani pa so nekatere knjižnice pričele shranjevati neknjiž no, avdiovizualno gradivo. Še težji je postal v zadnjem času problem kom- pletiranja in hranjenja inozemske li terature; prav ta je privedel do krize v razvoju nacionalnih bibliotek in že zgodaj je nastopila potreba po spe cializaciji. Nacionalne biblioteke pa bi si morale še vedno prizadevati, od tuje literature zbirati informativno- bibliografska dela kot bazo, ki omo goča seznanjanje z inozemsko knjižno produkcijo; znanstvene periodične iz 182
RkJQdWJsaXNoZXIy