"GLASILO K. S. K. JEDNOTE*'
1004 N. Chicago Str~fc JOLIET, ILL. *
Ratarn Poata«« CurtitMd.
TU Ur$ee« Slovani« Weokly i* th. United State« of America.
Iweed ever?
Subscription nt«
Por nnlm ya»rly. $1.20
FM mm MttlMn.......$2.00
Coontrie«..... $3 00
T.Lnk». 1 f\A O
m vavKUVU« l\Tia
- .. .

Največji slovenski tednik t Združenih državah.
, Izhaja vsako sredo.
Naročnina:
Za iW»», uiti«........$1.20
Za neiUna.............$2.00
Za iBox«BMtra....... $3.00
NASLOV
uradnStra ia aprava&tva Je«
1004 N. Chicago Street,
Joliet, IH.
Telefon; 104«
----- '	" 1	==g=ga=———^ ..	,	......~ -— ;-----------------'	me "" oi /\ugun	__^r______
ACCEPTANCE F0R MAILING AT gFEOIAL RATR0F P0STAGE PROVIDED F0R IN SECTI0N 1103, ACT 0F 0CT0BER 3, 1917, AUTH0RIZED ON MAY 22,1918.
JOLIET, ILL., 14. FEBRUARJA, FEBRUARY) 1923
Leto IX.—Volume IX.
IZ URADA GLAVNEGA TAJ-NIKA S. K. J.
Vsled sklepa glavnega odbora Jednote, je vsak elarv, ki 1 priporoči kakega novega uda za pristop v Jednoto opravičen do nagrade $1.00. Te nagrade so se plačevale Vsakih šest mesecev. Pri seji januarja meseca t. 1. je glavni odbor določil, da se omenjeiM? nagrade plavajo vsaki mesec. Zato se tem potom naznanja vsem krajevnim društvom, da so bile nagrade od 1. julija 1922 do 31. jan. 1923 nakazane in brat blagajnik Jednote je razposlal denarne nakaznice (čeke) društvenim zastopnikom in zastopnicam. Cenjeni zastopnik i (ice) so prosijo, da nagrade izplačajo članom in članicam, ki so do istih opravičeni (e).
V bodoče se bode zgoraj omenjene nagrade plačevalo vsak mesec sproti.*
Ravno tako se tudi naznanja vsem knnevnim društvom, da certifikati tekam decembra in januarja pristopilih članov in članic še niso izdelani in to v-sled piimanjkanja časa. Kakor hitro bodo poročila in računi za razne države gotovi, pridejo na vrsto certifikati. Cen j. uradnik i (ice) se prosi, da to članom(icam) na sejah pojasnijo in jih prosijo, da naj nekoliko potrpijo.
Računi, ki jih imamo sedaj na rokah moraio biti tekom tega meseca razposlani na državne zavarovalninske oddelke, in ker jp teh računov zelo veliko, vzamejo vsled tega tudi d ost j časa, prej ko se jih zamore izgotoviti: Kakor hitro pa b< mo z računi gotovi, bo prišlo na vrsto vse zaostalo delo, ki se bo kakor hitro mogoče rešilo.
Toliko v prijazno naznanje in pojasnilo.
Josip Zalar,
gl. tajnik.
5 oseb zgorelo.
Indiana, Pa 12. febr. — Sinoči je nastal v hiši farmerja Andrej Palaeeka, rodom Čeha požar, ki je poslopje do tal v-pepelil. V hiši so zgoreli oče in četver? njegovih otrok; na lice mesta dohitela požarna bramba je rešila samo še mater, ozir. Mrs. Palačak, katero so takoj prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer_je povila novorojenčka; po zatrdilu zdravnikov bosta mati in otrok ostala pri življenju.
Velik požar v Syracuse, N. Y.
Syracuse, N. Y., 12. febr. — Sinoči je ogenj uničil veliko Bastable poslopje i^ gledališ-Doslej so iz razvalin po-
ce.
tegnili že 5 mrtvih žrtev, in 50 ranjencev; rad 50 oseb, ki so bile za časa katastrofa v poslopju, se še pogreša.
Odkritelj Roentgenovih žarkov umrl.
Berlin, 12. febr. —Profesor Viljem Konrad Reentgen ki je odkril ,Roentgenove' ali tako-zvarne "X" žarke, je umrl v 77. letu svoje starosti. Njegovo truplo bo jutro vpepeljeno v Monakovem.
MATH K0STANJŠEK
UMRL.
Včeraj zjutraj je došla v Joliet brzojavka, da je zadigo nedeljo (11. febr.) popoldni v Virginiji, Minil, umrl občezna-ni lojak in^naš sobrat Math Kostanjšok, bivši nadzornik K. S. K. Jednote in večletni zastopnik društva sv. Jožefa, št. 16, K. S. Iv. J. Koliko časa je bolehal, ali za kako boleznijo je umrl, nam ni znano; skoro gotovo za pljučnico.
Nad vse nepričakovana vest o smrti blagega Math Kostanj-šeka je iznehadila tudi našo jolietsko naselbino,saj se je kot 111. gl. nadzornik cd 1. 1^18 do 1920 tukaj mudil vsakih šest mesecev in si v tem času pridobil naklonjenost med števil-r/imi rojaki iz Jolieta.
Pokojni Math je bil rojen dne 30. avgusta 1. 1880. v Pod-sredi na Spodnjem štajerskem; torej je umrl v najlepši moški dobi, star 42 let. V Minnesoto se je naselil pred kakimi 20 leti, kjer je na Virginiji prevzel po pok. Fr. Trempnšn zastopirištvo m:ke pivovarne za ves železni okraj. Zadnji čas sp je odtegnil v privatno življenje, ker 11111 je bila sreča pri kupčiji mila.
Na Vingirfiji si je zgradil lep dom, kjer zapušča neutolažljivo soprogo in dva, še nedorasla sina 10 in let stara.
f Math Kostanj šek
P.
Pokojni Math Kostanjšek jo pristopil k društvu sv. Jožefa št. 16. dne 20. nov. 1907; od tedaj je skoro vsako leto opravljal kak urad pri društvu, po-
i raj več kot zastopnik, ali delegat; vsled tega mo ga videli na vseli zadnjih konvencijah
K. S. K. J. Leta 1917 je bil na l^. konvenciji v Evelethu, Minn. izvoljen za III. gl. nad-
zornika K. S. K J. Kot nad vse
izobražen, izvežban in izurjen
v trgovskih poslih, je bil pokojnik tudi kot gl nadzornik vedno na svojem mestu, ali zelo natančen. Vse svoje moči je vedno posvečal v korist naše Jednote.
Lansko poletje se je mudil nekaj tednov v stari domovini, kjer je obiskal svoj rojstni kraj v krasni zeleni štajerski. Svoje doživljaje v domovini .je kmalu po povratku opisal v našem listu. Tudi letos, na spomlad se je mislil M. Kostanjšek podati na obisk v staro domovino z Vso svojo družino, a smrt mu je sedaj prekrižala ta načrt.
r • " ■ *—1 '
kor je 011 ceml prijatelje. SpcI-uiso samo na|i,
Kakor večina sinov zelene Štajefc-ke, tako je bil tudi pokojni Math vrl rodoljub ali v-net narodnjak; vedno je čislal slovensko govorico in našo slovensko pesem. Njegov značaj je bil kristalno čist in odkrit, njegevo srce pa dobro in radodarno do vsakega. Ni torej čuda,da so ga naši rojaki ia "Range" vsi spoštovali, čislu-Ii in cenili kakor svoje številne tovali ga pa miso temvč tudi Ameri kanci in drji-^orodci. Res, škoda za tako vrlega moža, ker nam ga je krmita smrt ugrabila v najlepših moških letih.
s Pc^reb se vrši jutri, dne l'p. t. 111. na Virginiji, Minn. Bo naročilu predsednika K S. K. J. br. Sitarja, bo našo Jednolo in gl. odbor pri pogrebu zastopal br. Martin Shuk^lje, gl. nadzornik, živeč na Eveleth, Minn. Tako bo tudi 011 v imenu gl. odbora pokojnemu sourad-iiiku Math Kostjan3ku*pok>žil v'cnec v zadnji pozdrav. j Uredništvo "Glasila" izTk-ža tem potom v svojem ' i menu gla vnega odbora rn ga članstva K. S. K. Jednote hudo prizadeti soprogi pokojnika in njegovi družini najisk-renejše sožalje. Bodi mu ohranjen najblažji spomta in naj v miru počiva v svobodni ameriški grudi.
VELIKA RAZSTRELBA V RUDNIKU.
Smrtna kosa.
Dr e 10. t. m. popoldne je u-mrl na svojem domu, 2318 X. Nicholson St. rojak Frank Li-kovic po samo dvadnevnem bolehanju za pljučnico v starosti bs let.
, Umrli je bil doma iz l\rke, -t. 21, Dolenjsko,- iz znane škufcatove hiše; v Ameriki je živel nad 30 let. Sprva je delal v So. Chicagu, -zatem v \Villow Springs, zadnjih. 12 let pa tukaj v Jolietu, kjer zapušča ženo in sedem otrok: štiri hčere in tri sine; hčere so že nekatere dorasle, da delajo; oženjen je bil 28 let.
Ker je bil pokojnik že od 1. 1897, ali od ustanovitve član dr. Vit. sv. Florijana, št. 44, K. S. K. J. v So. Qhicagu, ni hotel prestopiti h kakem jolietskem društvu; vseeno so mu pa včeraj, priredila lep pogreb dr. sv. Jožefa, št. 2, sv. Frančiška št.
29, in sv. Antona, št. 87, iz Jolieta po svojih zastopnikih. Dr. št. 44, mu je darovalo krasen venec.
{ Pogreba se je v deležil tudi pokojnikov brat John Likovi#, tajnik dr. št. 44 v So. Chicagu in njegova žena, tajnica dr. št. S0, ;v So. Chicagu. Tako so sta pogreba vdeležila tudi dva njegova nečaka gg. Seme iz Chicago Hights in številno njegovih prijateljev ter znancev iz Jolieta.
Pokojrik zapušča v starem kraju še živečega 6četa in mater, nekje v Pcnnsylvaniji pa še dva brata v Chicago, Hights pa eno omoženo sestro. i
Naj v miru podiva! Iskreno sožalje prizadeti družini.
122 premogarjev zajetih. Med ponesrečenci je tudi 28 Slovencev.
Trinidad, Coio. 8. febr'. — (Izvirno poročilo). — Danes, ob 2:.'UJ uri popoldne se je v Phclph-Dodge rovu št. 1. v J)aw«dn N. Mex. pripetila velika razstrelba. Ob 5. uri vidim v posebni izdaji nekega tista poro i!o da je de .125 mrtvih. Ker je pa v onem premogovniku delalo okrog 150 ljudi, bodo številke ponesrečencev gotovo večje. I)awson N. Mtx. leži na meji Colorada. .. Baš v rovu št. 1 kjer se je pripetila razstrelba, je bila večina Slovencev. Ako je med žrtvami kak čian K. S. K. J., bcm skušal izvedeti, kar Vam peročam. (Poročevalec).
Žalostna vest.
Trinidad, Colo, 9. febr.—Izvirno poročilo.) Kar se je za-mogic do sedaj zvedeti, je baje 23 Slovencev zgubilo svoje živ } j en je pri včerajšnji vazstrelbi Dawson, N. Mox- Če je med kak član K. S. K. J. še ničem zvedel. (Poročevalec).
Opomba uredništva: V ad-resarju imamo samo enega izmed naših članov v Dawson, X. Mex., toNje sobrat Florijan Kcniauina, član društva Marije Sedem Žalosti št. 84 Tri-mountain, Mich. — V kolikor nam znano, ima S. N. P. J. v Da\vso:i, X. Mex. svoje krajevno društvo in sicer št. 188. Morda je kaj Slovncev, spada-jo;'ih k označenemu društvo med ponesrečenci?
Poročilo o razstrelbi.
Denver, Colo. 8. febr.—Tukajšnji Associated Press se iz Dawsona, X. Mex. brzojavno poroča, da se nahaja v rovu št-. 1 še 122 zajetih rudarjev. Poročilo se glasi:
"Naš rov št. 1 je eksplodiral danes ob poltretji uri popoldne. V rovu s nahaja 122 mož. Za sedaj nimamo drugih poročil. — Pholps Dodge Corporation."
Kasneje se je zvedelo, da so iz onega rova v Da\vsOnu prinesli na plan dva mrtva rudarja in tri še žive. Dosedaj je rešilno moštvo že do 1 milje globoko v onem rovu na svojem delu; vsi zajeti rudarji se nahajajo okrog 5000 čevljev globoko pod zemljo.
Vzroka razstrelbe dosedaj še niso mogli dognati; skoro gotovo se je vnel v rovu se nahajajoči strupeni plin, kar je povzročilo razstrelbo.'
Danes zjutraj je še šlo na delo v oni rov 140 rudarjev; 18 izmed teh se je rešilo, tako da je ostalo zajetih v smrtni ( pasti še 122 rudarjev.
Razstrelba na -zunaj je bila tako*moci<a, da je vse cementne oboke pri vhodu razneslo; lahko si torej predstavljamo, kako silna je morala biti eksplozija v notranjščini rova. R vzstrelba je tudi uničila vse telefonske naprave, vodeče iz Dawsona, tako da je to mesto za danes popolnoma odrezano od vnanjega sveta. Poročila o katastrofi prihajajo semkaj iz Dawson Junction nedaleč
od o:«egr rova.
Rešilno moštvo je ob 4. uri že izčistilo vhod v rov št. 1., s tem, da jo odstranilo podrti-ne, nakar se je podalo v globino rova. Iz Hanfta, Wyo. in Tiinidada, Colo. se pričakuje tudi večje skupino rešilnega m< rtva; rešilno akcijo vodi ;liv.avni rudarski inženir Ilar-| liiiigton.
; Ko so ti možje dospeli na li-| co mesta, so našli prvega ru-, darja — mrtvega, bil je neki ! Grk: Tako so naleteli tudi na I ostale; vsi so bili zadušeni od strupenega plina, nastalega v rlod razstrelbe.
Ko se je •načulo strašno deto-nazijo iz rova št. 1., so postali vsi stanovalci Davvsona histe-li ni i piertrašeni, kajti predstavljali si, kaka nesreča jc njih sorodnike in domačine zadela. Na stotine žena in otrok se je zbralo pred vhodom rova. ki so glasno plakali in klicali svoje nesrečne može in cčete, toda,— zaman! Nobe-iui rešitev ni več mogoča. Slična katastrofa pred 10 leti.
današnja kitast rofa v I)aw-sotii. N. Mex. je že dfuga tekom desetih let. Dne 21. okt. 1913 je namreč nastala tudi' strašna .eksplozija v Stag Canon rovu št. 2, kjer je izgubilo 267 rudarjev svoje življenje; rešilo se jih je samo 23. Da je zamo-glo tedaj rešilno moštvo dospeti do ponesrečencev je poteklo celili 36 ur; skoro vse žrtve so bile tako ogorele in od plinai "(nite da jih ni bilo mogoče spoznati; pri rešilni akciji sta se ponesrečila tudi dva moža reševatelja.
Naselbina Dawson, X'. Mex. je ena izmed največjih te vrste t Združenih državah in šteje okrog 5000 efuš. V štirih rovih, last Phelps-Dodge družbe se producira na dan po 600 toi: premoga.
Anglija bo Ameriki plačala svoj dolg.
Washington, D. C. 9. febr — Danes je bila v kongresni z-bornici sprejeta administracij-ska predloga, da se odobri ponudbo AngJežev gleele odplačevanja vojnega posojila naši vladi. Za ta predlog je glasovalo 291 kongresu i ko v; proti pa 44. Odplačevanje se bo vršilo na sledeči način:
Anglija se zaveže odplačati Združ. državam glavnico $4,-746,862.560 in obresti tekom 62 let. Obrestna mera za prvih 10 bo znašala 3 odstotke, nadalj-nih 52 let pa po 3 in pot %; na ta način bo Anglija vsako leto odplačala naši vladi okrog 188 milijonov dolarjev, tako da bo znašala skupna odplačana svo-tq z obrestmi vred 3ez 62 let o-ki-og deset milijard dol.
8000 premogarjev na stavki.
Lanfford, Pa., 12. febr. — Vsled napovedi generalne stavke v okrajih trdega premoga (antracita) je prenehalo danes i delom 8000 linijskih premogarjev v Panthcr dolini, usluž-beni pri Lehigh premogovni družbi.
Stavka je nastala vsled tega, ker družba premogarjem ni hotela ugoditi neke zahteve.
NOV NASELJENIŠKI ZAKON.
Vlada namerava omejiti priseljevanje. Dopustno število iz Jugoslavije samo 851 priseljencev na leto.
Washington, D. C. — Dne 5. februarja je kongresni imi-grarjeijski odsek izdelal novi zakonski načrt glede omejitve priseljevanja iz Evrope. No-\ a predloga določa daije, da Japonci nimajo ystopa v našo deželo iz vzroka, ker niso erla-!■ c-m ust a v e - opravičei: i ! « a -meviškega <li rvljanstva. t Glede priseij «11 cev iz Kvr-i-t c je v novem zaVOnskem na-vitu določeno n » leto samo 400 priseljencev iz vsake države, [.oleg -tega pa še dva odstotka izmed celokupnega števiia 1. 1890 v Združenih državah živečih inozemcev. Dosedaj znaša ]>redpisana kvota samo 3 odstotke na podlagi ljudskega štetja 1. 1910; ta zakon ostane v veljavi še do 30. junija 1. 1924.
Na podlagi nove^ga neselje-'iiškega zakona, ki na j bi ostal
za stalno v veljavi, bi znašalo vsako leto dopustno število 186.43T priseljencev; po sedanjem zakonu pa znaša isto 358,837. Vendar je na podlagi tegfi zakorp več olajšav, ali izjem, ki se ne ozirajo na določeno kvoto. Tako n. pr. bo lahko tvsak naturaliziran tu živeči ihozemec stmkaj k sebi vzel s\ty>jo družino in bližnje sorodnike, ali pa oni, ki ima raj že eno leto prvi papir.
Vlada hore vsled tega zmanjšati kvoto priseljencev stftno na 2%, oziroma uvesti kot merilo ljudsko štetje \z 1. 18.90, da so l>o lahko več priseljencev iz severiM? in zapadne Evrope tu naselilo; nasprotno pa, da se zmanjša število naseljencev iz južne in iztočne Evrope. — Glede Armeneev se bo naredilo izjemo.
Ako stopi novi naseljeniški zakon v veljavo, bodo osoluto Italijani hudo prizadeti ; namesti. 42,000 se jih bo tu lahko naselilo «11110 5000 na leto; na-sprotrp se bo na znatno povečalo kvoto izseljencev iz Anglije, Francije, Belgije in Skandinavije; na škodi bodo tudi Poljaki, Rusi in izseljenci iz balkanskih držav, č
Kar se tiče izseljencev iz Jugoslavije, znaša dosedanja kvota 6426 na leto; po novi postavi bo pa znašala kvota samo 851 (osemstoenoinpetde-set!) t Opomba uredništva:
Upati je, da se bodo tu živeči Jugoslovani, kakor tudi vsi ostali iiVozemci dvignili in nastopili z ostrim protestom, kajti nov našel jen išk i zakon bi preveč omejeval število naših novih priseljencev. Glavna napaka pri tem je pa, ker vlada ide bo računala kvote po narodnosti, ali jeziku prise-ljencev, temveč po državi, v kateri so bili rojeni. Tako bodo zopet ras Slovence in Hrvate* uvrstili med Avstrijce, ker smo bili v resnici v Avstriji rojeni.	- -

Društvena vest.
Društvo sv. Jožefa, K. S. K. J. Joliet, 111. je imelo minulo riedoljo svojo redno mesečno sejo <v "Slovenia" dvorani. v Vsled neke zadeve se je na tej seji vršila ponovna, ali nadomestna volitev nekaterih uradnikov, ki ostanejo kot sedanji društveni odborniki na svojem mestu do konca tekočega poslovnega leta.
Da bodo člani(ice) živeči izven društvenega sedeža znali imena uradnikov društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. J., jih navajamo na tem mestu, kakor sledi.
Predsednik John Filak.
Podpredsednik John 2ivetz str.
Tajnik John Plut, 1201V2 N. Hickory St. Joliet, 111.
Zapisnikar John Kramaršio.
Blagajnik Anton Glavan.
Zastopnik Anton Fritz.
Preds. nadz. odbora John Živeta ml.
Maršjla Joe Videtič in John Golobič.
Zastavonoše: Fr. Bučar, Anton Rus, John Košir in John Bučar. .	4
Reditelj Mike Zoran. •
Redne društvene seje se vr: še kakor doslej vsako prvo nedeljo v mesecu v stari šoli.
NAZNANILO.
Društvo sv. Lovrenca, št. 63 Cleveland, O., je izvolilo, dne 11. febr. t. 1. sledeči odbor za leto 1923:
Predsednik John Vidmar; podpredsednik Jakob Resnik; I. tajnik Anton Kordan; II tajnik Joseph Trček; pomožni tajnik Frank Zore; zapisnikar Frank Blatnik; blagajnik Jo-kob Jančar; zastopnik Andrej Slak; nadzorniki: Frank Novak, Joseph Kauc, in Andrej Potisek.
Na tem mestu naj še opominjam člane, da bi se bolj redno vdeleževali društvenih sej, ter da bi asesmente plačevali na društvenih sejah, ne pa na domu tajnika ali blagajnika.
Z bratskim pozdravom,
Anton Kordan, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Magdalene št. 162 Cleveland, O., se naznanja, da je bilo sklenjeno na seji dne 5. febr. da je prosta pristopnina v društvo, to je en dolar znižana pristopnina za dobo treh mesecev, mare, april in maj 1923.
Zdaj imate cenfene sestre zopet lepo priliko zavpridobi-vanje novih članic k naši prvi in najbogatejši slov/ katol. podp. organizaciji, K. S. K. J. Potrudite se torej sedaj, da prej dosežemo cilj pri naši kampanji: 1000 novih članov (ic) v odraslem in 2000 v mladinskem oddelku. Pomnite, da pri tem dobi vsaka predlagateljica za vsaka novo članico $1.— nagrade kot doslej. Hitimo torej na delo za dobro stvar, ki bo nam in vsem drugim v korist.
Ker niso bile vse članice navzoče na zadnji seji, naznanjam tem potom še nekaj drugih stvari:
Nekatere sestre še zdaj ne vedo, da je bilo sklenjeno na predzadnji seji 4. dec 1922., da mora vsaka sestra plačati 50e. v posebno društv. blagajno. To je bilo določeno vsled tega, ker ne bomo prirejale kake igre, banketa, ali kake veselice. Ta denar bomo hranile v posebni blagajni za pokritje na-
I marca 1923; sedaj imate za to še dva meseca časa. Prosim —vas torej še enkrat, katera članica dosedaj tega še ni plačala, .da to zanesljivo stori v mesecu marcu.
Velikonočno spoved bo naše društvo imelo, dne 24. febr. Spovedovalo se bo od 2 do 5:30 ure zvečer in potem pa od pol 8. ure dalje. Spovedne listke je dobiti vsak čas pri tajnici na domu, 1277 Norwood Rd.; dalje pri predsednici Heleni Mallv, ali pa v nedeljo 25. februarja pred sv. mašo v stari šoli. Na listek naj vsaka sestra zapiše svoje pravilno ime in številko našega društva 162; če pa hočete, pa zapišite še svojo certifikat številko v slučaju, da ste jednakega imena s kako drugo članico, da pri imenu ne bo kakšne pomote.
Skupno sv. obhajilo bomo i mele v nedeljo, dne 25. febr pri osmi sv. maši. Ob pol 8 se zberemo v stari šoli sv. Vi da, odkoder odkorakamo ^erkev. Vsaka sestra naj prinese s sabo regalijo (bad *e), če je pa nima, lahko isto >ri meni dobi za 50c.
Listke se bo oddalo kakor >o navadi pri obhajilni mizi Vsaka sestra naj zase gleda, da istek odda, ker ne bo pomaga noben izgovor glede pozablji v osti, ali kaj drugega. Jaz listke s sabo k maši prine ,>la; in če bo katera/da ga še ii dobila, ali pozabila, naj se iri meni zglasi, da ji dam drugega.
K spovedi greste lahko v kamero cerkev hočete; toda k sv >bhajilu mora priti vsakal*\ cerkev sv. Vida, da listek pravilno od<la; listki, ki so po drugih cerkvah oddani se vselej <e dobijo nazaj. Vsaka sestra odda listek kot izkazilo !a je izvršila svojo velikonoč :očno dolžnost. Pri tem ne bo veljal noben izgovor. — Ker je danes naše društvo že precej . eliko, bo imelo na ta dan sa no naše žensko društvo skup io sv. obhajilo. Vsaka sest-a je prošena, če ji je le mogoče, naj pride ta dan k osmi sv naši, da bo večja vdeležba.
Omenjam vam še, da se a -esment plačuje ravno tako .kot )oprej. Sejo imamo vsak prvi pondeljek v mesecu in a-es. se pa tudi pobira vsak Irugi četrtek v* mesecu od 6. u e naprej do 8. ure v stari šoli.
je kateri nemogoče jplačati ises. na ta dva določena dneva lahko tudi prinese na dom 'ajnici, toda to samo do 20. mesecu.
S sosestrskim pozdravom do /sega članstva našega društva n naše diČne K. S. K. Jednote Josephine Menart, tajnica.
Chisholm, Minn. — Le oglasite se še kaj. Pozdravi
Popravek.
V št. 5, "Glasila" priobče leni dopisu, ozir. vabilu na eselico društva št. 157, She->oygan, Wis. je takoj v prvi *rsti uredniški škrat naredi' :omoto v datumu. Pravilno taj bi se prva vrsta glasila: 'V nedeljo, dne 4. februarja.'' Toliko v blagohoten popra vek in pojasnilo, da v tem nr ?adene krivda društvene tajnice.	Uredništvo.
, pa cerkvi
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Radovednež, Cleveland, Ohio.
Verujemo vam, da niste na Ui nobene točke pravil, ki bi loločevala koliko časa mora ^padati član(ica) h kakemu iraštvu, da zamore iti kot de egat(inja) na konvencijo
ših stroškov, ko se bo vršila le-J <Ja to nima naša Jednota no
tos meseca avgusta XV. konvencija K. S. K. J. Teh 50c. mora vsaka članica našega društva plačati tekom 3 mesecev: januarja februarja ali
osnih posebnih predpisov. Izbiranje delegatov ima vsako krajevno društvo v oskrbi pc svoji volji, ko se vrše tozadevne volite.—Zdravstvu jte!
Chisholm, Minn. „ Tukaj pri nas v Chisholmu zima pritiska cd 34 do 44 stopinj pod ničlo. Zares so čudili ti vremenski preroki! Ravno v nedeljo zjutraj 4. febr. sem opazoval stenski koledar. Za ta dan je bil na koledarju napovedan dež (rain). J'No", sem si mislil — "včeraj 44 stopinj pod ničlo, danes pa kar naenkrat dež. To so v resnici fini vremenski preroki iz Sloans i Linimentovega koledarja za leto 1923. Nato vseeno pograbim svojo kosmato kučmo ter "Mackinaw" hajd 10 blokov proti, sv. Jožefa. Pri tem pa nisem ,vael "marele" s sabo, misleč, če tudi dežu je, me bo že " inačic inavka" branila dežja po telesu, kapa pa na glavi. Do kože ne bom moker.
Ko stopam dalje, opazujem ozračje; o kakem dežju ni bilo niti duha ne sluha, tem manj pa še gromenja. Pri tem me je pa zazeblo, da sem potegni 'capo čez ušesa, kajti toplomer na nekem vogalu je tedaj kazal 44 stopinj pod ničlo. Ži /eL vremenski prerok v onem koledarju!
Na poti v cerkev sem opa soval mlade in stare znance kako se je vsakemu iz ust k a lilo, kot lokomotivi na železnici. Čudil sem sc teinu, mis-'eč, da so se tudi žensko pri-Iružile javnim kadilcem kar ia cesti. Dospe vsi pred vese ! iko razložno okno železne pro-iajalne Stevo Stoniča, sem o-oazii, da tudi jaz kadim, toda brez pipe ali smotke v ustih — Zan Zeno Cigar Co. ima danes vsled mraza konkurenco ker danes kadi vsakdo ' brez njenih smotk.
Pa potrpi mo še nekaj ted nov, potem bomo pa vse drugače, ko nastopijo naši mestni kandidatje, ki se bodo gotovo potili pri svojih kampanjskih »astopih in govorih.
Cul sem, da bo letos kandi-liral tu<li eden slovenski soci-ilist za mestnga oskrbnika. Pa iaj si mislite? Dotičnik se je že vnaprej izrazil, da on ne potrebuje nobenega x (glasa) ot kakega volilca, ki je katoliškega prepričanja. Zmagal bo ker je mož na "svojem" mestu. Živijo! Hura! Cesti am mu. Zmotljivi človek se prehitro čez brv v vodo prevr-\e. Poslušajte: Pri nas na Chisholmu jo 65% katoličanov >3% verskih mlačnežev, IV2 >dst. komunistov! in Y> odst socialistov. Sedaj pa poglejmo, koliko glasov bo dotični socialistični kandidat dobil! Vseh skupaj 3 in pol! Živel bodoči social. mestni oskrbnik ''in spe", ali na papirju!
Resnično, mi Jugoslovani na Chisholmu potrebujemo kandidata, ki bi nas vse zas topal pri mestni upravi; ali ta mož mora biti nepristranski in posoben za ta urad. Jugoslovani tukaj imamo dosti spo robnih mož za ta urad; so spo-tovanja vredni iu ugledni pri tujerodnih. Enega takega kandidata bi si morali mi izbrati ter skušati, da pride v mestno upravo. Z združenimi močmi bi lahko dosegli smago, kot so jo dosegli naši ^ojaki pri zadnjih volitvah na Ely, Minn., kjer imajo Slovenci vso mestno upravo v svojih rokah. V tem slučaju bi nam Ui tudi drugorodci pri volitvah na roke in — zmaga bi bila naša! Naš kandidat naj bi že bil Slovenec, Hrvat, ali Srb; samo da je Jugoslovan.
Te vrsticej>em napisal iz dosega namena v nadi, da J>omo pri prihodnjih volitvah tudi ni chisholmski Jugoslovani rešili svojo državljansko dolžnost in — narodno čast! Z rodoljubnim pozdravom.
Opazovalec.
V WAUKEGAN, NA SIBIR
S KI DAN.
Običajno prirejajo izlete izven mesta posamezniki, družine in društva »pomladi, ali v vročih poletnih dneh, pa tudi še meseca septembra, ko nastopa ponekod takozvano "indijansko poletje", Prirejati .izlet v kako 76 milj oddaljeno naselbino vsredi najhujše zt-^me, pravzaprav na najhujši sibirski dan (8 stopinj pod ničlo), to je pa nekaj izvanrediuv ga in posebnega.
Tak izlet je priredil predzadnjo nedeljo (4. febr.) ''Pevski zbor cerkve sv. Jožefa v Jolietu" v sosedno slovensko naselbino VVaukegan, 111. in North Chicago, da povrne pri, jazen obisk in nastop \vauke-ganskih igralcev in Cerkv. pevsk. zbora v naši naselbini nekaj mesecev nazaj v korist naše slovenske cerkve.
Kakor znano, smo imeli letošnjo zimo baš 3. in 4.. febr. najhujši mraz; barometer je kazal 4. febr. osem stopinj pot, ničlo; to je bilo nekaj izvan-rednega in sibirskega za nas
—	Pa kaj je teh par stopinj proti mrazu v Minnesoti, kjer ga je bilo omenjeni dan 44! pod ničlo. Tam so ljudje že mraza vajeni.
"Nič ne bo z AVaukega-liom", je rekel ta, ali oni vslec prehude zime. .— "Morda še zmrznemo na poti?!" —
Pa ves strah se je spremeni v veselje, ko je minula prva sv. maša v naši cerkvi. — Oblečeni kakor za Sibirijo, smo se podali proti Union postil j i na vlak. 40 krepkih pevcev in pevk in lepo število naših prijateljev. 7:15 tlak je ime k nesreči 2 in pol ure zamude; k sreči smo se pa spravili na 6:05 vlak, ki jo je odrinil iz Jo-liieta ob 7:30 zjutraj.
Kakor nalašč, nas je "luka-matija" pri vedel na La Salle postajo v Chicago pravočasno, da smo še lahko dobili posebno najeto električno pocestno karo za Waukegan. — V čakalnici "Elevated" La Salle postaje menda že ni bilo dolgo časa toliko tujcev natlačenih kot mi, ko smo se greli in čakali rešitve. Točno ob določenem času smo "Step livelv please" zasedli naš "špešel"
—	in — hajd naprej do cilja, do ameriške Vrhnike.
Nad vse prijazni sprevodnik, Irec ni imel še nikdar toliko Jolietčanov v svoji oskrbi kot ono jutro. Pravil nam je, da je bilo teti a j v resnici 8 stopinj mraza poti ničlo v Clii-sagu, v Milwaukee pa celo 12.
—	Koliko pa v Sibiriji? Naš znani sobr. Jos. Grdina, živeč sedaj v West Park Ohio, je Vam o sibirskem mrazu iu zimi že mnogo pisal: okrog 60 stopinj pod ničlo! — O, jem-nasta! —
Naš "špešel" se je delil 'Iva oddelka. Spredaj je sedel nežni spol: gospe, gospo-lične in mladina, zadej v kari smo bili pa natlačeni kadilci, kot zelje v kadi. Se ko smo jo drdrali po slavnem Chica «u, so se naši moški prvi zga nili. Vnela so sc nam grla, pa 'vmo -zaorili marsikako znano slovensko , pesem. Sprevodnik, stoječ v naši sredini je bil tako ginjen neke naše pesmi, da je nam celo v basu "sekun-d^ral".
Naš nastop je kmalu okoraj-žil nežne sopotnice v drugem (prednjem) departmentu "špešelna", ki je bil mnogo močnejši od nas.
Naenkrat se oglasi v kotu se. leča dirigentinja gdiČ. Julka, in odmevale so krasne melodije ameriških Slovenk iz Jolie-ta,ne samo čnkrat,tem več prav do celja, do \Vaukegana.
V našem oddelku so imeli Božičev stric nekaj posebnega zdravila zoper prehlad in mraz v svojem žepu; ker se pa ni nihče zglasil z zdravniškim
spričevalom, so to zdravilo hranili v svojem žepu za najhujšo silo. Ves kašelj in tr- j ganje ni nič pomagalo. —
"Koncertne skušnje na deželi 'vprizorjene na 4' spešelnu'' nismo mogli dovršiti, kei nismo imeli pri sebi potrebnih inštrumentov". Zaceli smo jo, končali pa ne. Edino glasbeno orodje so bile male ustne "orgeloe". Za 'likof" smo pričeli igrati "Črnega petra" na karte. ; Točno ob pol 11. uri dop. nas je "špesel" privedel ravno na Staro šrango" v Waukegan in North Chicago, — do cilja.
—	Tudi 8 stopinj mraza pod 0. Veliko število uljudnih Wau kegančanov in N. Chicažanov iias je ondi pričakovalo, kjer se je vršil nad vse prijazen pozdrav in sprejem. — Škoda, da ni bilo našega pervovodje Mr. Rafkota tedaj med nami! Revež je namreč zamudil naš vlak, ter došcl na cilj še le ob eni uri popoldne vs vesel in srečen.
Tako smo jo še vedno v liu dem mrazu korakali po 10. ce st, dokler se nismo ustavili v I. razredu domače šole; — broz tablic, abecednika in knjig. — Namesto poduka v onem razredu je bilo na vrsti pokušanje kuhane Noetove ka pljiec in fine kave, da bi nihče ne o mogel, ali opešal. Za 50 gostoV je bilo treba marsikak "pičer" gorkega "grape jui ca" in fine kave prinesti.na mizo!
Ob 1. uri je bil izdan gene ralni ukaz: "Vsi v Opokovo dvorano!" — ' 'Cemu ?" — "Na kosilo" — V "Bhicksto-ne" hotelu v Chgu. se nudi go-§tom opoldne najboljša postrežba ali kosilo; vso to je pe ;<bital" naš obed v Opekovi dvorani ono opoldne. — Fina juha z domačinu "uudelci". kurja in telečja pečenka za o krcpvitev želodca, solata in prata, krompir (pire) razni sadje, potice, itd.; končen, koncu pa še \vaukeganska No ctova kapljica, ali kava ir "pop", vse to mas je tako o-krepČalo, da bi bili radi ostali pri onem kosilu, kar do večer it1. Za kapljico so imeli po >eb:io razdeljeno kupice; maš 'vi mnlej "dame" malo večje: gotovo tam bolj "nežni" spol čislajo (Ladies first). — Ječ menovea pa ne dobite v Wau kogann, tudi ne kozarec za $100.— Pri nas blizu Scott Str. ga imamo pa v izobilju —' Ko sem obiskal kuhinjski štab, sem omenil, da bo \ \Vaukega11u in N. Chgu. kma lu kurjih jajc zmanjkalo, ker mo jim mi, Jolietčani skoro vse putke použilL -— "Ne, ne".
—	imamo jih še "plentv". Pa ne samo "putk", ampak tudi finih krač, klobas in drugi jest vino"; tak je bil odgovor.
Med odmorom od kosila do nastopa "(3. ure) se je vršila na •upstairs" tajna konferenca povabljencev, kjer je nam bil "boss" posebno uljuden. Hvala mu! Nekaj naših fantov je pa imelo telesne vaje na kegljišču.
"Fantje, dekleta, igralci in igralke skupaj!" je nam velel naš pevovodja; pa smo se po lagoma spravili na oder iz one male garderobne sobice. Gospa "poč" v ospredju dvorane nas je sicer prav imenitno pozdravljala; še preveč; to je čutila osobito neka igralka z nase Hickory ceste, ker se ji je morala celo umakniti za par čevljev; .zadej pri vratih je bilo pa bolj hladno, osobito za nas priletne z že bolj mrzlo kr-\ jo; seveda, na mladino stopinja mraza pod ničlo nič ne v-pliva.
O sporedu in uspehu našega koncerta, — iger in "solo" točk ne bom tukaj omenjal; kritiko o našem nastopu naj vpiše kak Waukegančan. Po dovršenem skupnem pro-
gramu je sledilo srečkanje, prosta zabava in ples. Pri srečolovu (6 številk zA 25c.)je imel tudi pisec teh vrstic srečo, da je zadel dosti grocerije in drugo robe.' Samo pri licitaciji za ono znamenito farno kozo mu je bilo žal, ker je nismo Jolietčani mogli s sabo odvesti. — Prinesla je $60.— čistega dobička; toliko, kot kaka krava. Zdaj je pa ta znamenita koza zbolela za pljučnico in vsled "ekscajtmenta" na odru. — Revica! —
Kaj smo imeli za večerjo ob zopet bogato obloženih piizali in kaj smo peli, tega ne bom tu pisal. Vse idborno. Vse waukgansko. — Mnogo boljšega, kot se je nudilo Wauke-gančanom zadnjič tu v Jolietu. Da, prekosiliNste nas v gostoljubnosti in postrežbi. Hvala Vam! —
Ob 8. uri je bil izdan generalni ukaz: "Odhod #11 azaj, v Joliet!" — Vse je sledilo tej "komandi", le nekdo se je malo zakasnil na Leuox ce->ti, kamor so ga zapeljale domače
klobase.--I11, hvala lio-
gu, priromali smo končno iz Waukegana v Chicago, o.l tam pa z 10. vlakom zvečer nazaj v naš ljubljeni Joliet. Ob pol 12. uri se je že skora vsakdo grel doma pod svojo gorko posteljno odejo 111 sandal o wa-ukeganskem izletu, dne 4. feb. 1923 na — pravi sibirski dan, •> stopinj mraza poti ničlo. —
—n.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Globoko potrjenega srca naznanjava vsem sorodnikom in mancem širom Amerike tuino in žalostno vest o smrti naše, lad vse ljubljene hčerke Mary Angela Berus, vatero je po Kratki, a mučni bolezni v starosti 4 mesece, dne i. febr. t. 1. Vsemogočni poklical k Sebi med nebeške krilat-e.
Pogreb se je vršil, dne 5. febr. na katoliško pokopališče v. Antona v Liu\vood.
Dolžnost naju veže, da se naj prisrčne je zahvaliva vsem, 'ii so naju tolažili in pomagali v času bolezni in smrti; zlasti ;e toplo zahvaljujeva botrom Antonu in Ivani Hočevar; sta-i mami Antonija Berus in njih Iružini; nadalje Andrej Hočevarju str. in niegovi ženi, ki *o vsi bili nama v veliko pomoč. in tolažbo.
Prav toplo se zahvaljujeva vsem udeležencem pri pogrebu in darovalcem vencev, kakor botrom, stari mami, in dramatičnem društvu "Orel".
Še enkrat vsem skupaj naj-'epša zahvala!
Ti pa, draga, nikdar pozab-*jena hčerka, ki se veseliš med angelci v nebesih, ne pozabi >vojih, za teboj žalujočih staršev; prosi pri Bogu za milost, da se vidimo zopet nad zvezdami.
John in Angela Berus, žalujoči stariši. Boydsville (Bridgeport) Ohio, februarja 1923.
LUCKV STOIKE
CIGARETTE,
Najboljše Cigarete
UNSVVEETENED
EvAPORATEP
Milk
Na pati 7 večnost
*	Spisal L. Poulin.
•revod iz francoščine — po enajsti izdaji.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, H. F
(Nadaljevanje.)
To je Tvoja čista, > sveta nevesta, sv. Cerkev. To izvol-jenko svojega srca ljubiš z vso dušo.. Ti govoriš, molče Te posluša zatopljena v Tebe. Ta močna žena slodi Tvojim na-
*	uk<m, ezfianuje Tvoje besede, izvišuje šfi. vilna, nebeška dela in jih daje čutiti vsakemu.
Kako je lepa, ta poslušajoča Cerkov! Tisoči in tisoči se rede v nj? j, ona jih pa uči, kako naj Te ljubijo.
Opazujte ta zemeljski Jeruzalem. Ali se niso obljube sta u ga ' Jeruzalema natanko izpolnile nad njim: kar ima poslušnih in vclodušndli s i rtov, — in teh je nešte^lno,— vsi so stiskajo h Kristusu, ga molijo in prosijo blagoslova. i Ah, tisoče lažnjivih učenjakov naj nam ponavlja svoje laži; naj le poizkušajo lažnivi preroki (zapeljati naše srce; naše miši j nje in cela naša duša je Tvoja, o Jezus; ali" nimaš Ti besed večnega življenja: Same; v Tvoji šoli nam je dobro biti, <\ jc zapustimo, nam bo življenje nedoumen prepad, brezimna skrivnost.
Ti nas hočeš dobro sprejeti, nas ogr,' ti, nas varovati, vse ponižne, v scnci Tvojih peroti, kjer je boljše kot ip gori Tabor, v bližini sre^i, čigar dare-žljivost. nas zamakne, nas navduši in nas navduši in nas na-lHli v zp remi j i* ve za vse,, da ljubimo vse. — Ah, če bi se Ti sa-mo en dan oddaljil od nas, — o na:e Življenje! — če. bi nas kaka gri^na navada ločila od tebe, hočemo navsezgodaj vstati in so ti približati. Hoteli bi hiti ti s hiirast jo vetra, iv.po ♦ sodili bi si golobov?, peruti, da bi -poleteli k tebi in zopet našli tvoje srce. Tu je bivališče ki smo si ga izbrali na & ml j i kjer upamo po dnevih pregnanstva najti vejni mir in po ' t* i tek.
XII. •
Kes.
Nemenee se, za sovražnika se igra mar.-ikatri kristjan s časom in zapravlja leta, ki mu jih Bog pripusti. Čim daljše je njegovo življenje, tem bolj ga zali in t;iko izpreminja zdravila v strup. Zakramenti, milosti, dobri svet, vse mu nič ne ha- ne. Bogu se slednjič za gnusi v srcu, zavrže ga izpred svojega obličja in ga pusti, da zdiei v pogubo.
Ali nam ho dodeljeno na smi iiii postelji zdravilno in u-spešno kesanje ?
Ne zanašajmo se na to! Navadno umre človek tako, kakor živi; kdor je sovražil, ne* odpusti; nečistnik s stra^ bom, pa nespokorjen; brezbož-než in p reki in jeva lec s kletvijo na ustnicah; neodločnež in mlačnež, ki je priklenjen na
•	zemljo, z žalostjo, slep za oni svet.
Tudi kristjan, ki samo iz navade ali vsled običaja, pod o-k ril jem napačne brezkrbnosti izpolnjuje svoje dolžnosti, težka zadobi na smrtni postelji pravo kesanje; množica slabo opi avljenifi izpovedi pripelje k zadnjemu priznanju brez u-sipošnega kosanja.
Z<li se, da se marsikdo bliža častit I jevemu sodišču .zakramenta sv. pokore samo z enim namenom, s samo eno mislijo: povedati vsa grehe, nobenega ne pozabiti, ne pustiti niti ene sence. To se jim zdi dovolj.
Zelo radi smo nagnjelii k temu, da pripustimo duhovniku popolno moč nad vestjo. Če on da odvezo, je vse končano. Dobiti odvezo jim je vse. Vse tako uravnati, da jo zadobi na
1___XI.-. 1a lr/l-iv^m« V« ti
vsak način, je izkušnjava, ki preveva mnogo duhov. Če
izpovedni k, ki gotovo mora i-meti o tem vprašanju zelo elru-gačhe misli in ki dobro ve, da je njegova moč po vesti omejena, včasih odreče aH odloži odvezo, radi delajo zato njega amoga odgovornega.
Toda kaj koristi odveza, ki morebiti povzroči božji rop, * J° priznanje ko telo brez življenja, bakla brez luči, praz iio besede brez obžalovanja.
Odveza, ld jo da služabnik 1,0žji, je nujno odvisna od duš-ie priprave in če Gospoei iz nebeških višav ne pritrdi bese-»lam, je zastonj dvignil duhovnik roko.
Jezus pa odpusti samo, če se kosamo. Ljubezen do Boga, strah pred njegovo pravičnostjo, resno obžalovanje, da mo- omadeževali svojo dušo s mrtnimi grehi, to je, ob kratkem povedano, glavno pri izpovedi. če se popolnoma ne zpovemo svojih grehov, nam ih Bog morebiri kdaj odpusti; ako: v smrtnem boju, v tre-
.ut£u. ko smo brez moči--
— brez, kesanja, nikdar!
Kes ima svoj seelež v srcu: ;d tam prihajajo vse dobre mili in najprej nas Bog vpraša >o srcu.
Podobno kot se hitri požar, •e veter piha, v nekaj minutah azširi in na svoji poti vse uni-i in požge,,tako so pod vpli-/0111 Svetega Duha kesanje hi-ro razširi po prenovljeni duši, požge in uniči vse zlo, ne pusti >okonou niti enega večjega <reha in ne trpi v srcu nobene ;ube.
Z isto gorečnostjo napade v-
0	smrtne grehe. Ta ogenj kesanja je poln
moči; njegova oblast je neovidljiva in mora vdihniti take rožno pred žalitvijo Boga, <1k hiša rajši pretrpi hudo bole-izgubi svoje dobro ime in /renesc celo smrt, ko tla Bi storila en sam smrtni greh
Če bi to ne bilo tako, če bi iako stvar bolj ljubil kot Bora, nisi z Bogom spravljen. (Mnogokrat imamo v srcu greje, ki jih preklinjamo in bi se
1	h radi iznebili, toda notri sc rudi grehi, ki jih imamo radi; iadar bi jih bili treba zaela-
viti tiho vzdihala srce in ne mo emo se jih otresti.)
"Rekli mi bodo," pripominja Bourdalouse, "da jo možno, ia to vznemiri vest in jo pahne . < bi-p. Res je, to more spra-iti v obup. Toda koga? Posvetne duše, ki -še nikdar niso )oznaie Boga in ki si nikdar io prizadevajo, da bi ga dob ;o poznale; duše, popolnoma potopljene v čutnost, zate brez mi.-Ia za Boga, ker se preveč n igajo zase in ker jih pred v •em obletava samoljubje; ne-■talne, razstre§ene duše^nava jene gledati vse, kar zadeva . ero, prav površno, brez pre-lehanja raztresene z zunanji ni stvarmi; ki jim padejo v o-i in na katere obračajo vso vojo pozornost. Tefn mora •>iti neljub predmet, s katerim bavimo, ti se morajo nad ^m vznemirjati in strašiti."
Ah, nedvomno nas ne morejo dovesti človeški nagibi do ako vzvišenega, pa vseeno tako potrebnega razpoloženja. Jidor obžaluje svoje preteklo življenje samo zato, ker se »ramuje ali ker se mora toliko ponižati, da ga razkrije duhovniku, nima nadnaravnega kesanja. Naj bodo ti nagibi ;e tako koristni, samo z njihovo pome>čjo bi se duša plazila t>o zemlji in ne bi dosegla od-, puščenja.
Toda dajte ji peroti! Naj se vzdigne z vero! Naj padejo luskine z njenih oči in naj se kesa, ker je krščanska in ker je prelomila pri krstu dano ob-^
ljubo! »Naučila še bp tedaj, kaj jc greh; morebiti bo treba potem samo enega dneva, tro-notka, žarka od zgoraj, pa bo razumela.
Krščanska duša, sestra moja, od tvojega krsta, od tistega svetega dneva, ko si prejela dar sv. vero, te je vzel v posest nebeški, > čudežni gost. Kako je bogat in veličasten, ki. ljubi tvoje srce! Ti sLpostala njegovo svetišče; tvoji udje so žive skale-tega čudežnega poslopja. Ta skriti obiskovalec, ta slavni vladal* jo Sveti Duh.	' •
"Kot lep bol golob, ki vstane iz sredine voda in razprost-tc peroti po vsej zemlji," pravi blaženi arski župnik, "v-zleti Sv. Duh iz sredine neskončnega oceana božje popolnosti in se dotakne s peroti čistih duš, da razlije v nje balzam in božjo ljubezen. On po-•iva na duši ko na rožnati i>o-vtelji in iz nje sc dvigne čaroben duh, podoben iluhu vinske trte, ko se nahaja v j>olnem cvetju.
Taka duša je čista ko lep bi-er; če jo skrit v školjki na liu morja, se nikomur niti ne anja, da bi ga občudoval. Toda če ga pekažete na sothcu, el.ta kamen svetlika in jemlje . id. Tako se godi s čisto dn-o, ki je Merita očem »veta; po miti pride dan, ko<se bo svet-ikala v solncu večnosti."
Krščanska duša ima torej v -ebi izreden sijaj, novo življenje, či-to nebeško in poveliča-10, kakor telo od mrtvih vsta-.ega Jezusa Kristusa.
Krst je dvignil mc5ian zid ned stanje milosti in med stanje greha.
Slaba narava je bila križala v nas; na smrt je bila zade-a na dan našega prenovljen ja vodi; sedaj, ko biva Sveti Duh v na*, ne smemo imeti nič kupnega več s hudim,, s sramotnim, ker nismo več grehu »roelani sužnji, temveč sinovi nilosti, fetrpci in prijatelji bo žjL
Res pa je, da smo prosti in la je naše izveličanje odvisno od naše proste volje. Vedno •utimo v sebi dva človeka, starega in novega, človeka mesa in človeka milosti.
Vedno nam ostane izbira. Tisočkrat srečen, tisočkrat .»lažen, ki živi združen z Jezu-om, ki ne koraka po sledeh .:o-a; zato mu pajnide v prid oliko uspešnih milosti, ki nam ih je Zveličar zaslužil.
Popolnoma naravno je, da ni, ki hočejo ostati ljudje me-j a, no ljubijo drugega ko zem-f jo in razreseljevanje. Toda »ni, ki žive življenje Svetega :)uha, skritega in nevidno pri-ujočega v njihoviL sroih, ni-najo drugili želja, kot želje svetega Duha. Čutijo, da na-in delovanja posvetnežev vo-i v večno smrt, če pa pamet-
0	poslušajo Svetega Duha, im preskrbi mir in večno življenje.
Kristjani, ki slede najvišjim laukom sveta, mislijo, da so )ametni, ker se v svojem ve-ienju ravnajo po množici.
Sladko se nasmehnejo, ko se rovori o smrtnem grehu in kri-
1	jo o poboža n jaštvu. Tako navidezno, svetno mo-
irost pa Bog zaniuuje, ker ua-•protujc njigovim zakonom. Saj tudi ne more biti drugače! vdor po krstu živi v mesenih lasladah, ne more d opasti se Bogu, ker ni več njegov otrok. ?amo duša, ki zna spoštovati / sebi navzočnega Svetega Du-ia in ki ga ne preganja, uživa !obroto božjega posinovjjenja in nebeške dediščine.
Duh božji je he' .zapusti, on e njen v< dnik, prijatelj, oče. )n ji vdihava dobro, on ji dale moč, da se oddaljuje od hudega, on brez prenehanja pro i zanjo v dnu svojega bitja m ponavljanja s sladkim zago-la vi jan jem: "Da, ljuba du
'a, Beg te ljubi;" Rek el sem pa, da je samo ta
Ah, še( preden ji odpusti du-; iskal je miru in odpuščen ja. -----------,umu Ltl. ho\idk, jo taki duši žo odpuš- j "Bil sem," piše, "ves iz seka du-a, ki c;hranja v sebi nnv- čeno kakor Mariji Magdaleni, be, jezen^am nase, ker nisem zočnost Svetega Duha,, ki ga ^ ji je bilo veliko odpuščeno, imel poguma storiti, kar mi je
ker je mnogo ljubila. s
Moji Bog! Naš Gospoei Jezus Kristus nas hoee iii naš kliče v vsaki starosti. Dokler nas njegova dobrota pusti n& zeml.jj, kliče glas dobrega pastirja ovce skupaj in nekatere, ki so že na robu pogubljenja. Navsezadnje krenejo na dobro stezo in naravnajo korake z gotovo nogo v stajo večnega življenja.
Zgodi se, ela Gospod koga pokliče v sredi opravil in og
veelno časti, da je samo taka duša resnično krščanska in sa-uio taka more trdno upati na nebesa.	•
Smrtni greh razžalosti in prežene Svetega Duha, vzbudi u-por proti Bogu, ki nazadnje dušo zapusti in zaničuje.
Kosati se, se pravi, rajši vse pretrpeti ko to strašno zapuščeno; t brez, Boga in za vsako ceno prizvati nazaj v dušo Svetega p liha.
Nagib vrnitve k Bogu je lahko samo strah pred posledicami greha, pred večnim pogubljenjem, pred izgubo nebes in tako dobrega Boga. Tak kc:s, dasi nepopoln, zadostuje vseeno, da v zveži z odvezo privede Duha božjega in njegovo milo- t nazaj. • Bog se s tem zadovolji in nas odveze, ker zapazi v nas strah pred njegovo pravičnost je.
Toda, če ga duša ljubi, ah, je ne mučijo samo njene zadeve, ne njena večno izgubljena prihodnjosit, ne, ona trpi zato,
ker ljubi____Hudo ji je, ker jo
ranila Boga v srce, ker je dober, da je razžalila njegovo v-semogočno pravico in neskončna dobrota. Mnog. kmt naj-1 n»-d jiičju z zaupnim prijatej de preproste, pa očarujočo be- j I jem. Kar naenkrat se dvig, sede, da mu reč«: '' Moj Bog, j ne, bni i to , zr.pe ^ it i drage g-j žalila sem te, jaz te lju- j prijatelja in se potopiti v sen-bim!--i--"	co vrta. Ni mogel drugače
razum kazal, da je potrebno* in koristno. Bil sem takore-krč sam s sobni razdvojen.: Stresal sem verigo, ki mo je vezala, ne da bi jo mogel pretrga, i, dasi p že skoro ni nič vpč, držala." ;
iVihar v njegovem srcu .je mval Iiuje in huje, vlegel se je pod deblo nekega drevesa na tla začele ihteti, slednji pa rekel: "Gospod, doklej boš še nevoljen name? Ah, ne spominja; več mojih pretek-
njenih strani, kakor jo pred lih pregreh!" i500 leti poklical enega najve- j Kot da bi hotel končno Bog ejili duhov, kar mu jih j^ ke-1 .zdrobiti njegovo srce s tem, ela
daj služilo, svetega Avguština.
Dolgo časa se je bojevala ta ognjevita narava zoper klice božje. Prijatelj dobrega in resničnega, je občudoval nauk Zveličarjev ta mladenič, ki se je že zgodaj izgubil, ni se pa mogel odločiti, da bi mu sledil.
Medtem jc pa Sveti Duh ti
mu pokaže rano, je odprl nehote pisma sv. Pavla in naletel ua pomenljive besede: "Kakor podnevu, pošteno hodimo, ne v požreŠnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nevoščljivosti, temveč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne strezite me-sn v poželjenju!"
Ni več hotel dalje brati; re-
ho deloval v njegovi duši. — ka ljubezni in žarek luči sta Nekoč (bilo je vMilinu) sc jq 1 predrli noč njegove duše in ji pregovarjal, nemirnejši, bolj Prinesli odpuščanje in z njim zamišljen in vneniirjenojši kot Unbezen, navdušenost, neuste-kdarj, bolj }; > milosti kot :iiiv( ) svetosti.
O da bi izginila ostudna goba smrtnega greha za vedno iz vseh duš, kakor je nazadnje izginila iz njegove duše! (Dalje sledi.)

Potreba v vsakem gospodinjstvu
Bordeaovo Evapoiirano Mkko je izzdelek, ki zadosti zahtevam najbolj izbirčnih ameriških gospodinj.	'	J
Berdenovo Ttrirko je upravljero pod strog-im naozoirtvorj iz mlekar-r.e do shnunba vašega groecrja. Krave so skrbno nadzorovane in preizkušene po izrelbanih živinosc-ravnikih. Posoda ni niena vsebina je zavaroval a prod prahom. ^e priprave so pravilno razkužene. le in drage varnostne naprave pomsnjajo veliko pri varnosti mleka, ki ga cl.ievno uporabljale.
( Ce hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim. Mlekom izpol-nife ,ki:Pon ter zzznz.ni' :Lc, ju era navodila hočete, in mi vam jih bomo postili prezpiačno.

THE 30SDEN C0MPANY Borden Building, New York
KUPON
Polivke '
Meso
Sladčice
Kruh
Kendi
Ribe
Juhe
Puding
Paji
Naslcn
, C.... .1.

Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Jednote v Združ. drž. ameriških.
Uredništvo in npravnistvo: 1004 M. Chicago St. Joliet, HI.
Telefon 1048.
Naročnina: >
Za člane, na leto..........$1.20
Za nečlane................ 2.00
Za inozemstvo............. 3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVE-NIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maiatained by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
OFFICE:	~~
1004 N. Chicago St. Joliet, HI.
Phone: 1048:
Abraham Lincoln in George Washing.ton
Meseca februarja obhajajo Amerikanci rojstni dan dveh nesmrtnih mož, največjih domoljubov, koje pozna naša zgodovina; to sta Abraham Lincoln in George \Vashing-ton.
Abraham Lincoln.
Rojen 12. februarja 1809.
114. rojstni dan nesmrtnega Abraham Lincolna smo obhajali dne 12. t. m. Ta dan je bil postavni praznik v 28 dr-žavafi naše Unije; torej več kot v polovica izmed celokupnih držav. O življenju, delovanju in zaslugah Lincolna so spisane cele knjige. Njegov spomin poveličujejo ' številni spomeniki skoro v vsakem večjem mestu; njemu v poSast nosi 40 mest in trgov njegoyo ime; koliko cest, šol, in drugih javnih naprav so imenovali po Abrahamu Lincolnu! — Brezštevilno. Najdaljša moderno zgrajena državna cesta na svetu, dolga nad 3000 milj iz New Torka do Californije nosi Lin-colnovo ime; baš letos, na Lin-colnov rojstni dan so odkrili v Oettvsburgu Lincolnu v po-čast krasen narodni spominek, baš na onem mestu, kjer je'i-} mel Lincoln 1. 1863 nad vse znamenit govor o ameriški svobodi. Največji in najdražji spomenik na svetu je bil odkrit Lincolnu_30. maja 1. 1922. v \Vashingtonu, D. C.; veljal je $3,000,000, katere je plačala vlada Združenih držav glasom skltpa kongresne zbornice.
Ameriško ljudstvo je Lincolnu hvaležno, ker je v le&h 1860 rešil našo Urnijo propada* in osvobodil zamorce iz sužno-sti.
i
Abraham Lincoln, rojen 12. febr.' 1809. v vasi Hodgeville, Ky., sini priprostega bajtarja se je povspel na najvišje mesto, koje zamore kak človek v Združenih državah doseči, do predsednika največje in naj bolj napredne republike na svetu. Lincoln ni bil nikak učenjak; študiral je pa rad sv. Pismo, naravo ljudstvo in pravico. Njemu niso bili tako pri src«, posebni ovinki po-stavodaje, ampak pravičnost, kakoršno si tolmačijo samo razsocfni možje, kot podlago vse državne modrosti. Iz teh študij »i je Luicf-ln ustvaril prepričanje, koje \ je vedno hranil kot smernico in vodilno zvezdo v svojem življenju. Zasledoval je resnico in| pravico, da bi po istih tudi sam živel in <feloval; — vse to je bila cela Lincolnova politika. Pri tem je ostal Lincoln neo-majan kot hrast, nteoziraje na kake morebitne posledice v njegovo škodo. V tem je obstojala Lincolnova slava, katero je začel svet še le po njegovi smrti visoko ceniti. Lincoln, se je ogibal vseh poseb-
1809
1732 GEORGE WASHlNGTON 1799
ABRAHAM LINCOLN
1865
nosti; ostal je vedno previden; merijikc. nikdiy* ni goyoril sebi v reklamo in čast; toda njegove besede so postale za kasneje rodove prava učn,a knjiga. Ko se je 'v državljanski vojni boril za ohranitev Unije, so ga nekateri ostro grajali nehamo z besedo, ampak tudi na bojnem polju; po njegovi smrti mu je pa ostala vsaka država hvaležna za njegovo domoljubno delo. Še le tedaj so Amerikanci spoznali, kako velikega moža so izgubili na tako tragičen način. To spoznanje je prišlo samo od sebe v srca A-merikancev.
Ko se rAavaja najbolj slavne ameriške može, stoji Abraham Lincoln v prednji vrsti. Lin-colnovo. življenje in delovanje bo ostalo v' srcih Amejikancev
)ljm)
Lincoln, tako je bil tudi Geor- tega velikega moža in očeta ge Washington plemenit in domovinena ta način častili in blag človek, kateremu mora ohranili, da bomo skušali sle-biti ljudstvo hvaležno, kot za- diti njegovim čednostim in cista vonosileu politične in meš- ljem. Ne. samo v besedah, tanske svobode.	! ampak tudi v dejanju moramo
Skoro nepotrebno je pisati izkazati ljubezen do domovina obširno o Washingtonovih ne kot državljani in kot ljudje, zaslugah za domovino, kajti v- imejmo pred očmi misel, da je rak Amerikanec pozna njego- j bil George "\Vashington eden vo zgodovirrrf, predvsem pa j izmed onih redkih mož, ki so zgodovino o borbi za ameriško ! delovali samo za dobrobit svo-
needvisnost. Vsakeipu izmed nas je znano, kako je George Washington posvetil vse svoje življenje za osvoboditev Združenih držav izpod angleškega jarma; kako velik državnik in domoljub je bil, ter da je nazaduje umrl kot navaden državljan. Njegove lastnosti so bile: pri prostost odkritosr-
kot vzor pravega do^sljuba čnost; iiv baš to ga je povzdig-in rodoljuba na vekov veke. — nilo v velikega državnika in Slava njegovemu imenu!	človeka. Ali niso baš to uaj-
Georflre Washington. lepše lastnosti v človeškem Rojen 22. februarja 1732. j življenju?
Dne 22. februarja bodo Ame-1 Že stara prislovjca nam vc-rikanci praznovali 191 rojstni _ li, da se George Washington ni daij očeta domovine, ali naj- nikdar zlagal v svojem življe-večjega Amerikanca. Tudi j nju, ker je ljubil odkritosrčnega je pričelo ljudstvo še le nost. Ni čuda torej, da je v
oo njegovi smrti hvaliti in slaviti, kajti iz one peščice 13 ko-
ietih rojstva Združenih* držav dosegel George Washing-
'onijalnih držav, katere je Wa-; ton, to čast, da je bil izvoljen diington sestavil, so nastale za prvega predsednika Zdru-mogočne Združene države a- ženih držav.
je domovine. Karkoli je George Washington smatral za dobro iu pravično, za to se je zavzel, neozirajc se, če ga bo ljudstvo zato hvalilo, ali pa sovražilo. Ko je pa svoje gigantsko delo dovršid, je stopil v privatno življenje. — Pravi državljan in domoljub je samo oni, ki želi svoji domovini samo dobro. — Kdor hoče omejevati svobodo svojemu sodržavljanu, ali če tepta človeške pfavice; kdor neti sovraštvo vsled narodnosti, jezika, ali verskega prepričanja; kdor svojega bližnjega zaničuje in seje nemir med ljudstvom, ta blati spomin velikega "VVashin-gtona, ki je bil kot oče naše LTi p je prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcih ameriškega ljudstva. Bodi mu torej ohranjena večna slava in večen spomin!
VALENTINOV DAN.
Tako se je mislilo in tako so nsali angleški pesniki Chau-?er leta 1380 in Shakspeare le-a 16C0, da si na 14. februarja, la Valentinov dan, ptice izbijajo svoje pare in od tod izvira navada, da si mladi ljudje >bojega spola na ta dan izberejo svoje "valentine" za tekoče leto in da pošiljajo eden drugemu srčne puščice. Okoli 14. februarja se dandanes pošljejo po pošti razni 4' Valentini" kot: knjige, slascice, parfumi, itd. Tisoče ljudi v Združenih državah in Kanadi pozna Trinerjevo zdravilno grenko vino, to neprekosljivo zdravilo za želodčne nerede, a-li ne vedo pa, da Joseph Tri-ner Co. izdeluje tudi razne prvovrstne preparacije za dqme,:L
politbma čiste, svetle in krasne, Triner's Hand Lotion, mazilo za razpokano kožo, obraz in roke, La Triner Face Pow-der in La Triner Rouge. Zapomnite si: "Vse to stvari so fine za Valentina!" Vprašajte f>o njih vašega lekarnarja trgovca z zdravili in čo; jih on ne more dobiti dovolj hitro za vas, pišite naravnost na Joseph Triner Company, 1333 S. Ashld. Av. Chicago, 111.
(Advertis.)
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO.
Kje je? moj brat Anton Boštjančič,
doma iz Harij št. 45, pri Ilirski Bistrici. Pred enim letom je delal v Peoria, 111.
Daljie iščem brata oc\ moje ž>]ne John Batista, is Velike Blikovice, št. 13, po domače Oštarjev.
John Bostjancich,
100 Canal Ave., (Rockdale) P. O. Joliet, 111.
V/ASHINGTONOVA MOLI-LIT3V ZA DOMOVINO.
' Vsemogočni Bog, s tem Te ponižno prosimo, da bi držal Združene države pod Svojo sveto zaščito; da bi nagibal srca državljanov gojitvi duha pokorščine in ubogljivosti do vlade, da bi s tem dosegli bratsko ljubezen eden do drugega in do vseh drugih sodržavljanov širom dežele.
Prosimo Te, da bi milostno
nas vse privedel do tega, da bomo sledili pravici, ljubezni in usmiljenosti; da se bomo dobrosrčno obnašali, da bomo ponižnega in mirnega značaja, kar si Ti, o božji začetnik v naši sv. veri posebno označil in brez kojih naukov in dobrih lastnosti sv. vere ne moremo postati srečen narod.
Usliši našo prošnjo, prosimo Te, po Jezusu Kristusu našemu Gospodu. — Amen!
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec sitdnje starosti, premožen farmar v neki državi se-verozapada se želi seznaniti z dckLtom, ali vdovo v starosti 35—45 let. Slovenke kmečkega stanu, ki umejo tudi nekaj angleščine imajo prednost. Več se dogovori pismeno.
Ponudbe naj se pošilja pod .šifro: "Ženitna ponudba" na upravništvo "Glasila", 1004 N. Chicago St. Joliet, 111.
POZOR ROJAKI
v Barberton in Kenmore, Ohio!
•Lastniki avtomobilov, kadar koli vaš avtomobil potrebuje popravka, ali čiščenja notranje zagoreljive, se vam izplača, da mene pokličete; jaz vam to lahko izvršim v Vaši garaži s precej manjšimi stroški, kakor da bi ga dajali v popravijalni-co. Pokličite me lahko kar psmeno; jaz sem vešč popravljati sploh vse avtomobilske izdelke. Se Vam priporočam,
George Schaltz,
415 Euclid, Ave. Akron, Ohio.
RAZPRODAJA ČEVLJEV.
Mi smo kupili 122,000 parov U. S. vojaških Munson čevljev, velikost št. 5y2 do 12; to je bila vsa zaloga nekega velikega pogodbenika, ki je oskrboval našo vlado z vojaškimi čevlji.
Mi garantiramo, da so ti čevlji iz 100% usnja In zelo trpežni. Ban e so: črne in ra-jave (tan) z visokim jezikom ter premočni. Prvotna cena teh (čevljev je bila $6.00; ker smo jih pa kupili v toliki množini jih prodajemo posameznikom po $2.95.
Pošljite nam natančno številko čevljev; plačali jih boste, ko jih pismonoša Vam v hišo prinese, ali nam pošljite Money Order. O Vam ne bodo čevlji po volji, Vam na zahtevo denar povrnemo. Pišite na: National Bay State Shoe Company, 296 Broadway, ._ New York. N. Y.
Zastave, bandere, regalije ir zlate znake za društva ter član? K S. K. J.
EMIL BACHMAN
s t
'nosebno »TVinerVt •Liquijfl' 'ŽlW B/Hanilin Ave. i jShampoo, ki napravi lase po- '
HI
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi '4 Domači zdravnik'' imam vedno v zalogi.
Pišjfe po brezplačni cenik
(Nasproti sodni je) S} pripore ča rojakom v vseh ,v katerem je nakratko popisa ] Lotarskih poslih. Registriran jg	rastlina, za kaj se ra
k , Math. Pezdir msit« ah *>n- Box,77S, 0Hali. Sta.
- r . s j r Htoft; ^ t, : '
PRIPOROČILO.
Slovenski čevljar se priporoča rojakom v Jolietu, 111, za popravljanje čevljev vseh vrst. Delo garantirano. Cene zmerne.
Pridite in se prepričajte. Rojaki, podpirajte domačega o-Hrtnika in sofarana!
ŠTEFAN MAROLT 402 Ruby St.	Joliet, 111
SEMENA
V zalogi imam najbojša poljska, vrtna in cvetliča semena.
Semena pošiljam poštnine prosto.
Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR Bo* 772, City Hali Sta. New York, N. Y.
Umno*** * Joliet* IIL, dne 2 apnla 1894. Inkorponnu* . Mietu
GI^VN ^D:0'Vliet	^ r
/ •	SOI VffMTM^ČJ,, ET* 111	Ielelon 104»
* ai jl. »olventnost k. s. k. j. znaša 100.27%.
m ustanovitve do 1. januarja 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,149,432.00.
ulavm uradniki I i»d^J"? i2*eph, SiUr 6U7 N Hickor/s, Joliet II.
t £	^t" .Jerman 332 Mch'*« Ave.. Pueblo. Cok,
»« podpredsednik John Mravinti. 1022 East Oh.o Št
N. S m
Pimhurtfh H

Glavni tajnik. Josi'p Zalar, 10W N. GWca«> ž Jofi* ^-aptsnikar John Lekan. 406 Marble St. Joliet 11° SEJ?" rpGrlh'U012N Broadwa° Joliet," 111 fc VH°d,a=R"	J- Aibe, W-10th St., Waukegan f»
Vrhom, zdravnik. Dr. Jos V. Grahek, 843 E Ohio St. N S RSW.li
K„ . „ . ^ NADZORNI ODBOR, t,™*	Ten<h St.. North Chicago. 111
vlirt.n Shokle. 81vl \ve A J Eveleth. Minn
J^nnt^ch'1/°181 Addison Road, Cleveland, Ohio. ohn Uerm 81/ Last h. m.. Pueblo Colo
\flton Nemanich. st 1000 N Chicago St. Joliet III M _ . , ^	POROTNr ODBOR
Vlartin Težak. I*)l H,ckor> St., Joliet, lil
TSt., Pittsburgh. Pa 1 John VV ukshmieh, 5031 W. 23. Plače Cicero 111 . . . ^ ,	PRAVNI ODBOR
.r	7 B*nna Ave- Cleveland. Ohio	t
, J KoinMre, 9206 Commercial Ave. So Chicag«. H> lohn Drema n, Box 529, Fore>t City Pa
UREDNIK "GLASILA K S K JEDNOTE' Ivan Zupan J004 N Chicago St. Johet 111 Telefor im* j, . , „	JEDNOTIN ODVETNIK
Kalph Kompare, 9206 Commercial Ave.. So Chicago fU
Vsa pisma m denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo n •davnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N Chicago St. Joliet, IU. dopis, c v ,.«.«^J" ~ nazn*nUa. oglase m naročn.no pa na 'GLASILO" K S. K TEDNOTE. 1004 N Chicago St.. Joliet IIL
Uradiio naznanilo.
0 SPREJEMU OTROK NEČLANOV V MLADINSKI ODDELEK.
t Na razna vprašanja od strani krajevnih društev, če se zamort sprejeti v Mladinski oddelek otroke, kojih stariši niso člani K. S. K Jednote, odgovarjam sledeče: "
V smislu državnih predpisov se lahko sprejme otroke nečlanom Jednote v Mladinski oddelek. V takem slučaju, podpiše prošnjo z vsprejem eden izmed članov Jednote in tak član se obveže plačevat mesečne asesmente za otroka, član, ki podpiše prošnjo v imenu star. sev m se obveže plačevatit asesmentee za otroka se smatra kot oski bmk ali varuh o raka in je tako tudi v certifikatu označen dedičem
Tak član lahko stopi v dogovor s stariši otroka ter od njih pj-ej me denjft- za pokritje asesmentov, katere plača društvu. V slučaju smrti otroka pa prejme posmrtuino, katero starišem izroči.
Vse cenjene uradnike in uradnice, ki so mi pisali za pojasnilo v tem smislu, prosim, da to vpoštevajo in se na podlagi tega navodila ravnati blagovolijo. . . , Z bratskim pozdravom	>	»—•
Josip Zalar, gl. tajnik.
PREMEMBE ČLANSTVA ZA MESEC JANUAR 1923.
Pristopili.
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicagu, 111., 24293 Baskovitz Leopold roj. 1904 R. 18, $1000. Spr. 6. jan. 1923. Dr. šteje 215 članov(ic)
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, IU., 24294 Nemanich Ivan, ro 1897, R. 26, $1000. 24295 Zelko Franc, roj. 1894, R. 28, $1000. Spr 7. jan. 1923. Dr. šteje 433 članov(ic).
K dr. Vit sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., 24296 Stefanich Martin roj. 1902, R. 20, $1000. 242997 Stefanich Anton, roj. 1900, R. 2l $1000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 140 članov(ic),
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn., 2425)8 Josip Te žak rojen leta 1907, R. 16, $1000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 10l elanov(ic).
K dr. sv. Družine št. 5 v LaSalle, 111., 24299 Savnik Franc, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 136 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, IIL, 10303 šušteršič Ma rija, roj. 1906, R. 16, $1000. 24300 Rozina Avgust, roj. 1898, R. 24 $1000. Spr. 24. jan. 1923.* Dr. šteje 103 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Irontvood, Mich., 24301 Kos-telc Anton, roj, 1903, R. 19, $1000. 24302 Krznarič Josip, roj. 1889 R. 33, $500. 24303 Sostarič Štefan, roj. 1883, R. 40, $500. Spr. 1 jan. 1923. Dr. šteje 74 članov(ic).
K dr. sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio, 24304 Avsec William roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 46 članov (ic)
K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 24305 Hribar Matija, roj. 1881, R. 42, $500. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 440 članov(ic).
K dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 24306 Volf An*on roj. 1897, R. 26, $1000. Spr. 7. jan. 1928. Dr. šteje 405 članov(ic).
K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 10304 Balkovec Ana roj. 1906, R. 16, $1000. 24307 Pavlakovič Ivan, roj. 1899, R. 23. $1000. 24308 Barič Jurij, rojj. 1897, R. 25, $1000. 24309 Pavlako vič Peter, roj. 1884, R. 38, $1000. Spr.( 9. jan. 1923. Dr. šteje 141 članov (ic).
K dr.x sv. Jožefa št. 41 v Pittsburg, Pa., 24310 Hlad Alojzij roj. 1880, R. 42, $1000. Spr. 1. jan. 1923. Dr. šteje 92 članov(ic). •
K dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111., 24311 Hiti Matija, roj. 1907, R. 16, $1000. 24312 Jelenič Jurij, roj. 1904, R. 19, $1000. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 191 članov(ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont., 24313 Ver-zuh Ivan J., roj. 1906, R. 16, $1000. 24314 Verzuh Nikolaj, roj. 1902 R, 20, $1000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 42 članov(ie).
K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 10305 Weith Jožefina, roj. 1904, R. 19, $500. 10306 Mahkota Marija, roj. 1895 R, 27, $1000. Spr. 13. jan. 1923. Dr. šteje 73 članov(ic).
K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, III., 24315 Nagode Ivan, roj. 1883, R. 39, $1000, Spr. 13. jan. 1923. Dr. šteje 97 članov(ic).
K dr. Marija Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburerh, Pa., 24316 Kat-kic Josip, roj. 1906, R. 16, $1000. 24317 Dolmovič Josip A. roj. 1906, R. 16, $1000. 24318 Persetič Ivan, roj. 1906, R. 16, $1000. 24319 Katkič Ivan, roj. 1905, R. 18, $1000. 24320 Dobrozdravič Peter, roj 1880, R. 32, $1000. 24321 Schelich Antop, roj. 1885, R. 40, $1000. 24322 Bučovnik Martin, roj. 1879, R, 43, $1000. Spr. 17. jan. 1923. Dr. šteje 288 članov(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla, št. 51 v Iron Mountain, Mich., 24323 Sikora Franc, roj. 1888, R. 35, $1000. Spr. 11. jan. 1923. Dr. šteje 51 članov(ic).
K dr sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ihd., 24324 Stergar Fr. roj. 1907, R. 16, $1000. 24325 Kocjan Franc, roj. 1896, R. 27, $1000. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 113 članov(ic).
K dr sv Jožefa št. 53 v Waukegau, 111., 24326 Belec Franc, roj. 1906 R 16, $1000. 24327 Zore Anton, roj. 1906, $1000. 24328 Remz-gar Franc, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 14. jan. 1923, f)r. šteje 183 Člauov(ic).
K dr sv Jožefa št. 56 v Leadville, C<ilo., 10307 Vidmar, roj. 1$80. R 42 $500 24329 Ambrož, Martin, roj. 1906, R. 16, $1000. 24330 Vidmar Ivan, roj. 1908, R. 16, $500. '24331 Bostjančič Alojz, roj. 1906 R 17, $1000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 152 članov (ic).
K dr sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 24332 Butala Josip, roj. 1888, tf. 35, $1000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 186 članov (ic).
K dr: Vit. sv. Mihaela §t. 61 v Youngstown, Ohio, 10369 Obravac R. 32. $1000. Susp. 22. jan. 1923. Dr. šteje 27 članov(ic))
Ana roj. 1880, R. 42, $500. 24333 Obravac Nikolaj, roj. 1903 R 20 $1000. Spr. 21. jan. 1923. Dr. šteje 98 članov(ic).
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 24334 Hrovat Franc roj. 1907, R. 16, $1000. 24335 Jajcinovič Elija, roj. 1886, R. 36 $1000' Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 229 članov(ic).
K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 10308 Sčulac Magdalena roi 1903, R. 19, $1000. 24336 Jagatec Vincent, roj. 1906, R 17 $1000 24337 Mifir Slavko, roj. 1905, R. 18, $1000. Spr. 1. jan. 1923. Dr.' šteje 96 Članov(ic).
.K dr. sv. Janeza Evang. št. 65 v Milveaukee, Wis„ 10310 Brulc •Jožefa, roj. 1888, R. 34, $500. 24338 Weber Josip, roj. 1887 R 35 $500. 24339 Plantarič Emil, roj. 1882, R. 40, $1000 Snr 'j 'ian' 1923. Drl šteje 161 članov(ic).	P J'
K dr. sv. Barbare št. 74, v Springfield, 111., 10311 Ilenigman Franca, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 14. jan. 1923: Dr. šteje 52 čla nov(ic).	%
K dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago,. 111., 10312 Bukovec Ma rija, roj. 1902, R. 20, $1000. 10313 Požek Neža, roj. 1896 R 26 $1000. 10314 Roseman Marija, roj. 1896, R, 27, $1000. 10315 Simec Marija, roj. 1888, R. 35, $1000. 10316 Koren Marija, roj. 1886 R 37 $1000. 10317 Simec Marija, roj. 1882, R. 40, $1000. Spr 18 ian 1923. Dr. šteje 199 Članov(ic).	y
K dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 10318 Mertič Julija, roj-. 1907, R. 16, $1000. 10319 Kette Franca, r6j 1905 R, 17, $1000. 10320 Laich Elnie, roj. 1906, R. 17, $1000 10321 Stone Marija, roj. 1902, R. 21, $1000. 10322 Kette Alojzija, roj. 190* R. 21, $1000. Spr. 21. jan. 1923. Dr. šteje 191 člauov(ic).
K dr. Marije Sedem Žalosti, št. 81 v Pittsburgh, Pa.' 10323 Benec Ana, roj. 1907, R. 16, $500. 10324 Thomas Amalija, roj. 1898, R. 25 $1000. 10325 Hotujec Neža. roj. 1886, R. 37, $1000. 10326 Butara .jec Barbara, roj. 1879, R, 44, $1000. Spr. 29. jan. 1923, Dr. šteje 178 članov(ic).
K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Ročk Springs, Wyo., 10327 Luzar Katarina, roj. 1895, R. 48, $250. Spr. 14, jan. 1923. Dr. šteje 60 članov (ic).
K dr. sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111., 10328 Vlašič Marija roj. 1889, R. 33, $1000. Spr. 17. jan. 1923. Dr. šteje 108 članov(ic) K dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholan, Minn., 24340 Zužck Albin roj. 1904, R. 19, $1C00. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 121 članov (ic)
K dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, "VVis., 24341 Pugel Matija roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 6. jan. 1923. Dr. šteje 115 članov(ic).
K dr. Marija Čistega .Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo., 10329 Hren Marija^ roj. 1895, li. 28, $1000. Spr., 11. jan. 1923. Dr. šteje >1 članov(ic).
K dr. sv. Srca Marije št. 111 v Barberton. Ohio, 10330 Gerbec lofija, roj. 1907, R. 16, $1000. 10331 Ujčič Franca, roj. 1882, R. 41 ?500. Spr.J4.-jan. 1923. Dr. šteje 77 iUnuv(ie).
Dr. sv. Ase št. 120 v Forest Citv, Pa. 10332 Telban Silvia, roj. 1906, R. 17, $1000. 10333 Zupančič Matilda roj. 1893 R. 30, $1000. $pr. 25. jan. 1923. Dr. šteje 172 članov (ic).
K dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 10334 Klep Karolina roj. 1907, R. 16, $ 1000. Spr. 21. jan. 1923. Dr. šteje 71 članov<ic).
K dr. sv. Ane št. 12J v \N^mkegan,: 111., 10370 Repp Ana. roj. 190"; R. 16, $1000. Spr. 28. jan. 1923. 'Dr. šteje 118 članov(ie).
K dr. sv. Roka št. 132 v Frontenae, Kana., 10335 Krcmžer Julija -oj. 1907, R, 16, $1000. Spr. 1. jan. 1923. Dr. šteje 59 članov(ic)
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Shebovgan, Wis., 24342 Go ^ek Ivan, roj. 1^95, R. 27. $500. 24343 Bernot*Ivan, roj. 1896, R. 27 ilOOO. 24344 Goličnik Josip\roj. 1886, R. 37, $1000. Spr. 7. jan. 1923 .)r. šteje 139 članov (ic).
K dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., 10336 Flajnik Marija, roj. 1906, R. 16, $1000. 24345 Euriech Maks, roj. 1904, R. 18. n000. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 41 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn., 10337 Rajtar Vero-na roj. 1903, R. 19, $1000. - 10338 Panker Marija, roj. 1903, R. 20, 5500. 10339 Legen Katika, roj. 1901, R. 21, $1000. .10340 Zulig Bar bara, 1895, R. 28, $500. 10341 Legen Uršula, roj. 1891, R. 31, $500 24346 Matjasec Štefan, roj. 1894, R. 28, $1000. 24347 Bohnec Štefan roj. 1893, R. 29, $1000. 24348 Legen Ivan, roj. 1890, R. 33, $1000 24349 Žalik Martin, roj. 1887, R. 35, $500. Spr. 22. jan. 1923. Dr '.teje 77 članov (ic).
K dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland. Ohio, 10342 Godec Terezija roj. 1907, R. 16. $1000. 10343 Russ Marija, roj. 1906 R. 17 $1000 10344 Janchar Ana, ,roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 21. jan. 1923. Dr. šteje 98 članov (ic).
K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsiburg, Pa., 10345 Potočer Elizabeta, roj. 1904, R. 18, .+500. 10346 Krnic Amalija, roj. 1S85, 37 i>500. 10347 Turk Helena, roj. 1877, R. 46, $250. 24350 Pleskovit Ivan, roj. 1905, R. 18. $500. 24351 Novak Anton, roj. 1901. R. 55 £1000. 24352 Novak Avgust, roj. 1899, R. 23, $500. 24353 Janko Matevž, roj. 1869, R. 53, $250. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 81 čla-iov(ic).
K dr. sv. vAne št. 156 v Chisholm, Minn., 10348 Mlakar Marija, oj. 1894. R. 29, $1000. 10349 Komiriar Ivana, roj. 1892, R. 31, $1000. 10350 Vidmar Frances, roj. 1886, R. 36, $1000. 10351 Strmolc Terezija roj. 1886. R. 37. $1000. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 104 ilanov(ic).
K dr. Kraljice Majnika št. 157 v Shebovgan, "VVisc.,10352 Klan-5er Frances, roj. 1901. K. 22, $500. 10353 Rupnik Ana, roj. 1898 R. 24. $500. 10354 Cigale Marija roj. 1894. Rl28. $500. 10355 Stanisa Terezija, roj. 1880, R. 42, $1000. Spr. 27. dec. 1922. Dr. šteje 91 članov (ic).
K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 10356 Mertic Rozalija, roj. 1906, R. 17, $1000. 10357 Zust Marija, roj. 1906, R. 17. $1000. 10358 Vintar Marija roj. 1897. R. 25. $1000. 10359 Bradač Alojzija roj. 1897. R. 26. $1000. 10360 Zadnik Rozalija roj. 1883, R. 39, $1000. Spr. 1. jan. 1923. Dr. šteje 347 članov(ic).
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburg, Pa., 10361 Plejo Magdale-a roj. 1899. R. 24. $1000. 10362 Kalpič Ana roj. 1898. R. 25. 1000. 24354 Majetič Štefan roj. 1906, li. 16. $1000. 24355 Zekič lija roj. 1897. R. 25. $1000. 24356 Strikič Ivan roj. 1894. R. 29. >1000., 24357 Cul in a Peter roj. 1892. R. 31. $1000. Spr. 14. jan.. 923. Dr. šteje 195 članov(ic).
K dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v W'est Allis, Wis. 10363 Zalar Ivana roj. 1887. R. 36. $500. Spr. 14. jan. 1923. Dr. šteje 35 članov (ic).	^	.„ .
K dr. sv. Elizabete št. 171 v New Duluth, Minn., 10364 Križaj Marija roj. 1879. R. 44. $1000. Spr. 21. jan. 1923. Dr. šteje 24 lanov(ic).	.
K dr. Presvetega Srca Jezusovega št. 172 v West Park, Ohio, 10365 Zoraan Ana, roj. 1907, R. 16. $500. 10366 Palčič Ana roj. 1900 R 23. $500. 10367 Cimperman Alice roj. 1881. R. 42. $.>00. 1368 Zoman Ana roj. 1880. R. 43. $500. 24358 Hosta FrFanc oj. 1907, R. 16, $1000. 24359 Jartz Ludvik, roj. 1906. R. 16. $1000. 24360 Hosta Anton roj. 1876. R. 47. $250. Spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 40 članov(ic).	/
Suspendovani.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 13 v Biwabik, Minn., 24101 Kos-tenjak Paul, R. 26, $1000. Susp. 1. jan. 1923. Dr. šteje 52 članov.
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14. v Butte, Mont., 12993 Novak Josip, R. 25. $1000. Susp. 25. dec. 1922. Dr. šteje 179 članov(ic)).
Od dr. sv. Barbare št. 24 v Blocton, Ala., 1330 Keržič Franc, R. 49. $1000. 949 Keržič Johana, R. 49. $500. Susp. 14. jan. 1923.
Dr. šteje 3 članov (ic%	.
Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumct, Mich., 5228 Snnonic Ana, K. 26. $1000. 10525 Simonič Martin, R. 37. $1000. Susp. 25. jan. 1923. Dr. šteje 228 članov (ic).
Od dr. Jezus Dobri Pastir št 32. v Enumclaw, "VVash., 1713 Golob Ivan, R. 51. $1000. 1214 Golob Marija, R. 41. $500. Susp. 30. dec. 1922. Dr. šteje 46 članov (ic).
Od dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Mihvaukee, Wis., 2174 Zupančič Alojzija, R. 41. $500. 6836 Zupančič Ivan, R. 41. $1000. Susp. 1. jan. 1923. Dr. ste* 161 članov((ic).
Od dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, IU., 59tf6 Roblek Marija, R. 23. $1000. 7516 Potočnik Alojzija, R. 26. $500. Susp. 18. jan. 1923. Dr. šteje 199 članov (ie).
Od dr. sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich., 6226 Butala Josip,
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 16198 Vuljanič Fran R. 89, $1000. Susp. 20.'jan. 1923. Dr. šteje 108 članov(ic)).
Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, \Vis., 20445 Ujčič Ivan, R. 25, $1000. 6180 Ujčič Margareta, R. 21. $1000. Susp. 22. jan. 1923. Dr. šteje 115 članov(ic).
Od dr. sv. Ane št. J05 v New York, N. Y., 8780 Elich Uršula, R. 40. $500. Susp. 14. jan. 1923. Dr. šteje 67 članov (ic).
Od dr. sv. Srca Marije št. 111 v Barberton, Ohio, 9700 Cucek Frančiška, R, 21. $500. 9935 Železnik Marija, R. 34. $500. Susp. 14. jan. 1923. Dr. šteje.77 članov(ic).
Od dr. sv. Rožnega Venca št. 131 v urora, Minn., 9375 Hudaček Dorateja, R. 25. $1000. 23487 Hudaček Ivan, R. 32. $y)00. 22638 Flek Ignac, R. 19. $1000. Susp. 25. jan. 1923. Dr. šteje 117 članic.
Od dr. sv.'Alojzija št. 161 v Gilbert, Minn., 24204 Malner Frane, R. 16, $1000. Susp. 25. jan. 1923. Dr. šteje 15 članov(ic).
Od dr. Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wia. 9908 Somrak Marija, R. 22. $500. Susp. 14. jan. 1923. Dr. šteje 55 Članov(ic).	• <>
Od dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Betlehem, Pa., 8974 Bajzek Terezija, R. 34. $500. 23133 Bajzek Franc, R. 33. $500. 22958 Bratko-vič Anton, R. 24. $500. 9205 Skraban Julija, R. 39. $1000. 24224 Bajak Mihael, R. 16. $1000. Su>p. 22. jan. 1923. Dr. šteje 37 članov.
Od dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 23699 Germek Albert, R. 16. $1000. Susp. 25. jan. 1923. Dr. šteje 33 članov(ic).
Suspendovani zopet sprejeti.
K dr. sv. Vidajšt. 25 v Cleveland, Ohio 10459 ZnidaršiČ Franc, i R. 46. $1000. Zopet spr. 7. jan 1923. Dr. šteje 440 članov(ic).
K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburg, Pa., 9979 Spehar Mihael,, R. 29. $1000. Zopet spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 143 članov(ic).
K dr. s. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich., 22313 Požek Jo*?ip, R. 47. $250. Zopet spr. 28. dec. 1922. Dr. šteje 27 članov (ic).*
K dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111., 8505 Luzar Marija, R. 35. $500. Zopet spr. 28. jan. 1923. Dr. šteje 118 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Shebovgan, Wis., 23962 Brula Matija, R. 22. $1000. 21837 Suša Josip, R. 32. $1000. Zopet spr. 7. jan. 1923. Dr. šteje 139 člancv(ic).
K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 10033 Potočer Cecilija. R. 16. $500. Zopet spr. 27. dec. 1922. Dr. šteje 81,1članov(ic).
K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 9437 Zakrajšek Jera, R. 39. $1000. 9336 Hrovat Jažefa, R. 16. $1000. Zopat >pr. 5. jan. 1923. Dr. šteje 347 članov(ic)'.
Prestopili.
Od dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., k dr. sv. Alojzija št. 47 v "hicago, 111., 23397 Žokal Alojzij, R. 29. $500. 21051 Vidmar Ivan, R. 40. $500. Prest, 13. jan. 1923. 1. dr. šteje 215 članov(ic)). 2. dr. šteje 97 članov((ic)).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št, 4 v Totver ,Minn., k dr. Friderik Baragra št. 93 v Chisholm. Minn., 23575 Tekavec Franc, R. 16. $1000. 22036 Tekavec Franc R. 37, $1000. Prest. 13. jan. 1923. 1. dr. teje 102 članov(ic). 2. dr. šteje 121 članov(ic).	m
Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio., k dr. sv. Lovrenca št 3 v Cleveland, Ohio, 17203 Serčel Josip, R. 29, $1000. Prest. 14 ian. 1923. 1. dr. šteje 440 članov(ie). 2. dr. šteje 229 članov(ic).
Od dr. sv. Frančiška Sal., št. 29, v Joliet, 111., k dr. sv. Jožefa t. 7 v Pueblo. Colo., 23933 Muc Franc, R. 25. $1000. Prest. 25. jan.
23. 1. dr. šteje 405 članov(ic). 2. dr. šteje 475 članov(ic).
Od dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., k dr. Marije Milosti »olne št. 114 v Steelton, Pa., 102C0 Marentič Ana., R. 16. $1000. ^est. 28. jan. 1923. 1. dr. šteje 236 članov (ic). 2. dr. šteje 52 •lanov(ic).	i
Od dr. sv. Barbare št. 92 v Pittsburg, Pa., k dr. Marije Sedem žalosti št. 81 v Pittsburg, Pa., 4534 Železnak Ljuba, R. 32. $1000. Prest. 28. jan. 1923. 1. dr. šteje 76 članov(ic). 2. dr. šteje 178 lanov(ic).
Od dr. sv. Ime Marije št. 133 v Ironwood, Mich., k dr. sv. Petra m Pavla št. 51 Iromvood, Mich., 8865 Sikora Helena, R. 29. $1000. Prest. 8. jan. 1923.1. dr. šteje 16 članov(ic). 2. dr. šteje 51 članov(ic). 1
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Shebovgan, Wis., k dr. Kra-jica Majnika št. 157 v Shebovgan, Wis., 9244 Suša Franca. R. 38. 1000. Prest. 10. jan. 1923. 1. dr. šteje 139 članov(ic). 2. dr. šteje 91 članov(ic).
Od dr. sv. Jožeefa št. 146 V Cleveland, Ohio, k dr. sv. Ane st. loO j v Cleveland, Ohio, 8831 Strekalj Marija, R. 25. $1000. Prest. 21. jan. 1923. 1. dr. šteje 119 članov(ic). 2. dr. šteje 98 članov(ic).
Odstopili.	. i
Od dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 16234 PoweU Mihael R 21. $500. Odstop. 12. jan. 1923. Dr. šteje 113 članov(ic).
Od dr Marije Sedem Žalosti št. 84 v Tri Mountain, Mich., 7880 Gašparac Matija, R. 38. $1000. Odstop. 21. jan. 1923. Dr. šteje 9
tlanovjic)-. ^ Genoyefe št 108 v joliett m., 8952 Vardjan Marija,
R. 17. $1000. Odstop. 28. dec. 1922. Dr. šteje 139 članov (ic). Zvišali zavarovalnino. PVi dr Marije Device št. 33 v Pittsburg. Pa., 20341 Premožič Ivan, R. 26. z $500. na $1000. Zvišal JO. jan. 1923
Pri dr sv. Jožefa št. 56 v LeadviUJe, Colo., 21419 \ ldmar Ivan, R.
40. z $500. na $1000. Zvišal 14. jan. J923.
..Josip Zalar, gl. tajnik.
OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU; NAJVEČJEM SLOVENSKEM TEDNIKU!
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno, podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je
bil denar prejet.	.
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cena kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ccni kron istega dne ko omo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo: 500 kron za $1.75	50 lir za $3.00
1000 kron za 3.25	100 lir za 5.70
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKA.NSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N, Chicago St.	-:-	Joliet, niinoii.
AKO SE POČUTITE BOLNI, OBRNITE SE NA
Dr. Jos. M. Jevnick-a
CHIROPRACTORJA
805 N. Chicago St.	3<Met, HL
Jamceno Vam je, *da se bodete v kratkem času počutili boljše.
Uradne ure: 9—11 dop. 2-^4 pop. in 6—8 zvečer. Ob nedeljah 9—10 dop.
!
venec B. Sever obsojen v
Budimpešti na smrt. Beograd, 10* januarja—Bost Sever, bivši gerent.in trgovec v Dol. Lendavi, leži smr: tno bolan v budimpeštanski nišaiici ker se je s štrajkom ladu rešil smrtne. obsodbe madjar. vojnega sodišča zara d i vohunstva. Pred 8 meseci je v trgovskih poslih prišel na Ogrsko, kjer je bil aretiran. V razmejitveni komisiji je bil zvedenec, zato so ga Madžari obdolžili, da je on kriv, da j( Ogrska izgubila Medjimurje. Madžarske oblasti so ga že v Sobotišču hotele obsoditi na vešrala, a ko jim to ni uspelo, so ga poslale v Pešto pred voj no sodišče. To ga je ro^ ob sodilq na smrt.
Obsodba pa se ni mogla izvršiti ker je Sever ves mesec od klanjal hrano in obležal. Y bolnišnici leži zdaj že 7 mesecev, ne da bi kdo o tem vedel bele Severjeva sestra je bila brzojavno pozvana v Pešto k bratu, ki je v obupnem stanju. Intervencija našega poslanika v Budimpešti je ostala brez uspeha, ker je Sever zdaj .znova obt(xžen zaradi veleizdaje. Bel-grajski listi poživljajo vlado k nejenergičnejšiin korakom pro ti madžarskem nasilju proti Slovencu ^everju.
Svojo hišo zazga1 je dne 29. decembra opol dan slaboumni Janez Zaje, re šetar v Žigmareah pri Sodra žici. Prde nekaj dnevi se jt BpiJ s svojo ženo, ki se je nati podala k sorodnikom. V o hupu in blaznosti je zažga svojo hišo in opazoval v Adamovi obl€*:i, kako gori. Ko mu je^niša pogorela je dejanje obžaloval ter se napotil k spo vedi v Sodražico. Tik pred cerkvijo ga je pa že prijela roka pravice in so ga odpeljali baje v Ljubljano, da preiščejt njegovo duševno stanje. Smrtna kosa.' V Ljubljani je umrla v visoki stai ost i 81 let stara -ga Frančiška Ferlinc, roj. Perdan iz znane stare ljubljanske meščanske rodbine.
—t Duhovni svetnik Ivan Vidergar. V soboto, dne 20. januarja ob 5. uri »zjutraj je v Radomljah pri Kamniku u-mrl gosp. Ivan Vidergar, škof svetovalec, bivši župnJk fare Št. Jurja pod Kumom in nad-župnik v pokoju. Pokojni S( je rodil na Kolovratu 23. ma ja 1844, v mašnika je bil posvečen 27. julija 1873. Bil je dolgo vrsto let nadžupnik v St. Vidu pri Stični. Zadnji čas se je kot vpokojenec naselil v Radomljah. Svetila mu več na hič!
Smrtna kosa. J)ne 17. jan je umrl v Ljubljani dramski gralec g. Pavel Ločnik.— Is-ega dne je v sv. Flori janu ulici umrla gospa Marija Mihe-ič roj. Svetina, vdova sčetar-skega mojstra in hišnega po feestnika. — Dne 16. jan. je pa umrl g.' Rud. Lojk, revident južne železnice. — V Streliški ulici v Ljubljani je umrl pose-ik in gostilničar g. Pavel k, -itar 81 let. — Na Dolenjski cesfi je umrla 20 letna hčerka mesarja, gostilničarja in posestnika gttč. Marija Put arich. R, I. P.!
Zmrznil je 14. jan. v Kris-tauodolu nad Dolom pri Hrastniku posestnik in rudar M. Debelak.- Na potu domov je najbrže hotel počiti, pri tem je pa zaspal in zmrznil.
Umrla je v Rušah ga. Ema škova, vdova zdravnika in enoletnega župana v Ru-dr. Milana .Goriška. R.
I. P.!
Umrl je v Ljutomeru trgovec in posestnik Mihael Ci-merman. N. v m. p.!
Umor finančnega pregledni-ica. V Kranjski gori se je dne t. jan. na tamkajšnjem pokopališču ustrelil preglednik fi-lančne kontrole Anton Pulj-a<\ Služil je 27 let pri fiuan-iii kontroli. Nedavno je bil premeščen v južno Srbijo, /endar se je branil oditi na voje novo službeno mesto, ver se je nahajal v težavnem ;n|ptnem položaju, je šel pro-tovoljno v smrt.
Vlak je povozil v Cerknici, :jer progo preseka dfižaviia t »ta, vdovo Frauftiško Urbas n njeno devetletno hčerko ^'»jziko. Nosili sta vsako ju-m mleko na Rekek iu kljub i pi tim zatvornicam sta liote-i steči čez progo, toda vlakih je zajel. Mater je popolnimi raztrgal, da je odtrgal oki in nogi, pa je ostala pri i vi jen ju. Prepeljali sojo ta-coj v ljubljansko bolnišnico, :jer pa je med operacijo umr a..
Smrtna nesreča. V Misli-ju je bil dne 4. jan. 28 let sta-i drvar Jurij Klemene zapo »en pri podiranju nekega dre-<Drevo, katero je podse-il, je Klemenca tako nesreč-
0	udarilo, da je izdihnil. Na
1	'dnjega dne so našli Klemen-a mrtvega poleg po drte buk-
V Bohinjski Bistrici je umr-
.1 ga. Munih, vdova Vojvoda. >'la je dobra, ljubeznipolna ia, nadvse dobra mati svo-l otrokom, kakor tudi vsem, so pri njej iskali tolažbe in jJpore, radodarna nasproti imiku, dasiravno sama pač > božji previdnosti revna 1 tikrat je romal zadnji kraj-cir vsiromakove roke in ni ve ela levica kaj daje desnica. ) ><lana od svojih otrok je mir-o in boguvdano oddala svojo • so Bogu, pri katerem pač mos uživa sadove svojih dolih del. Bodi blagi ženi na em mestu ohranjen kratek pomin.
Bučka pri Krškem.
Komaj, da smo zvedeli tuž-to vest, da je v daljni Srbiji >:i vojakih umrl Matija Ho-evar iz Piče, že nas je pretre la druga novica, da je umrl ojak Alojzij Krkovič iz Stri-a. Tudi ta je moral pred bo-iČnimi prazniki lansko leto k ojakom v tistem hudem mra-:u. Prehladil se je in ves >rezebel. Novembra meseca o ga poklali napolmrtvega do-hov, na starega leta dan je u url in na novega leta dan smo ;a spremili k večnemu počit Pevski zbor mu je zelo epo zapel dve ganljivi nagrob-:ici. — Kdo bo žalujočim sta-išem povrnil Škodo, ki jo i-uajo, ker nimajo več sina? lamo'iz naše fare sta že dva 'mrla kot žrtev nečloveškega avnanja s fanti vojaki. Ko ) poslanci Slov. Ljudske St-mke pod Sodstvom dr. Ko ošca zali te val i v parlamentu Bel gradu, naj se vojni miniti r postavi pred sodišče, ker • fante klical k vojakom v ta-:i zimi, pa ni nič poskrbel ne a hrano, ne obleko, ne stano a nje in jih je zato okrog 30C :malu umrlo, okrog 7000 pa varno obolo, so bili poslancj amostojhe kmetijske stranke isti, ki se »niso po tegnili za ase fante, pač pa pustila naše > lance v njihovem boju na edilu.
Odličen francoski gost jubljani. V Ljubljano jc iospel s svojo soprogo Maks Begouen, sin znanega francoskega prijatelja in zagovornika Slovencev. Mlada poročen-ca se nahajata na ženitovanj-skem potovanju iii ši gresta danes ogledat Bled in Bohinj. Simpatičnemu paru kličemo: Bilo srečno!
4 leta v roškem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.)
Praznovanje Velike noči. —
Spomini na Don.
Jako lep je običaj velikonočnega popravljanja na Ruskem. Ko srečaš na Veliko nedeljo zjutraj kako osebo, te bo poštljivo pozdravila: "Hri-stos Voskres" (Kristus je v-.stal); drugi mu odgovori na ta pozdrav: "Voistmi Voskres" (V resnici je vstal) ter se pri tem navadno drug drugega poljubita. Ta pozdrav je pri-Rusih zelo v navadi ves velikonočni teden.
Dospevši iz cerkve z blagoslovljeno "pasho", sem brž pehanega konja razpregel; gospodinja je pa nesla jerbas s 'pasho" v hišo, nakar se je pričela pojedina, osobito delitev pashe med vse člane družine. Gospodar je najprvo azrezal blagoslovljene jestvi-ie, okusno pečen kruh (kolač), Janino, jajca, hren in sir, ter jonudil vsakemu primeren tos. Zatem je prišlo na mi-:o vse najboljše, kar premore usfea hiša. To vam je bilo azilih "lilit". Kdor je hoetl ieležen biti vseh, ta je moral ;ajeti od vsake jedi le nekaj dic, potem pa nehati, da je na a način vse pokusil. Jaz ploh nisem prišel do konca, :er sem se že prej nasitil. Po coučani pojedini, se jo pa pri-•elo v hiši ono običajno veli* romano pozdravljanje in po-jubovahje, kot prej zunaj. Pudi jaz sem dobil od go«po-?arja pozdrav in poljub, ka-crega pa nisem bil nič kaj po ebno vesel, vendar opore-. al nisem temu, kajti navada
0	navada. Takoj zatem san e odstranil iz hiše z izgovo-«m, da grem h konju poglobit, ker nisem bil za poljube ič vnet. Pa imel sem v tem mrlo. Ko stopim skozi vež-a vrata, me sreča neka teta iz osedne vasi, dospevša na o->isk k nam. Takoj med vrati ne najprvo posdravi <4Hrls-
s V /skres" in poljubi v lice. az s>em bil tako'v zadregi, da
1	niti odzdravil nisem, kar bi ioral storiti.
Zatem se je pričela delitev >irhov, kojih sem dobil polno aipo.
Ru-i praznujejo Veliko noč *es teden, toda le bolj po imeni ; v resnici pa obhajajo samo ri dni: nedeljo, pondeljek in orek, druge dni pa delajo. Tuli v teh praznikih se Rusi dos-i ne brigajo za cerkev, kamor retežna večina ljudi sploh ne re; pač pa praznike bolj oblia-ljo doma za mizo, ter hodijo : sosedom na posete. Dru-cega razvedrila o Veliki noči i i sem videl.
Kar se tiče podrobnosti glo-'c drugih praznikov v letu, ne >om tu opisoval. Zelo slo-»esno obhajajo na Ruskem 'Pristoini" dan, ali žegnanje, oje sem pa nekoč malo opisal. -Tce praznikov, ki so pri nas, catolikih v navadi, pa pravo-lavni verniki nimajo; to so: Marijno Brezmadežno spočet-e, Sv. Jožef, Sv. Štefan, Vsi vetniki in Verne duše. Bin-coštni praznik je tudi nekako anemarjen, da ni niti na bin--ošni petek in preddan nikak )ost. Ker Rusi ne verujejo v v. Duha kot mi, je v tem tudi ri posvečevali ju praznikov ekaj razlike. Vse to najbrž z vira še iz istega, kar pravoslavna cerkev taji o sv. Duhu; >rav zaradi tega se je tudi od-rgala od naše katoliške cer-i.ve.
Opisal sem nekoliko šege in lavade ruskega mužika v onem kraju, kjer sem se v jetništvu lahajal; tako sem podal tudi iekaj zgodovinskih /črtic o »ravoslavju; sedaj pa hočem ;e nekoliko opisati razne doži-
vljaje na Donu iz leta 1918.
Spomladi, 'omenjenega leta sem se nahajal še v službi kmeta Nazarja, pri katerem sem Kil Še od jeseni 1017; pri njem se mi je še precej dobro godilo. —
Ko se je prismejala v deželo vesela spomlad, je prinesla s sabo marsikatero spremembo,
—	ne samo za Rttse, — ampak tudi za nas Avstrijce, ki smo postajali vedno bolj svobodni. Vzrok temu je bil seveda ruski nesporazum in sovraštvo med donskimi kozaki in ruskimi boljševiki. Tudi razni uradi in sodnije niso imeli dosti vpliva; ponekod so jih pa kar odpravili, češ, da so nepotrebni; to je bilo zlasti pri boljševikili; vsled tega ni bilo nad nami nobene oblasti, ki bi nas pri morala za to, ali ono. To smo u-videli tudi mi, zato smo pričeli ukrepati, kako bilo bolje za nas. Slovaka'Rudolf in Ludvik ter Hrvat Jovanovič so rekli, da gremo domo; seveda se bil tudi jaz tega mnenja, kar sem že komaj čakal; toda imel sem pri tem gotove pomislike: če grem domov, pridem pri tem Nemcem v roke, ali bogve komu! Pa če pridem, ali bom doma! — Kaj še; puško mi bodo dali, pa hajd na francosko ali italijansko fronto. To sem omenjal tovarišem, da ako napravimo tako, potem ponovimo kar smo že doživeli na bojišču v Galiciji'in Karpatih. Zoj>et ras lahko čaka strada-danje v strelskih jarkih!— To me je tako oplašilo, da | nisem iiotel iti po kostanj v žerjavico. Žal, da so si oni moji prijatelj« "predstavljali stvar v bengalični luči, misleči, če pridejo srečno domov, bodo kar lepo doma sedeli.
"Motite se, ne bo tako 110!"
—	pa sem jim stvar razložil; no, in so se dali pogovoriti;
zapustiti; pri tem nam niso nič
branili, ker f nrim splolr niso mogli, kajti oblasti Rusov (lo
.nas je vedno bolj in bolj gine-vala.
Toda moji tovariši niso hoteli več- čakati, ampak so kar
šli, toyla ne do cilja-. Dospevši do nekega bližnjega mesta se skesali ter ostali ondi v neki službi. Mene povratek v domoviiu) ni dosti vznemirjal, ker sem izprevidel, da prave poti do cilja še ni in da je boljše še nekaj časa potrpeti. V obče se mi ni godila pri o-nem gospodarju nobena krivica; jepti sem imel dovolj, strgan tudi nisem bil, poleg tega pa lepo svoboden. Ljudje so me radi imeli, jaz pa nje; ni-kdo me ni več sovražil, ali me celo nazival "ujetnik Avstrijec" in to mi je dajalo povod, da se nisem hudoval meni nič, tebi nič odtegniti setvi. Moj gospodar je bil zelo vesel, obljubiva mi lepo nagrado, ko pojdem enkrat od njega. Po dovršeni setvi sem mu pa vseeno omenil, da sem se odločil za potovanje proti domu na Slovensko. Gospodar mi ni \'CČ> ugovarjal; naročil je celo svoji ženi, da naj mi kaj boljšega pripravi za pot; bil je trdno uverjen, da pojdem domov; toda jaz sem pa imel narejene vse druge načrte — na-črte'za potovanje (vandranje) po svetu. Moj namen je bil, da si ogledam še donsko poki njino, ta cvet velike Rusije. Sicer je stala naša vas tudi na zemlji Dona, toda že prav na meji. Pred odhodom in slo^ \ esora mi izroči gospodar 20 1 uhljev ter nekaj perila; gospodinja pa mi nabaše v torbo nekaj kruha in slanine. Slovo <>d oneua prijaznega g«Kpo-darja je bil^ v resnici pri staji o.
Bil vam ju krasen dan, Ivo sem nastopil potovanje. Ka-koncem konca sem jim pa v-1 ko bi bilo prijetno iti domov,
sceno obljubil, da jih spremim do kakega večjega mesta in mogoče, tudi domov. — Toda, fant, bodi skrajno previden da se ne ujameš v past —, sem si mislil. Silil sem jih, da naj počakajo še 14 dni, da pose jemo žito; jaz namreč nisem hotel gospodarja pustiti v največjem delu. Ruski kmetje so kmalu zvedeli, da jih hočemo
da ne divja še vedno ta nesrečna vojna,. Pot sem nameril proti Urjupini. l)a bi mi ne 1 ilo treba hoditi peš, me sosed po volu iLa voz. Ravno isti čas je moralo dosti ruskih kmetov peljati tjakaj svojo sinove, katere so boljševiki molil izirali v boj proti kozakom, ali kozaškem mesfecu Trjupi-ni, koje so imeli že boljševiki
zasedeni. V obče so namerami! i boljševiki zasesti ves Don. . Ko scin se jaz peljal s to
družbo, sem spoznal, kako težka in mučna-je bila ta njih pot; pa, morali so se pokoriti boljševikom in njih grožnji; kdor se ni hotel odzvati njih klicu, ga je zadela smrtna kazen.
' Bilo je že pozno zvečer, ko smo se pripeljali v €rjupino.; na moje veliko začudenje Je bilo vse mesto močno zastraženo. Na mostu reke Ilapjor rtoji večja straža boljše vi kov, ki nikogar niso naprej pustili • brez kakih listin; vsakdo se je moral legitimirati. No, jaz . flein imel pri sebi jetniško knjižico in vojaško legitimacijsko karto iz vojne; te listine so mi popolnoma zadostovale. Takoj sem u videl, kaj pomeni toliko vojaštva. Zopet bo boj, in*i- , cer ne prvi in ne zadnji. Na prenočišče sem šel k nekim gospodarjevim sorodnikom; drugi dan pa fem vzel v roke potno palico in hajd naprej po obširnih kozaških poljanah. Na potovanju mi ni nihče kaj zalega storil, niti z be-eulico.
Ivo sem jo primahal zvečer v neko kozaško selo, sem nekje poprosil za prenočišče. Sprejeli so me radi in dali celo večerje; donski kozaki so v resnici dobri ljudje. — Nekateri so zahtevali da sem jim moral pokazati potne listine in dokazati svoje avstrijsko podani — tvo; bali so se namreč kakih boljševiških ogleduhov. Nekateri pa tudi tega niso zahtevali ter verjeli mojim besedam. Ko sem noč dobro prespal, potem pa zopet — naprej! Tako sem hodil skozi sela, trge in širno pol^\ ki jc bilo zares krasno. Kako bogastvo je na tem polju! Ozi-mina je bila že v klasju, in vse drugo, kako lepo je vse kazalo! Res, zemljo Dona ne i-menujejo zastonj cvet Rusije. Lepa je, vsled česar je tudi meni ondi zelo ugajalo. Ni čuda, da so se boljševiki tako za Don potegovali, pa do tedaj je bilo to vse zaman. JKo sem tako hodil po cesti naprej, sem ' jo veselo zažvižgal ali zapel: '1 Popotn i k pridem čez goro, —" Od doma iemljem še slovo!"--
(Dalje sledi.)
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ potuje jo tja na obisk in po opravkih.
Rojakij se vračajo v domovino, hodi-
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidni postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedrj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo G426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo daila vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za k: rto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom pa službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljat ve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane htfro brez vsakega odbftka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj. .
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
/jL 5..S-J-*..
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
#
j Kotiček za naše gospodinje.
Ker se bliža postni čas, bo mogoče katero zanimalo, kako se napravi sirova potica ali štrudelj.
Napravi testo iz dveh jajc in malo mleka. Ko ga pogne-teš, pusti ga počivati za eno 'uro.
Med tem vzenu en funt sira (cottage cheese), za eno veli ko žlico .surovega masla, po funta sladkorja, 3 rumenjake iz beljakov napravi sneg in vse skupaj dobro zmešaj. Testo čisto natanko raztegni (ne valjati) in ga s tem namazi; po tresi ga še z drobtincami ter takoj speci.
To veliko he stane in je oku sna jed .
M. P
•
Ako se je bati, da bi pisano perilo izgubilo barvo, ko se v
prvič pere, namočiti ga je poprej v mlačno slano vodo. A-ko pridenete malo soli vodi za izpiranje perila, isto tako hudo ne zmrzne, kar je posebno dob
10	za že bolj izprano perilo ker če zmrzne pretrdo, rado poka in se trga če visi na vetru. |
M. P.
Jaz bi rada vedela, kako bi se uspešno odpravilo rujave madeže iz perila. Poizkusila Sem že več nasvetov, pa se mi nobeden tlobro ne obnese. A-
11	mi more katera izmed soses ter kaj res uspešnega svetovati va to? Pričakujem odgovora na tem mestu.
M. P.
Zakaj se gumbi tako hitro odtrgajo. Zato, ker so nava-tbio pretrdo prišiti, to se pravi, pri šivanju * je sukanec (cviru) pretrdo nategnjen Pri gumbu, ki je pretrdo pri-šit, Se mora gumbica s silo zrinili meti gumb in blago. Pri tem trpi sukait c, s katerim je gumb pribit, toliko, da se kma lu odtrga, naj bo šo tako močan. Če prišijoš gumbe bolj narahlo, se ne odtrgajo tako hitro. Pri debelem4>lagu me ri prostor med gumbcm in blagom lahko en centimeter; se-\ oda je tiVba nitke dobro oviti s sukancem.
Kako obvarujemo predmete iz gumija, da ne razpokajo? Glicerin Ji najboljše sredstvo, s katerim ohranimo gumijeve fetvaii pred razpokanjcm. Gumijeve cevi, kaj| , gumijeve o-broče za kozarce in drugo namazi včasih z glicerinom in razpok ne bo več.
Nekaj o hrani. Fižol, grah, V ča, bob so najtečnejša hrana, ker imajo veliko redilno vrednost in primerno nizko ceno. Kedilna vrednost jo i naka oni mesa. Ako ^pomislimo na visoko ceno, ki jo ima dandanes meso v primeri s stročevjp:m, nadkriljuje Gtrdčievje meso. Revni ljudje, ki živijo večinoma ob krompirju iu kruhu, bi bili bolj zdravi in bolj krepki, če bi jedli več fižola, graha a-li leče. Je sia r res, da stane kilogram leče štirikrat toliko kakor kilogram krompirja, a redilno Vrednost loče jp desetkrat tolika kakor rodilna vrednost krompirjeva. Ako kuhaš Stročevje, ga vstale j dobro preberi in vsako slabo zrno izloči. Kuhati ga moraš zelo pazljivo; <kkler je še trdo, je z lo težko prebavljivo in izgubi velik del redilne vrednosti. Tudi zabele; v juhi in prikuhi mu pi idamo zabelo z moko. Orali jo l lene ali rumene barve; ta kakor oni Ise lahko skuha v mehki vodi; trdi vodi iz vodnjaka se prida nekoliko sodo ali natrona. Mala zrna še niso <k>rastla, primanjkuje jim 11 ljakcvina; zato so debela, dorastla zrna za živež boljša. Fižol imamo nizek in visok.
Nizko vrste so cenejše, bolje in lep&. pa se skuha fižol ki raiste na prekijah aili na koleh. Leča ni v naših krajih tako splošno v navadi. Njena re-dilna vrednost je\enaka grahu. Najboljša vrsta je svedorume-na. Rdečkasta lei&i jt stara in se prav težko mf hko skuha Mala, trda, zgrbančena zrna izloči, kadar prebiraš lečo, ker so slaba, — Ni je skoraj hrane, ki bi človeku tako priljubila kakor krompir. Ta je posebno,ubogih ljudi v naših krajih glavna hrana, ker je dobrega okusa, ker nima visoke cente Jn ker se lahko pripravi na najrazličnejše načine. Rodilna vrednost ni velika. Dot}?r krompir je močnat, ne prosiadek, nima neprijetnega duha in se hitro skuha. Tanka lupinica mora biti vsa enake barvp, kali ne pregloboke. Surov, prerezan krompir no sme imeti rjavih lis. Krompir, ki ni popolnoma dozorel, je nezdrav in lahko povzroči hudo črevesno bolezen. Malo zmrznjen krompir je sladkega okusa, a llškodljiv; porabiti se ga mora kmalu. Krompir se najbolje shrani v klet. A-ko leži na tleh, se na vzame vlažnost in začuf gniti. Zato jo dfcbro, naložiti ga na deske ali na slamo v enakomerno visok kup; akj> ga rabimo, moramo globine, ki se naredijo, vt^lej zravnati. Ako je klet svetla, se pokrije krompir N s slamo. Svetloba povzroča namreč hitro kalen je. S t> m, da je krompir pokrijt, se obvaruje tudi mraza. Krompir se mora tanko lupiti z ostrim 110-ž m in takoj položiti v mrzlo vodo, da ne potstane rjav, kar se posebno rado zgodi spomladi. Lahko se olupi tudi prejšnji vcf^ r in se pusti v vodi, vendar je veliko boljši in redil-nejsi, ako ga olupimo pred u-porabo. Ako čf: kuha cel, ga moramo prej oprati in boljši je, ako ga prej osolimo. Kuhan je, kadar mu poči koža, t. j. novi jdsenski krompir se skuha v čeltrt uiV, stari v pol ure. Krompir je najboljša, a-ko pride takoj na mize, ko je kuhan. Krompir, ki ga rabimo za solato,- so takoj, ko s*> o-lupi m zreže, polij^ z »oljem, da
ne izgubi dobij.ga okusa. Jcsih lahko damo, kadar ga
zgostil, da se potem, ko sc o-hladi, strdi kakor žolica. V ta namen je treba odbrati sladka jabolka, ki naj se razrežejo na več majknli koščkov in ki naj se kuhjao nato v kotlu aH i kaki drugi posodi tako dolgo, da postanejo popolnoma mehka. Da se med kuhanjem ne prismodi-jo, jim je treba doliti v kotel toliko vode, da se v nji skrijejo. Tudi premešati se jih mora večkrat. Ko so se dovolj razkuhala, je treba vliti brozgo v platnen prt, ki se priveze na kak klin, kjer se sok odcedi v kako podstavljeno posodo. Ko se je brozga nekoliko razhladi-la je treba pomagati temu pre-cejanju z rokami. Ta sok naj se pusti v posodi nekaj časa, da se gošča vsede; nato pa naj se čisti sok odlije v kuhinjsko »posodo, ki naj ,bo vsaj za polovico va?ja nego je soka. Vsakemu ltrru soka je treba nato dodati V-> do % kg. sladkorji!. •To raz topi jino moramo kuhati tako dolgo, da se kapljica »soka, ki pade na krožnik, vkratkem strdi in se lahko . potem cela kaplja odtrga od krožnika. Med kuhanjem je treba §ok večkrat premešati in pene, ^i
KOTIČEK.
^OTROŠKffzpRAVJ^
OSKRBA MATERINSTVA
in
OTROŠKEGA ZDRAVJA,
fU ta* iMb fcoaM pri-■UihdaiHUMi I* pooine rdi, U M »«13» vredno« ti poMhim a ntmfu ien-tla iiaitm
Oikrba ta braV.Uv do-
janckor J« niK(i po ■MU u nI dom la za narod Tobi«. Zato m nam rdi vredno prina* iata poljudna in podroo-na poj«*niI» o tem pr»d«
ČLANEK III.
Po rojstvu otroka. Mati se mora opočiti v postleji najmanj en teden dni, ni ne smela bi prijeti vseh hišnih del najmanj en mesec po porodu. Ona potrebuje v tem času počitka, da se pozdravi in opomore, ter se tako obdaruje pred izgubo krvi in pridobivanje dovolj mleka za dojenčka.
Moč, katero ji dae hrana, bi se ne smela porabljati" za trda dela temveč le zato, da ridobi čimveč mleka v prsa za dojenje. Vsako težje delo lahko zadrži otroka od pravega razvitja.
Nosečnosf ni nobena bolezen — temveč je le zdravje v nevarnosti. Poučite se kako lajšati trpljenje.
Kadar sxe bode pravilno skrbelo za noseče matere na domu in kadar bo-b« napravijo, s pomočjo kuhal- d«Jmele vse noseče matere pravo iz
rabimo.
Hraste na kurjih nogah. To
bolezen povSr^ča > neka zelo majhna živalca ali pršica in se zanctfo prav lahko od ene kure na drugo. Ko je prišla ta bolezen mod kure, je najbolje, da $j takoj loči bolne od zdravih. Pršice ise zatre, ako jih skušamo pomoriti s primernim sredstvom. V to svrho naj se namažejo kuram noge večkrat z ihazovim milom, da se korja omehča, nato naj se dobro omije z vodo, slednjič pa naj ff.V namažejo noge e katra-uovim špiritom (raztopi se namreč dVa dela katrana v enem delu špirita), in sicer prav dobro in ponovi naj se to o-sem dni. Drugi, na kateri čepijo kokoši, naj se dobro ostr-žejo in umi jejo z vrelim logom ali pa z vodo, v kati?ri se je raztopila soda. Slednjič naj se še pobelijo z apnenim bele-?im. kar odpade pri strgan ju z drogov, naj se pobere in sc-žge.
S p ognjeno iglo šivalnega stroja poravnaš, Če jo primeš s deščami in držiš toliko časa v ognju, da zažari. Potem jo poravnaj s kladivom, vtakni še enkrat v ogenj in žareeo v mrzlo vddo,-da se zopet strd j.
Jabolčna strd- Pod imenom gelee (žele) imenujejo Franco-. zi sadni sok, ki se je z dodanim sladkorjem kuhal ter tako
niče posneti. Ko je sttfd dovolj kuhana, ,se prelje v steklene kozarrce ali lonce, ki se jih s pergarnentnim papirjem zagrne. Pozimi služi ta slad-6iča kot dodatek različnim mo-Cnatim jedilom, pa tudi na kruhu je za otroke kakor tudi za odrastle izvrsten prmeček. Ra-uen iz jabolk se da napraviti strd tudi iz kutin, hrušk in celo iz grozilnega soka. Kdor še ni poizkusi i te sladčiče, naj si jo napravi.
Kako lupiš jabolka kaker kuhan krompir? Namoči jih e-110 minuto v vreli vo<]i, potem e jim lupi koža kakor kuliftne mu kromprju. Enako ravna; s slivami in čespljami.
Kako jabolka dobro ohraniš? Jabolka ctresi ali oberi kolikor mogoče pozno jeseni, pokladaj jih y kadi in zasiplji s suhim peskom, da se ne dotika drugo drugega Tako jih ohrairš do kresa.
Kuhana jajca za ozalj sevanje oolate ali mesa postanejo mo-driksta, če stojijo dalj časa. Pokapaj jih* z limoiiovo kislino in ostanejo ti popolnoma bela.
Jajca brez lupine. Nekatere kokoši nesejo jajoa, ki nimajo 'lupine. Vzrok temu jt pomanj 'kanje apna ali pa kaka druga napaka, ki se pa da težko od praviti. Najbolje je tako kokoš opitata in zaklati.
Kako je treba delati, da se doseže pri jajcih čim največji dobiček? Za jajca naj se uporabljajo kure do tretjega ali četrtega mavsanja ali izmen jave perja. Nato se jih na hitro nekoliko opita in proda za meso; take se še precej drago prodajo. Ako se drže kure dalj časa, potem ne douašajo nika-kega dobička; pozneje nesejo namreč1^ premalo. Opazuje naj •se natanko, ali niso morda v jati take kokoši, ki malo ali celo nič ne nesejo, kar je pri mladih kurah kaj lahko mogoče; to pa se ugotovi s pomočjo zakupnih gnezd. Nadalje pa naj se pazi tudi uai to, ali morda kure jajc ne skrivajo in če morda ne prihaja v kuniik podgana. Za podkladanje kokelj naj se vzamejo samo jajca takih kur, ki pridno nesejo,'in poskrbi tem potom za dober naraščaj. Ako znese koko^rna leto 150 do 200 jajc, se pravi, da nese 1 'pridno".
Jajca. Zmrznjena jajca postanejo zopet uporabna, tče jih otajaš v slani vodi. Treba jih je kmalu porabiti, ker se ne o-hranijo dolgo. Neomita jajca se ohranijo dalje, kakor pmita Jajce, ki šo ni pokvarjeno, a ima nekaj duha, izgubi duh, če je raztepeš na krožniku in pustiš nekaj časa na čistem prepihu.
kušeno pozornost in postrežbo za časa nosečnosti — tedaj bodo porodi in počitek v porodni postelji za MATERINSTVO VARNO.
KNJIGARNA JOS. KOSHAK
2118 S. 50th Court,	Cicero, 111."
CENIK KNJIG:
Ali je rojstvo vašega otroka vknjiieno ?
Zakon zahteva, da se poroča rojstva otrok ,po zdravinikih, postrežnicah ali izJatfenih babicah, na zdraniški urad ali mestnemu tajniku, kateri pptem poročajo na Državni zdravstveni u-rad. Ako niste preričani, da se je te zvrši!6 ob rojfctv;u vašega otroka, tedaj pišite na 'State Beoard of Health' in ako nimajo vknjiženega. vam bodo poslali za to potrebno listino v izpolnitev. Sicer hi nikdar prepozno in je prav lahko velikopomcmbno za otroka v njegovi bodočnosti.
Važno, da je'vaš otrok vknjižen je iz sledečih razlogov:
Da se izkaže prava starost in državljanstvo.
Da. se dobi pravico za pošiljanje v Gruda umira šolo.	^
Da se dokaže pravico, da sme iti na delo.
Da se dokaže pravico do verbščine
Da se dokaže pravica za poroko.
Da se dokaže pravica do držanja nrada.
' Da se dokaže pravica za potni lis't v druge države.
Da se dokaže j/ravica, materinstva za pokojnino.
Otročja prva oprava.
Sledeča oprava je neobhodno po trebna za otroka in naj bi se preskrbela predno je otrok rojen: 1. Štiri ducate plenic.
Štiri flanelaste opasnice. Šest oblek. Dvanajst srajčk. Šest flanelastih spodnjih srajčk. Štiri nočne srajce. Dva jopiča.
Tri bele spodnje srajce, šešst '"bibs" (Pertihelčkov) En komad varnih zaponk.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
Res je, da zdrav otrok ne potrebuje zdravnika, kar je srečni slučaj, ki pa ni vseposod. Kadar je otrok bo lan ali se ne razvija kot bi se mogel, tedaj mati ne sme odlašati poklicati dobrega zdravnika. Na drugi strani normalen otrok, ki ima dovolj oskrbe in pažnje in je pravilno hranjen, bodisi od» maternih prs ali z Bordens Eagle mlekom, ako mati nim dovol mleka, moral bi rasti in se lepo razvijati v zdravega in krepkega človeka. Miljone in miljone mladenčkov je v-zrastlo vv krepke močne mladeniče Eagle Mleko. Da bodo naše Sloven-ali dekleta potom prave matere in redi lne hrane, ki jo preskrblja Bordens ske matere vedele kako uporabljat Bordens Eagle mleko, je Borden družba natisnila v slovenskem jeziku navodila kako se pripravi Bordens Eagle mleko za otroke različnih starosti. Ak oželite imeti kopij<^ teh navodil, tedaj srna izpolnite kupon katerega bodete opazili v enem naaših oglasov v tem listu in ga pošljite na iružbin naSlo, na kar vam bodo poslali popolnoma brezplačno navodila in krasno knjižico.
Čitjte te članke vsak teden pazno in jih shranite za bodoče.
LEPOSLOVNE KNJIGE, ROMANI, POVESTI IN ČRTICE.
Rinaldo Rinaldini ..........35c
Belgrajski biser ............30
Ciganova osveta ............30
Elizabeta ...................30
Pariški riatar ..............30
Pravljice za mlade in stare .'. .30
Stric Tomova koča..........36c
Cvetina borograjska ........35
Spisovnik ljubavnih in ženit.
pisem....................40
Srečolovec ..................30
Cvetke.....................25
Požigalec ...................25
Marjetica ..................55
Zlatarjevo zlato.............75
Uporniki ...................45
Na krivih potih ............. 30
Boj za pravico..............30
Ptički brez gnezda..........25
Deteljica ...................30
Za srečo....................25
Pisana mati.................25
Ggienica ali hudobija in nedolžnost ..................30
Ilazne povesti ..............30
Miklova Zala...............45
Deseti brat.................50
Sapho..........y...........50
Dolga roka.................50
Milcinski: Pravljice, trdo vez..90
Prelepa Vasiljica ...........35
£tara devica...............".25
Ivan Cankar:
Moje življenje ............45
Mimo življenja ............60
Ob zori, trdo vez..........70
Zgodbe iz doline šentflori-
janske ...................75
Podobe iz sanj ...;........75
Cankarjev Zbornik........60
Taras Buliba...............50
Val. Vodnika zbrani ispisi____25
Lis j ako va hči ..............40
I llada Breda ...............45
I Razkrinkani Habsburžani____45
I >r. H. Dolenc: Zbrani spisi .. .45
i.ancka in drugo............25
Večeri ob Lemanu..........90
Don Corea .................20
i lonfesije Literata...........30
Boy .......................75
« os. Jurčiča zbrani spisi: ■ I., II., I V., V. in VI. zvezek a 75
S poti. črtice..............45
............50
Basni, vez..................50
Za staro pravdo ............40
Poj edina pri Trimalhijonu ...30
iSpmoreske in groteske......40
Besi, I. zvezek..............50
II. zvezek ..............50
Kraljevi vitez, I. zvezek.....50
II. zvezek ...........50
Golem____.................50
Kraljica mučenica ..........75
Njeno življenje .............40
Zvonarjeva hči .............45
Zadnja pravda..............40
Dvonožec in druge zgodbe .. 75 Malenkosti. Roman v 4. delih.. 75
Koroška Vigred. Črtice......20
Tolstoj : Ljudske pripovedke . 60
Vzori in boji................75
Izidor Cankar; Obiski.......90
Dekle Eliza. Roman ........45
Pugelj: Naša leta...........75
Meško: Dve sliki ...........50
Jaklič: Ljudske povesti.....50
Flaubert: Tri povesti, broš____45
Vez... .55
Smernice novega življenja ... 25 Solnce in senca.............25
Filozovska zgodba ..........25
Svetobor ........*...........40
Četrtek. Fantastičen roman ..35
Iz knjige življenja.... .....60
Sisto E Šesto ................25
Višnjeva Repatica, L zvezek..70 II. zvezek. .70
Slike iz revolucije...........40
Heptameron ................40
Kuhinja pri kraljici gosji ,
nožici ....................50
Bele nott — Mali junak......40
Pikova dama...............25
Bilke .......................25
Gadje gnezdo ...............40
Sosedje ip druge ujvele .... .45
Sto ugank .................20
Blagajna vel. vojvode .......60
Staroindijanske pripovedke ..25
Patria ......................30
Kaj si je izmislil Dr. Ochs. .. .20 Kapljice za srce in možgane.. .10
Spomini Iv. Cankarja .......20
Ob 50-letnici Dr. Iv. Kreka .. .20
Uvod v Budhizem ..........15
Moji zapiski ................10
POEZIJE.
Sto let slovenske lirike......85
Moderna Franc. Lirika......75
Stritarjeva antologija.......50
Tristia ex Siberia...........75
Pesmi o zlatolaskah.........50
Mlada pota ................40
Pohorske poti ..............25
Val.Vodnik: Svojemu narodu.20
Bezruš: "Šlezke pesmi _______25
P! Golia: Večerna pesmarica . .35
I. Albreht: Slutnje .......20
J. S. Macher: Struji L Judeje.50 Fr. Levstik; Poezije. I. in II.
del .......................75
Albrecht: Mysteria Dolorosa 15 Bob za mladi izob Pesmi za mladino ..........rr...... 40
IGRE.
Dnevnik ....................30
Trenutki oddiha........... 40
Divji lovec .................40
Kasija ....................50c
Gaudeamus .................40
Razvalina življenja .........50
Rossums Universal Rabots .. .40 Umetnikova triologija .......45
ZNANSTVENE RAZPRAVE, SO-CIALNO-POLITIČNI SPISI IN DRUGO.
Zgodovina SHS. I., IL III. del.95
Pravo in revolucija .........20
Zgodovina SHS. Zemljepisni
pregled ..................40
Naš jezik...................25
Kratka Srbska gramatika in
čitanka ...................30
Narodno-Gospodar odiseji ... 20
Osnutek Slov. Nar. Gosp.....20
Srbska početnica............25
Jezikovni spisi .............30
Politično življenje Slovencev 50 Namen, razvoj in organizacija. 30 Naš s&dašnji ustavni položaj.. 30
RAZNO.
Spretna kuharica .........$1.25
Sadno vino in sadjevec _______50
Mlekarstvo ................50
Boj nalezljivim boleznim____25
Materina Pomoč zdravim in
bolnim dojenčkom ........45
Zdravilna nzelišča ...........25
Rastlinstvo naših alp, vez. .. .75 Kneipp, domači zdravnik____65
Materina žrtev .............60 Postrežba bolnikom.........25
Rabindranath Tagore: Pove- Praktičen računar ..........65
stice......................25 Na planine, s slikami, trdo vez. 90
Naročajte samo knjige označene v ceniku.
Denar za naročene knjige je poslati po poštnem ali eks-presnem money ordru ali pa v priporočenem pismu.
JOSEPH KOSHAK,
2118 So. 50th Court
Cicero, Illinois.
"Lahko bi se rešilo!"
En
NAZNANILO IN PRIPOROČILO •
Cenj. občinstvu v Jolietu in »kolici naznanjava,.da sva oJ prla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo čim blagom. Prodajava bla go po najnižjih cenah. Po trezba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefo* 4535 Joliet, III.

Tako boste morda kak dan nepričakovano vzkliknili, če boste zgubili kak bond, "abstrakt" zavarovalni certifikat, "mort-gage", ali kako drugo vrednostno listino.
Vse to bo zanaprej varno shranjeno, ako stvar že danes Kh rani te v našo varnostno skrinjico (Safe Deposit Vault), ki je varna pred tatovi in oprnjem. Ali ni taka protekcija več vredna, kakor samo 1 cent dnevnoT
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljeno L 1891. član Federalnega zveznega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly, predsednik; Wm. Redmond, podpredsednik ; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik: Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Morphy, zaupni uradnik.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE 14. FEBRUARJA 1923.
pravice in jih tudi nočen' imeti." Sedaj se js naenkrat z\-čul kratek, debe. „las piščalke, ki je odmeval daleč na o-koli. To pa je bilo dovolj naju dva in več rk?r dovol j!
"Vzamem, k.a imnm", je rekla in skočila na noge.
"Jaz pa to-le, da bc račun poravnan", sem dejal' in pobral sveženj.
(Dalje sledi).
OTOK
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, P«.
Angleško spisal R. L. Stevaoson. Poslovenil J. M,
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5% odstot., G odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot.? Razlika pri tem na •leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega, denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi« imam6 na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
BREZŽIČNI TELEFON.
Imamo v zalogi Radio aparate za zabavo, s katerim strojem lahko ugrabite iz zraka zvoke godbe, koncertov, govore, brzojavne tržne cene, razne dnevne novice in še veliko drugih zanimivosti iz vseh delov A-tnerike:
Za pojasnila pišite na: JOHN F. VESEL. Greenwood, Wis.
V JUGOSLAVIJO V 9. DNEH
Vsak torek odpluje iz New Yorka eden izmed sledečih morskih velikanov:
"AQUITANIA"......45,647 ton
"MAURETANIA" ...30,704 ton "BERENGARIA" ... .52,022 ton
V tretjem razredu so krasne kabine z 2, 4 in 6 posteljami. Lepa jedilnica, dvorana za kadilce in odpočitek. Promenadni krov je pokrit. Izborna hrana. Domače prikladnosti. Glede žeje nič bo-s "jazni.
Cunard denarne nakaznice se izplačujejo v Jugoslaviji, točno, varno in zanesljivo.
Za karte in druga pojasnila se obrnite na bližnjega agenta v va-iem«me^tu. ali okolici.
iCUNARD-ANCHOR LINE 140 N. Dearborn St., Chicago, HI.
A. C. ALLYN & Co
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam) rojakom Slovencem in bratom! Irvatom v Pueblo, Colo. svojo i trgovino z obleko za moške in Jtroke; v zalogi imam tudi ve-iko izbero čevljev za ženske; prejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. $17 East C. St Pueblo. Colo
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, Hrbtu in stegnili, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti ? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov. Kerfso dihalni organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah •
STENSKA GUSBENA UU
Severov Balzam Zoper Kašelj
ZASTONJ
Hišni cinematograf
V—4	-g- Ta zanimiv cinematograf in 30 slik
^	bo rcjeli P°P,n9ina zastonj, čc naro-
If	"te ri nas	glcsbsno sten-
ji	NV^ uN*^^!^ sko uro. S ter* clneniatografom lahko
\\ ' i ffffiffl.psk"* vidite doma kr&sne s!tke, kot v kino \ /if^ \ I fegfe^ gledališču, vse naravno in jasno kot
živo. To je neka posebnost, koje še niste, videli. Vedno lahko vidite različne slike.
NE ošiljajte denarja Vnaprej. Izrežite samo ta oglas in priložite $1.03 za odpremne in poštne' stroške.$l 1.95 boste plačali doma. ko prejmete uro in cinematograf. Pišite takoj na:
GRAND NOVELTY COMPANY 1348 W. AUGUSTA STREET DEPT. 3698 CHICAGO, ILL.
Zapomnite se
Poslužujte se pri Vaših denarnih pošiljatvah vselej naše banke, katera slovi radi svojega točnega poslovanja in najnižjih cen ter ima najboljše in najožje zveze s staro domovino.
Vaši prihranki
obrestujejo se s 4% letnimi obrestmi, ako jih vložite pri nas na
"Special Interest Account.^
Prodajemo šifkarte za vse linije. Preskrbimo potne ljpte za izseljence in "affidavits" za novo-naseljence.
FrtANK SAK.SER STA \ E ANK
82 Cortlandt Street.	New York City.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Established 1857
"Sedaj pa, Jakec", je rekla mati, "ključ!"
Preiskal srm njogo^ žepe drugega za drugim. Nekoliko drubiža, naprstnik, nekoliko sukanca in debele šivanlsc, kos zvUrga tobaka, nož z zakrivljenim ročajem, žepni kompais in škatljica za vžigalice je bilo vm kar se je naha-. d <1 v n ih in že sem začel o-bnpavati.
"Morda 'ra ima okolu vratu", je opomnila mati.
Premasgal sem močno hovo-ljo in odprl njegovo 'srajco pri vratu in trm sva našla ključ, obe-en na koncu mornarske vrvice, ki sem jo prerezal z njegovim nožem. Ta usp ii na ju je navdal z novim upanjem in brez obotavljanja sv*i hitela po siopi^cah v malo sobo, v kateri je ta so dolgo prebival in kjer s je nahajal kovčog od dneva njegovega prihoda.
Na zunaj je bijl kakor vsak
POTREBUJETE LI? KAKEGA NASVETA V TRGOVINI.
Fr Ce je temu tako, vam bo naša Mnka to z
^fc^k veseljem izvršila. Mi smo vam vedno na I razpolago z vsakovrstnimi nasveti in navo-I dili. Bodite overjeni, daf bodo ti nasveti dobri, in umestni v finančnem oziru. TA BAN'KA JE ŽE CELIH TRIIN5ESTDE-SET LET STANOVALCEM JOLlfeTA ' IN \VILL OKRAJA NA USLUGO.
"Mati", sem rekei, "vzemite vse in odidiva!"
Bil sem prepričan, da so morala zdeti zapahnjena vrač; slepcu sumljiva in da bodo privabila v kratkem celo sršen > vo gnezdo nad nas. Xikao. kdor ni videl tega strašnega slepca, ne bi mogel verjeti, kako hvaležen sem bil, da sem jih bil zaprl.
Četudi se je nahajala moje mati v velikem strahu, vseeno ii hotela pri valiti v to, da bi vzela .samo en vinar več, kakor ji je šlo in sfe tudi na noben način ni hotela zadovoljiti z manj. "Davno še ni sedeu", je ugovarjala, "poznam svoje
Fusr Nvriom bank
OF JOLIET
KAKO ZAMORETE POT OVATI V STARI KRAJ PREKO TRSTA
KAKO VAM MORE SE BOLJŠE SLUŽITI? Najstarejša in največja banka v Will Okraju.
3% obresti na hranilne vloge.
Pišite takoj za pojasnilo na
Pridite torej še danes v našo banko in pristopite v ta klub.
EIVilL KISS, BANKIRJA
133 Second Ave.	»	New York City.
Cena za prepaid karte (vnaprej plačane karte) od Zagreba do New Yorka.
$105.00 in $8.00 davka.
Pošiljam denar v stari kraj! 4% obresti na denarne vloge