Po Sloveniji Slovenija • Zakon o malem delu je padel
O Stran 2
Po mestni občini Ptuj • Franc Mlakar ostaja, prihaja pa še Aleš Arih
O Stran 3
Po naših občinah Destrnik • Bivši direktor sedaj predsednik NO
O Stran 9
Ptuj, torek, 12. aprila 2011
letnik LXIV • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Ptujčani z zmago na 4. mesto
O Stran 11
v
Štajerski
Spodnje Podravje • Spomladansko čiščenje okolja
Nekateri čistili, drugi se naprej smetili
Spomladanska čiščenja okolja so v Sloveniji že tradicija. Organizirane aktivnosti na tem področju so že pred več desetletji pričeli v Turistični zvezi Slovenije, ki je sčasoma dobila široko podporo v civilni družbi in lokalni politiki.
Kolesarstvo •
Člani KK Perutnina Ptuj spet zmagoslavno, na vrhu Bajt O Stran 13
V soboto, 9. aprila, so se z odpadki spopadli v številnih lokalnih skupnostih Spodnjega Podravja. Bolj ali manj pa so se čistilnih akcij lotili tisti, ki tudi med letom skrbijo za urejeno okolje, za to, da odpadki pristanejo tam, kamor sodijo, torej v zabojnike za ločeno zbiranje. V letošnjih akcijah čiščenja okolja potekajo tudi popisi divjih odlagališč, Ekologi brez meja pa so si letos zadali nalogo, da bi zbrali čim več odpadnega papirja, z izkupičkom pa pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč. Resnično hvalevredno sporočilo. Še vedno pa smo kot družba nemočni v odnosu do vseh tistih, ki se na čisto okolje požvižgajo in odpadke še naprej vozijo v naravo. Človek sploh ne more verjeti, kje vse najdejo priročna odlagališča za svoje smeti. Pod mostom na Studenčnici pri domu krajanov na Bregu, kamor se zelo težko pride, moraš biti resnično spreten, da dosežeš strugo potoka, a so tam v soboto našli pravo malo smetišče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Strelstvo • Po 20.
državnem prvenstvu v Kidričevem
O Stran 15
Kidričevo • Svetniki o nevarnih odpadkih
Ptuj • Občni zbor OGZ
Zaskrbljeni in nezaupljivi Vsi so bili "za"
Čeprav je kazalo, da na 5. seji sveta občine Kidričevo ne bo večjih pretresov, je bila ta razburljiva in maratonska; potem ko je o svoji zaskrbljenosti govorila civilna iniciativa, so predstavnikom podjetja Saubermacher izrazili zaskrbljenost zaradi širitve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki tudi svetniki.
Zaradi prihoda močne delegacije predstavnikov podjetja Saubermacher je župan Anton Leskovar svetnike seznanil, da so prejeli dopis civilne iniciative, v katerem sporočajo, da so proti širitvi centra za nevarne odpadke v Kidričevem. Predstavnik Sa-ubermacherja je pojasnil, da so v želji, da bi svetnike čim bolje seznanili s sedanjim stanjem v tem centru v industrijskem območju Taluma, že dopoldne organizirali ogled. O vzrokih in načinu širitev, predvsem pa z dejstvom, da gre le za modernizacijo obstoječega centra, ki na okolico ne bo vplival negativno, sta svetnike prepričevala pomočnik direktorja Andrej Gomboši
in vodja centra Drago Mir.
Med tistimi, ki jih nista prepričala, je bil svetnik Marko Perger, ki je ugotovil, da je Kidričevo že dolga leta z ekološkega vidika zelo in vedno bolj obremenjeno, nato pa je bil zelo direkten: »Ne vem, kako ste si našli soglasje za tak objekt na vodovarstvenem
območju, Saubermacher je zagotovo še dodatni onesnaževalec tega okolja. V Avstriji je z zakonom prepovedano, da bi takšen objekt gradili na vodovarstvenem območju, zato ste vse to enostavno preselili sem, v Kidričevo!«
O Stran 6
Delegati Območne gasilske zveze Ptuj so na 16. letni skupščini ocenili aktivnosti v lanskem in minulem 5-letnem obdobju, opozorili na novosti v gasilstvu ter sklenili, da bosta dosedanji predsednik Marjan Meglič in poveljnik Zvonko Glažar zvezo vodila tudi v naslednjem obdobju.
Foto: M: Ozmec
Svetnik Marko Perger (desno) je predstavnike Saubermacher-ja vprašal: »Ne morem verjeti, kako ste si našli soglasje za tak objekt na vodovarstvenem območju! «
V OGZ Ptuj so tudi lani uspešno gospodarili, saj so dosegli prek 210.000 evrov prihodkov, pri čemer jih je več kot 120.000 prispevala MO Ptuj. Med odhodki so več kot 43.000 evrov namenili za zaposlenega strokovnega delavca ter za storitve računovodskega servisa in čiščenje prostorov, okoli 3.260 evrov za delo organov zveze, blizu 3000 evrov za delo upravnega, izvršilnega in nadzornega odbora ter štaba operative, blizu 8.500 evrov za delovanje posameznih komisij, prek 5.500 evrov so veljali stroški za vzdrževanje prostorov zveze, prek 26.000 evrov pa drugi stroški, vezani na
delovanje zveze, med katerimi sta najvišji postavki službena potovanja - strokovna ekskurzija v višini dobrih 6000 evrov ter posli, vezani na delovanje regije, ki so veljali 3800 evrov. Skoraj 105.000 evrov so namenili za nepredvidene stroške oziroma za stroške poslovanja občinskih poveljstev Ptuj, Hajdina in Markovci. Ob vsem tem je zanimivo, da ni bilo po nobenem od poročil nobenem razprave, kaj šele vprašanja, poročila predsednika, poveljnika, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora pa so potrdili hkrati s samo enim glasovanjem.
O Stran 5
Slovenija • Po referendumu
Zakon o malem delu padel
Volivke in volivci so na referendumu prepričljivo zavrnili zakon o malem delu. Tako zagovorniki kot nasprotniki zakona se strinjajo, da je takšen izid tudi odraz nizke podpore, ki jo med volivci uživa vlada, ter slaba popotnica za nadaljnje vladne reforme. Slišati pa je tudi pozive k odstopu ministra za delo Ivana Svetlika.
Pahor: Glas proti malem delu tudi glas proti vladi
Premier Borut Pahor ocenjuje, da neuspeh zakona o malem delu na referendumu pomeni tudi glas ljudstva proti vladi. »Ljudje niso glasovali samo proti zakonu, ampak so se izrekli tudi proti vladi, o tem ni nobenega dvoma,« je dejal. Sicer pa premier zakona o malem delu ne označuje kot usodnega, kljub temu da gre za enega od reformnih ukrepov.
Pahor je v izjavi za javnost po začasnih delnih neuradnih izidih referenduma, ki kažejo na večino glasov proti zakonu, napovedal, da se bodo sedaj osredotočili na uspeh pokojninske reforme, ki je po njegovem mnenju ključna.
Referendum o pokojninski reformi bo odločal o enem najpomembnejših vprašanj paketa reform sedanje vlade, je dejal premier. »Danes ni več nobenega dvoma, da je to reformna vlada, ljudem bo v zgodovinskem spominu ostalo, da so se na referendumih odločali o stvareh, ki so spreminjale obstoječe stanje, ki očitno ne ustreza zahtevam časa,« je poudaril.
Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu ob 33,82-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po neuradnih
podatkih glasovalo 19,84 odstotka volivcev, proti pa 80,16 odstotka volilnih upravičencev.
Pobudniki referenduma so z izidom glasovanja zadovoljni. Po mnenju predsednika Zveze
□ Za ^B ■ Proti
Neuradni rezultati glasovanja na referendumu o zakonu o malem delu
svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča so izidi jasen signal vladi, da mora spremeniti dialog in odnos do socialnih partnerjev. Toda sam dvomi, da je ta »želja« uresničljiva z isto vladno ekipo. »Maske so padle in vemo, kdo je kdo,« Semolič odgovarja »sprenevedanju« politikov.
Rezultat referenduma po mnenju vodje Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marka Funkla pomeni zaušnico slabemu dialogu vlade s socialnimi partnerji. Gre pa zlasti za poraz ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, ne toliko vlade, še dodaja. Svetlik ima namreč »težave tudi pri drugih zakonih in izid tega referenduma kaže, da bi moral drugače voditi politiko«.
Premier Borut Pahor ocenjuje, da neuspeh zakona o malem delu na referendumu pomeni
Rezultati referenduma
Največ glasov proti na Ptuju
Volivke in volivci so na nedeljskem zakonodajnem referendumu ob 33,84-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po neuradnih podatkih glasovalo 19,85 odstotka volivcev, proti pa 80,15 odstotka volilnih upravičencev.
Volilni odbori so namreč prešteli večino glasovnic z današnjega referenduma. Po neuradnih podatkih, objavljenih na spletni strani Državne volilne komisije, se je glasovanja udeležilo 571.342 volivk in volivcev oziroma 33,44 odstotka volilnih upravičencev. Največ volivcev je
tudi glas ljudstva proti vladi. »Ljudje niso glasovali samo proti zakonu, ampak so se izrekli tudi proti vladi, o tem ni nobenega dvoma,« je dejal. Sicer pa premier zakona o malem delu ne označuje kot usodnega, kljub temu da gre za enega od reformnih ukrepov. Napovedal je, da se bodo sedaj osredotočili na uspeh pokojninske reforme, ki je po njegovem mnenju ključna.
Po mnenju ministra Svetlika pa je padec zakona o malem delu znak, da se ljudje še ne zavedajo pomena reform in da bo treba še veliko vložiti v osve-ščanje, da brez reform izhoda iz krize in boljše prihodnosti ni. Svetlik je dejal, da bo vlada odločitev volivcev razumela kot nestrinjanje z vsebino predlaganega zakona. Minister sicer meni, da gre za slabo popotnico za nadaljnje reforme, za katere se bodo borili, da bi bile uveljavljene. »Če hočemo stopiti iz krize, je treba storiti odločen korak,« je dejal minister. Novi projekti bodo po njegovih besedah zastavljeni bolj odločno predvsem v smislu prepričevanja ljudi.
Predsednica LDS Katarina Kresal je izrazila obžalovanje, da je padel zakon o malem delu. Ta namreč ljudem, ki de-
prišlo na volišča v volilni enoti Celje (35,39 odstotka), najmanj pa v volilni enoti Postojna (30,61 odstotka).
Volivci so na referendumu odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o malem delu, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?«.
Pritrdilno jih je odgovorilo 109.936 oziroma 19,97 odstotka, proti uveljavitvi zakona pa je glasovalo 440.502 volivcev oziroma 80,03 odstotka. Neveljavnih je bilo 0,46 odstotka glasovnic.
Najbolj prepričljivo so uveljavitev zakona zavrnili v volilni enoti Ptuj, kjer je za glasovalo 16,39 odstotka, proti pa 83,61 odstotka volilnih upravičencev. Udeležba v volilnem okraju Ptuj je bila sicer povprečna, 34,25 odstotna. Za zakon pa se je največ volivcev izreklo v volilni enoti Ljubljana - Center, in sicer 27,21 odstotka, medtem ko jih je 72,79
lajo, ni ničesar jemal, je poudarila. Zaradi odločitve volivcev po njenih besedah upokojenci ne bodo mogli ostati aktivni še po upokojitvi, nezaposleni v času iskanja redne zaposlitve ne bodo mogli delati in si s tem povrniti osebno dostojanstvo, študentje pa ne bodo mogli dobiti uradno priznanih delovnih izkušenj.
Tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v imenu stranke Zares izrazil obžalovanje, da je padel zakon o malem delu. Dejal je, da se danes odločalo še o marsičem drugem in ne samo o zakonu o malem delu, ki ga po njegovih besedah najbrž veliko ljudi niti ni prebralo. »Odločalo se je o zaupanju v politiko nasploh, ne samo v koalicijsko ali vladno politiko,« je poudaril.
odstotka glasovalo proti, udeležba pa je bila 32,16 odstotna.
Pregled izidov po volilnih okrajih pokaže, da zakona niso podprli niti v enem od 88 okrajev. Največ glasov za uveljavitev zakona beležijo volilnem okraju (VO) Ljubljana Center (37,82 odstotka), medtem ko so zakon najbolj prepričljivo zavrnili v VO Novo mesto, kjer je proti glasovalo 88,08 odstotka volilnih upravičencev.
V ponedeljek so k izidom glasovanja prišteli tudi glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije. Teden dni pozneje, 18. aprila, pa bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Končnih izidov glasovanja sicer omenjene glasovnice ne bodo bistveno spremenile in ne morejo več vplivati na izid referenduma.
Potek današnjega referenduma je med drugim zaznamovala grožnja z bombo na volišču KS Šmartno v
Na izide referenduma so se odzvali tudi v opozicijskih parlamentarnih strankah. Po mnenju podpredsednika SDS Zvonka Černača so volivci vladi Boruta Pahorja pokazali rdeč karton. Rezultat je po njegovih besedah sporočilo vladi, naj preneha s populističnim delovanjem in da preostali čas nameni odgovornemu upravljanju države.
»Zakon o malem delu je padel, ker je bil krivičen za delavce, ki imajo že sedaj najnižji standard, in za študente, da lahko delajo, da preživijo, pa je dejal poslanec SLS Franc Pukšič. Hkrati je dodal, da je to signal vladi, naj ne vozi več v leru, ampak naj nemudoma odstopi in sproži predčasne parlamentarne volitve. Tudi po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je referendumski izid »prvi pokazatelj sesutja aktualne koalicije«.
Politični analitik Matej Ma-karovič glede na rezultate referenduma pravi, da je vprašanje, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršnokoli reformo, saj v javnosti nima ugleda. Analitik Vlado Miheljak pa ugotavlja, da vlada nima animacijskega potenciala in avtoritete, s katero bi nagovorila javnost.
STA (pripravlja: SM)
občini Velenje. Policija bombe ni našla, volišče pa je bilo zaradi dogodka odprto eno uro dlje, torej do 20. ure. To sicer po besedah tajnika Državne volilne komisije Marka Golobiča ni predstavljalo večjih težav, saj so bila ob istem času prav tako še vedno odprta volišča na nekaterih diplo-matsko-konzularnih predstavništvih, denimo v ZDA, Kanadi in Argentini.
V Ankaranu pa so nevladne organizacije svoje krajane pozivale k bojkotu referenduma, kar naj bi bil prvi korak državljanske nepokorščine. Opozarjali so namreč, da se do referendumskih vprašanj in na volitvah ne bodo opredeljevali, dokler DZ njihove referendumske volje po ustanovitvi lastne občine, podprte z odločbo ustavnega sodišča, ne bo upošteval.
Volilna udeležba je bila sicer v koprskem volilnem okraju res nekoliko nižja od slovenskega povprečja, a je bila podobno nizka udeležba tudi v drugih obalnih občinah.
STA, SM
Uvodnik
Mala terasa sredi Ptuja
Ptujsko mestno jedro je te dni končno zaživelo. Sonček, topel zrak in prijetno spomladansko vzdušje so nas vendarle zvabili iz lukenj, v katerih smo se pred mrazom skrivali večino zimskih dni. Pogled na mestne ulice je te dni skorajda takšen, kot si ga Ptuj kot mesto, ki se ponaša z nazivom najstarejšega in enega najlepših v Sloveniji, nenazadnje tudi zasluži. Na terasah lokalov se nekaj dogaja, ljudje posedijo, spijejo kavico, izmenjajo nekaj besed, gostinci pa ob tem zaslužijo kak evro. Tu je čutiti pozitiven in obetaven utrip!
Druga zgodba pa so nekateri poslovni prostori v centru mesta, v katerih so nekoč bile različne trgovine. Ti pa so še vedno mestna »žalost«.
Murkova ulica je edinstven primer tega, kako ena osrednjih mestnih ulic nikoli ne bi smela zgledati. Poslovnih prostorov, ki se v njej bohotijo, je na pretek, a kaj ko so ti večinoma prazni. In to že lep čas. Tisti, ki smo odraščali v centru mesta, vemo, da takšno stanje ni od zmeraj in da z leti postaja vse bolj kritično. Trenutno niti ni pomembno, ali bi v te (nekatere tudi ogromne) prostore prišel trgovec, ki ponuja nizkocenovno kitajsko robo ali sam Versaci, stanje bi bilo v obeh primerih neprimerno boljše, kot je trenutno.
Večkratje bilo povedano, da se za najem poslovnih prostorov, v katerih je bila nazadnje Mamba, zanima več podjetij, a bojda so še vedno prazni, ker lastniki med seboj ne dosežejo dogovora. Tisto, kar bode v oči, pa je dejstvo, da mestno jedro ne more in ne sme biti »odvisno« od nekaj posameznikov oziroma ene same stavbe. Zakaj je praznih toliko ostalih prostorov? Težko je verjeti, da bi se naše nakupovalne navade res v tolikšni meri spremenile, da svoj denar raje zapravljamo zgolj v nakupovalnih centrih, še posebej sedaj, ko je pomlad in je veliko lepše biti na mestnih ulicah. Morda pa je ključno to, da je ponudba glede na aktualno povpraševanje neustrezna in vzrok za neuspeh nekaterih trgovcev tiči v njihovi nefleksibilnosti. Iz te zgodbe bi se dalo potegniti marsikateri zaključek, ker za takšno stanje ne more biti kriv en sam človek. Več ljudi, tistih na položajih seveda, pa bi z voljo in angažiranostjo že lahko kaj spremenilo.
Nam ne preostane drugega, kot da optimistično upamo na boljše, lepše čase, ko bodo vsi poslovni prostori v ptujskem mestnem jedru zapolnjeni. V prvi vrsti zaradi nas, domačinov, pa tudi zaradi turistov, ki se trenutnemu stanju vedno znova čudijo.
Dženana Becirovic
Še več referendumov
Referendum o malem delu je po referendumu o RTV že drugi referendum v tem mandatu vlade, na katerem so volivci zavrnili zakon, ki ga je predlagala vlada. Včeraj pa je odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide na nujni seji obravnaval še zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Prav tako bo v kratkem razpisan tudi referendum za pokojninsko reformo.
Erjavec: Svetlik naj odstopi!
Rezultat referenduma o malem delu, ki so ga volivci prepričljivo zavrnili, je odraz podpore, ki jo vlada uživa v javnosti, to je nekje 20 odstotkov, je navedel predsednik DeSUS Karl Erjavec. Prepričan je, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, zato je po njegovem mnenju najbolje, da minister za delo Ivan Svetlik odstopi.
S tako nizko podporo po mnenju Erjavca vlada »ni več v stanju, da izpelje kakšno pomembnejšo reformo«. Ker so v DeSUS prepričani, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, Erjavec predlaga, da vlada ponovno odpre pogovore o pokojninskem zakonu, »sicer bo doživela še težji udarec kot danes«.
Na vprašanje, ali bo predlagal Svetlikovo zamenjavo in zahteval drugega ministra iz njihove kvote, pa Erjavec odgovarja, da Svetlika »tako ali tako ne štejejo za ministra DeSUS«. O tem, ali se DeSUS odpoveduje ministrski kvoti, se bodo pogovarjali danes na sestanku vodstva stranke.
»Svetlik je Pahorjev človek in dvomim, da ga bo žrtvoval,« je še navedel Erjavec. V primeru, da pade pokojninska reforma, pa tudi ne ve, »kaj lahko minister še dela do konca mandata«.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Središče ob Dravi • 57. občinski praznik
Dom je tam, kjer je srce
Od 3. do 23. aprila se v Središču ob Dravi vrstijo prireditve, posvečene 57. občinskemu prazniku. Bilo je že več športnih prireditev, osrednje pa so bile v soboto. Popoldne so na Trgu talcev odprli trg s tržnico dobrot in izdelkov iz kmetije, zvečer pa je bila v Sokolani proslava s podelitvijo občinskih priznanj.
Kot gostje so se prireditve udeležili Franc Šilak, župan občine Mislinja, s sodelavci in člani društev, Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, ter Darko Danija, namestnik načelnika občine Nedelišče.
Slavnostni nagovor je imel župan Jurij Borko, ki je izpostavil, da so na občinski praznik ponosni, saj ne pomeni le ohranjanja tradicije in spomina na padle rojake, ampak tudi priložnost, da pokažejo dosežke in načrte mlade občine. V minulih letih je bilo vloženega veliko dela in truda, da bi zmanjšali razvojni zaostanek občine. Vendar časi temu niso ravno naklonjeni, zato samo trud občine ne bo dovolj, predvsem država bi morala skozi zakonodajo podpreti prizadevanja za kvalitetnejše življenje državljank in državljanov. „Tako pa se občine pogosto pri svojih prizadevanjih srečujejo z maratonskimi postopki, ki znatno ovirajo naša prizadevanja in občine spravljajo v obup. Tudi finančne obremenitve, ki se občinam nalagajo, posledično pomenijo vse manj denarja za investicije," je povedal Borko in dodal, da to ne pomeni, da so obupali, nasprotno, optimistično morajo zreti v prihodnost.
Kulturni program proslave so pripravili učenci Osnovne šole Središče ob Dravi s svojimi mentorji, ki so spretno združili predstavitev občine, države in njenih državljanov s šolskimi
vsebinami, igro in plesom.
Na slovesnosti so podelili tudi občinska priznanja. Prvič je bil podeljen naziv častni občan. Prislužil si ga je Martin Habjanič iz Obreža za svoje delovanje na gospodarskem področju, pri vodenju krajevne skupnosti in v društvih. Tovarna Droga je bila pod njegovim vodstvom dolga leta nosilec gospodarske dejavnosti v takratni krajevni skupnosti in širše. S svojim znanjem in spretnostjo je pripomogel, da je podjetje Droga uspešno poslovalo in zaposlovalo okrog
300 ljudi. Veliko je pripomogel tudi k razvoju komunalne infrastrukture v takratni krajevni skupnosti, ki jo je vodil med letoma 1996 in 2002. Bil je pobudnik in ustanovitelj turističnega društva, kjer je še danes aktiven član.
Zlato plaketo je prejel Franc Šulek iz Ormoža, dolgoletni učitelj in ravnatelj OŠ Središče ob Dravi, srebrno so namenili Danilu Žerjavu iz Grab, ki pa je sprejem plakete odklonil; v obrazložitvi je bilo povedano, da si jo je prislužil z dolgoletnim uspešnim delom na kul-
turnem in športnem področju, bronasto plaketo pa je prejel Radovan Aleksič iz Obreža, ki je kot član PGD in večletni predsednik veliko pripomogel k razvoju gasilstva in pri ustanovitvi gasilske zveze v občini. Posebno priznanje so podelili Elizabeti Munda iz Obreža in Društvu za telesno vzgojo Središče ob Dravi.
V okviru praznovanja bo prihodnjo soboto še pohod bra-niteljev slovenske meje, ki bo potekal od Gomile (začetek ob 10. uri) do Središča ob Dravi.
Viki Ivanuša
Ptuj • Evropska prestolnica kulture 2012 - Ptuj partner
Mlakar ostaja, prihaja se Arih
Sredi marca se je na Ptuju kuhalo zaradi podpisa izjave o prenosu produkcije festivalov kot dela projekta EPK 2012 na občinsko podjetje Javne službe, kar je močno razburilo organizatorje ptujskih poletnih festivalov, saj naj bi jim bile s tem kratene avtorske pravice. Po nekajdnevni vročici so se zadeve vsaj za javnost umirile, še vedno pa ni izpolnjena obljuba o tiskovni konferenci vseh vpletenih, ki so jo v trenutku največje napetosti napovedovali.
V prvih aprilskih dneh pa se je zakuhalo pri koordinatorju projekta EPK Francu Mlakarju. Ta naj bi po nekaterih napovedih celo odstopil oziroma naj bi ga ptujski župan odstavil, kar bi v nekaterih kulturnih in drugih krogih MO Ptuj celo pozdravili, ker na predloge o potencialnih projektih v okviru EPK 2012, ki so prihajali iz posameznih okolij, sploh ni odgovarjal in tudi sicer po njihovem prepričanju ni kazal pretirane odgovornosti do projekta, so povedali. A se ni zgodilo po teh pričakovanjih, Franc Mlakar ostaja idejni vodja projekta. Od petka, 8. aprila, pa ima projekt EPK na Ptuju tudi operativnega vodjo, za kar je bil imenovan Aleš Arih, direktor Pokrajinskega
muzeja Ptuj-Ormož, to pa nekaterim kulturnikom znova ni prav, ker naj bi po njihovem prihajalo do kolizije interesov. Kakorkoli že, na to funkcijo ga je imenoval župan Štefan
Čelan, Arih jo je sprejel. O tem je bilo odločeno na petkovem razvojnem kolegiju župana, ki se je doslej sestajal najmanj enkrat mesečno, zaradi projekta kulturno-kongresne dvorane
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Arih je od petka, 8. aprila, uradno operativni koordinator projekta EPK 2012 - Ptuj partner.
v dominikanskem samostanu in preselitvi arheološke zbirke v nekdanje prostore uprave Kmetijskega kombinata Ptuj pa bodo sestanki pogostejši. »Francu Mlakarju, ki ima svoje zasebno podjetje, je enostavno zmanjkalo časa, da bi lahko hodil na vse sestanke, včasih jih je bilo tudi do pet v enem dnevu, hkrati pa uspešno vodil svoje podjetje. Zato smo se odločili, da imenujemo operativnega vodjo projekta,« je povedal ptujski župan. »Iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož smo najprej k sodelovanju povabili zgodovinarja Martina Steinerja, a je po nekaj sestankih ugotovil, da si je to malo drugače predstavljal.«
MG
Od tod in tam
Podlehnik • Poskrbljeno za vzdrževanje
Čeprav je vse kazalo, da bo novo vodstvo Petrola prekinilo pogodbo, s katero se je po zaprtju podlehni-škega motela za goste zavezalo za odprte in vzdrževane hotelske sanitarije ter za čiščenje velikega parkirišča ob motelski zgradbi, se to na srečo (še) ni zgodilo. Pogodba, ki je zagotavljala zaposlitev štirim ljudem, se je namreč iztekla že pred koncem lanskega leta. Podlehniški župan Marko Maučič je najprej dosegel podaljšanje do novega leta, nato pa še za tri mesece. Končno mu je po precejšnjih mukah in z ogromno prepričevanja uspelo doseči soglasje tudi z novim direktorjem, da bodo hotelske sanitarije odprte še vsaj do konca tega leta. „Pogajanja res niso bila lahka, vendar bi bilo stanje tu nevzdržno, sploh čez poletno sezono in tudi ob praznikih, ko je parkirišče nabito s tovornjaki. Vse bi bilo zasvinjano in nasmeteno. Vesel sem, da smo uspeli pogodbo podaljšati do konca leta, saj s tem nudimo potnikom vsaj osnovno možnost higiene, parkirišče je čisto, ne nazadnje pa imajo redno delo še štirje ljudje." Kdaj bo motel porušen, še ni znano, saj je to vezano za začetek gradnje avtoceste. Bo pa na bližnji lokaciji predvidoma zgrajen nov gostinski obrat po vzoru Marcheja.
SM
Ptuj • Velikonočno jajce z napako
Foto: SM
Foto: Črtomir Goznik
Tudi Ptuj se je vpisal med mesta, ki jih krasi ali so jih krasila velika velikonočna jajca hrvaških naivcev.
Na Minoritskem trgu na Ptuju so ga odkrili in blagoslovili 25. marca letos kot simbol miru in prijateljstva. Pobuda za postavitev velikonočnega jajca je prišla iz Turističnega društva Ptuj. Jajce ima v teh dneh, ko je nova turistična sezona tu, kajti večinoma so dnevi pred veliko nočjo in čas velike noči že napovednik nove sezone, veliko občudovalcev. Tisti, ki ne gledajo samo njegove poslikave, temveč jih zanima tudi napis v obeh jezikih, pa so dobronamerno opozorili na številke napake v slovenskem prevodu napisa. Če bo prišlo do odkupa jajca in bo na Minoritskem trgu to ostalo, bo ena od prvih nalog lastnika, da bo poskrbel za napis v slovenskem jeziku, ne pa v mešanici obeh jezikov. Kakorkoli že, ne bi se smelo zgoditi, da so njegovi postavljavci pozabili na jezikovni pregled napisa, četudi se je s postavitvijo mudilo.
MG
Ptuj • Pločnik na Zagrebški končno zgrajen
Foto: Črtomir Goznik
Urejanje pločnika na Zagrebški cesti na Ptuju, odsek od avtobusne postaje nasproti bencinskega servisa do križišča v Turniščah v dolžini manj kot kilometer, se je vleklo. Potem ko so v aprilu 2009 asfaltirali prvih 320 metrov in v zemljo položili nekaj infrastrukturnih vodov, brez fekalne kanalizacije, seje gradnja zavlekla vse do letos. V teh dneh so končali asfaltiranje še preostalega dela pločnika, od Žlahtiča do trgovine Lina. V drugem delu, kije obsegal odsek od Petrola do Žlahtiča, so položili tudi fekal-no kanalizacijo. Vrednost celotnega projekta naj bi znašala okrog 600 tisoč evrov po projektu, po vsej verjetnosti pa bo znesek presežen, saj se je gradnja nenormalno zavlekla. Kot marsikatera ptujska gradnja je tudi ta zamujala zaradi težav pri pridobivanju soglasij oziroma služnosti.
MG
Ptuj • Peta seja sveta ČS Panorama
11 I	■ ■	■	ll ■	I	V■	I v I
Vztrajajo pri »vrnitvi« območja vojašnice
Peta seja sveta ČS Panorama, ki je bila 28. marca, je potekala v dveh delih: najprej so se sestali člani sveta, nato pa so se jim na razširjenem sestanku pridružili še prebivalci Sovretove ulice in Štukov, saj so ponovno govorili o služnostih, potrebnih za gradnjo kanalizacije od Štukov do centra Grajene. To jih jezi, ker so doslej že sami morali poskrbeti za izgradnjo vodotesnih greznic ali pa so postavili samostojne manjše čistilne naprave, zdaj pa jih čaka še strošek za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Lokalne kanalizacijske čistilne naprave pa morajo v tem času zgraditi tudi v Orešju in v Kr-čevini pri Ptuju, četudi se bodo v nekaj letih priključili na mestno kanalizacijo.
Ob tej priložnosti so opozorili na nekatere druge nepravilnosti v zvezi z izgradnjo infrastrukture na tem območju in da so bili v svojih prizadevanjih za izboljšanje infra-strukturnega standarda vedno potisnjeni na stranski tir. Tudi zato so pred leti razmišljali o tem, da bi jim šlo bolje, če bi bili samostojni.
O prednostnem vrstnem redu investicij v ČS Panorama so razpravljali že na decembrski seji sveta, na marčevski seji pa so ugotovili, da bodo lahko glede na trenutno razpoložljivi denar zamenjali le 140 metrov primarnih vodovodnih cevi v nekdanji Tomšičevi ulici in 102 metra cevi na območju Orešja. Nujni sta tudi sanaciji domov krajanov Olge Meglič in Bratje Reš. Na prvem bi morali prekriti streho, da ne bo več zamakalo, in dom priključiti na kanalizacijo, na drugem pa v celoti zamenjati okna in izvesti izolacijo okoli doma.
Območje ČS Panorama, kjer se je začela pisati zgodovina
%f ' \
v W
Foto: Črtomir Goznik
Rozika Ojsteršek: »Naj se vzpostavi stanje meje pred letom 1994, ko je območje nekdanje vojašnice še spadalo pod nas. Za izvzem ni bilo osnove ...«
Ptuja, je infrastrukturno zelo nerazvito. Problem niso samo dotrajane azbestne cevi, tudi številne makadamske ceste, ki jih načenjajo neurja, pa tudi za varnost pešcev in kolesarjev ni poskrbljeno.
V ČS Panorama si želijo urediti igrišče pred Domom krajanov Olge Meglič, da bo
dogajanja več in da bo postalo mesto srečevanja mlajših in starejših.
Kot je povedala Rozika Oj-steršek, si želijo, da bi se v praznovanje praznika četrtne skupnosti vključilo čim več
občanov; do prazničnega datuma, vezanega na zgodovinsko dogajanje na tem območju, naj bi prišli v kratkem, v ta namen so se povezali z Marijo Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju. V dogajanje želijo vključiti tudi
šolo, načrtujejo pripravo kvi-za, njihova želja pa je urediti tudi Hincejevo klet; v njej naj bi glede na ustno izročilo dozorel prvi šampanjec v Sloveniji. Po najboljših močeh pa si bodo prizadevali, da bi se območje nekdanje ptujske vo-
jašnice, ki so ga »izgubili« leta 1995, ko je bil sprejet odlok o ustanovitvi mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj in določitvi njihovih območij, vrnili pod svojo streho. Iz MO Ptuj so sicer dobili odgovor, da so bili postopki o določitvi območij ožjih delov občine vseskozi zakoniti in transparentni, a skladno z veljavno zakonodajo lahko sprožijo postopke za spremembe območja določene četrtne skupnosti. ČS Panorama naj bi se o tem pogovorila s ČS Center. Glede na zapisano v odgovoru na njihovo vprašanje glede vrnitve območja nekdanje vojašnice pa so v svetu ČS Panorama mnenja, da bi se morala dikcija sklepa iz leta 1995 razveljaviti, ker ni bilo osnove za takšno določitev območij mestnih in primestnih četrtih, kot izhaja iz sprejetega odloka, ker ni sklepa zborov krajanov območja ČS Panorama, zato naj se vzpostavi stanje meje pred letom 1994.
MG
Ptuj • Tretja skupščina Društva generala Maistra
Več domoljubja in domovinske vzgoje
V poročni dvorani na Ptuju je 1. aprila potekala tretja skupščina Društva generala Maistra Ptuj po ustanovitvi društva v letu 2008. V ospredju so bila poročila o delu v letu 2010, program dela za letos s finančnim načrtom in članarina v letu 2011, ki ostaja na enaki ravni kot doslej, 12 evrov letno.
Predsednik društva Stanislav Brodnjak je v strnjeni obliki podal poročilo o izvedenih aktivnostih v letu 2010, v katerem so ob prizadevanjih za širitev domoljubja in pomena domovinske vzgoje, na tem bodo poglobljeno delali tudi v letošnjem letu, tekli pogovori na temo postavitve spomenika generalu Maistru na Ptuju; spominsko obeležje je bilo postavljeno že v letu 2009. S Slovenskim vojaškim muzejem pa so se pogovarjali o postavitvi razstave o življenju in delu generala Maistra, ki naj bi jo odprli predvidoma 23. novembra letos v prostorih Mestne hiše na Ptuju. Udeleževali pa se bodo tudi aktivnosti Zveze društev generala Maistra in njenih članic.
V letošnjem letu naj bi izvedli vse aktivnosti za postavitev spomenika generalu Maistru in izbrali lokacijo. Postavili pa naj bi ga v letu 2012, v letu partnerstva MO Ptuj v projektu EPK. V igri sta dve lokaciji in dva avtorja. Za postavitev
replike pa se glede na pomen in vlogo generala Maistra niso odločili. Za potrebe delovanja društva bodo še naprej koristili prostore na Slovenskem trgu 3 na Ptuju, za lastne prostore nimajo denarja in jih tudi ne nameravajo pridobiti, saj bi to bila neracionalna odločitev. V letošnjem letu si bodo prizadevali pridobiti tudi drugega praporščaka, saj se je pokazalo, da se en, v tem trenutku je to Davorin Jukic, ne more odzvati vsem vabilom oziro-
ma dogodkom, na katerih se društvo predstavlja s svojim simbolom, praporom. Trudili pa se bodo pridobiti tudi čim več novih članov. Še naprej pa si bodo skupaj z Zvezo društev generala Maistra prizadevali za več domoljubja v slovenskih šolah, da bi se to vključilo v izobraževalni program. Letošnji program pa bodo obogatili tudi z organizacijo in izvedbo kviza na temo življenja in dela Rudolfa Maistra.
MG
Ptuj • Franca Pukšiča operirali v ptujski bolnišnici
„Zaupam v ptujske zdravnike in slovensko zdravstvo!"
Poslanca državnega zbora Franca Pukšiča, ki si je 1. aprila zlomil koleno, so prejšnjo soboto operirali v ptujski bolnišnici. Operacijo je izvedel eden najboljših slovenskih kirurgov za operacijo kolen Darko Jazbec, ki ga je vodil tudi skozi vse preiskave.
Foto: Črtomir Goznik
S tretje skupščine Društva generala Maistra Ptuj
Zato me je tudi operiral, to je bilo popolnoma logično, pravi poslanec, če bi naredil karkoli drugega, bi to bilo približno tako, kot če bi oče s cigareto v ustih svojemu sinu razlagal, kako je kajenje škodljivo. Zaupam v naše zdravnike in zdravstveno osebje na Ptuju.
Ob reformi slovenskega zdravstva bom predvsem pozoren na dve stvari, da ptujska bolnišnica ne bo izgubila niti enega programa, ki ga ima v tem trenutku, in da storitve, ki so danes solidarnostno pokrite, ne bodo postale plačljive oziroma se ne bo zmanjšal standard za paciente. Ministrova skrb so notranje organizacijske zadeve in zmanjšanje birokracije, moja skrb kot poslanca pa je zdravje ljudi. Če je ptujska bolnišnica v tem trenutku nekoliko bolj zadolžena kot druge slovenske bolnišnice, ne pomeni, da je zapravljiva, enostavno povedano delajo več, skrajšali so čakalne dobe za vse tiste, ki
žal kdaj pa kdaj zbolijo ali se poškodujejo, tako kot sem tokrat tudi jaz. »Na poseg nisem čakal nekaj mesecev, na vrsto sem prišel hitro, tako kot bi vsi drugi, operirali so me v soboto, 9. aprila, čez dva dni pa sem že zapustil ptujsko bolnišnico, že drugi dan po opera-
Foto: Črtomir Goznik
Franc Pukšič: »Ptujski kirurg Darko Jazbec je eden najboljših kirurgov za operacijo kolen, vodil me je skozi vse preiskave, zato je bilo popolnoma logično, da me je tudi operiral.«
ciji sem se postavil na noge,« je povedal poslanec Pukšič, ki je zelo zadovoljen, da je poseg opravil v ptujski bolnišnici, z njenimi storitvami je zelo zadovoljen. Lepo so poskrbeli zame, operacija je dobro uspela, sedaj sledi pet tedenska rehabilitacija, v naslednjih dneh in tednih bom uradoval na domačem naslovu v Vintarovcih 43 c. Tudi predsednik države bi moral zaupati slovenskemu zdravstvu, če je že v Sloveniji opravil vse preiskave in vso diagnostiko pred operacijo, ne pa iti na operacijo v tujino. To je sprenevedanje in zaušnica slovenskemu zdravniku. Ali to pomeni, da bodo slovenski zdravniki pričeli napotovati na zdravljenje v tujino tudi kakšnega haloškega ali sloven-skogoriškega pacienta, ki pa za to nima denarja? Kakšno je sporočilo takšnega ravnanja, ali to pomeni, da bodo, če bom imel jutri prometno nesrečo, prišli po mene zdravniki iz tujine?
MG
Ptuj • Občni zbor Območne gasilske zveze
Nobene razprave - vsi so bili »za«
Delegati Območne gasilske zveze Ptuj so na 16. letni skupščini ocenili aktivnosti v lanskem in minulem 5-letnem obdobju, opozorili na novosti v gasilstvu ter sklenili, da bosta dosedanji predsednik Marjan Meglič in poveljnik Zvonko Glažar zvezo vodila tudi v naslednjem obdobju.
Poleg operativno-tehnič-ne in „servisne" dejavnosti prostovoljnim gasilskim društvom in svetu podravske regije na področju zaščite in reševanje so po besedah predsednika območne gasilske zveze Marjana Megliča dajali največji poudarek izobraževanju gasilcev. Lansko leto je njihovo delovanje zaznamovalo 230 raznih dogodkov, segalo pa je tudi čez mejo. Marca so podpisali pogodbe in anekse o opravljanju javne z župani petih občin, na območju katerih zveza deluje, tradicijo prostovoljstva v gasilstvu pa bodo, kot je zatrdil Meglič, ohranili tudi v bodoče.
Omenil je še, da so po 13 letih staro službeno vozilo zamenjali z novim in ga nadgradili, zamenjali so dvoje garažnih vrat na prostorih zveze ter zgradili lasten priključek na električno energijo. Sodelovali so s PGD Ptuj, ki je kot osrednja in po številu intervencij najaktivnejša ter najbolje opremljena enota v regiji lani proslavilo 140 let delovanja, ter s PGD Bukovci, ki je lani slavilo 100-letnico gasilstva; skupaj z njihovim jubilejem je 14. rojstni dan praznovala tudi OGZ Ptuj, saj so v Bukovcih obeležili dan gasilcev. Na taboru mladih gasilcev, ki je bil lani v Novi vasi pri Markovcih, je sodelovalo 109 mladih iz večine društev v okviru zveze. Na kvizu gasilske mladine v Mar-kovcih se je pomerilo 16 ekip,
ki so pokazale veliko znanja in spretnosti, srečanja gasilskih veteranov v Spuhlji pa se je udeležilo prek 200 udeležencev. Skupaj z domačimi gasilci so sodelovali pri izvedbi tradicionalnega srečanja članic, ki je bilo lani v Podvin-cih, tekmovanj OGZ Ptuj pa je bilo tokrat v organizaciji PGD Stojnci.
Da je primarna naloga gasilcev izobraževanje, je poudaril tudi poveljnik zveze Zvonko Glažar ter dodal, da so v minulem 5-letnem obdobju izobrazili okoli 800 gasilk in gasilcev. Ob tem so skrbeli za operativno pripravljenost gasilskih enot, ki na območju petih povezanih občin premorejo 52 različnih gasilskih vozil. Števila gasilskih intervencij so bila v tem obdobju zelo različna, saj so jih na leto opravili od 168 do 304, pri čemer jih je prek 80 odstotkov opravilo PGD Ptuj, ki pokriva celoten spekter nesreč. V lanskem letu je bilo 190 intervencij, pri čemer jih je kar 147 opravilo PGD Ptuj, 20 društva iz občine Markovci, 11 iz občine Hajdina ter po 6 iz občin Cirkulane in Zavrč. Aktivni so bili tudi na tekmovalnem področju, saj je bilo lani kar 26 gasilskih tekmovanj, na katerih je sodelovalo 490 enot, to je okoli 5000 gasilcev.
V OGZ Ptuj so tudi lani uspešno gospodarili, saj so dosegli prek 210.000 evrov prihodkov, pri čemer jih je več kot 120.000 prispevala
MO Ptuj. Med odhodki so več kot 43.000 evrov namenili za zaposlenega strokovnega delavca ter za storitve računovodskega servisa in čiščenje prostorov, okoli 3.260 evrov za delo organov zveze, blizu 3000 evrov za delo upravnega, izvršilnega in nadzornega odbora ter štaba operative, blizu 8.500 evrov za delovanje posameznih komisij, prek 5.500 evrov so veljali stroški za vzdrževanje prostorov zveze, prek 26.000 evrov pa drugi stroški, vezani na delovanje
zveze, med katerimi sta najvišji postavki službena potovanja - strokovna ekskurzija v višini dobrih 6000 evrov ter posli, vezani na delovanje regije, ki so veljali 3800 evrov. Skoraj 105.000 evrov so namenili za nepredvidene stroške oziroma za stroške poslovanja občinskih poveljstev Ptuj, Hajdi-na in Markovci. Ob vsem tem je zanimivo, da ni bilo po nobenem od poročil nobenem razprave, kaj šele vprašanja, poročila predsednika, poveljnika, finančno poročilo in po-
ročilo nadzornega odbora pa so potrdili hkrati s samo enim glasovanjem.
Zaradi nekaterih sprememb, predvsem pa, kot smo slišali, zaradi priključitve PGD Cirkulane k OGZ Ptuj, so potrdili nekatere spremembe statuta zveze, nato pa razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo. Kot je pojasnil predsednik kandidacijske komisije Rado Škrjanec, se je za mandatarja oziroma novega predsednika zveze prijavil samo en kandidat, Marjan Me-
glič, ter v organe zveze razporedil 36 kandidatov, ki so bili predlagani v posameznih društvih. Tudi ob tem predlogu ni bilo nobene razprave, vseh 23 kandidatov pa je za novega predsednika OGZ Ptuj ponovno soglasno potrdilo Marjana Megliča, za poveljnika pa Stanka Glažarja.
Med številnimi gosti je udeležence nagovoril župan MO Ptuj Štefan Čelan in se v imenu vseh občanov zahvalil za opravljeno delo. Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Mere je opozoril na nekatere novosti pravil in pravilnikov o gasilski službi ter o spremembah zakona o gasilstvu, ki prinaša novosti tudi za delodajalce. Da v neurjih in naravnih nesrečah ne bomo nikoli ostali sami, je poudaril Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, ob tem pa sporočil, da je v okviru nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami predvidena tudi nova gasilska oprema.
Za uvod so zapeli pevci gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš pod vodstvom Jožeta Drnikoviča, ob zaključku zbora pa so izročili gasilska priznanja županu MO Ptuj Štefanu Čelanu, dosedanjemu županu občine Hajdina Rado-slavu Simoniču ter podpredsedniku GZS Janezu Mercu.
M. Ozmec
Cirkulane • Aktivne članice društva gospodinj
Rožance za gibance
Cirkulansko društvo gospodinj je eno zelo mladih društev, saj je nastalo šele pred štirimi leti, po ustanovitvi nove občine. Kljub temu šteje kar 56 članic, ki so zelo aktivne, nedavno pa so se lotile tudi izdelave rožancev.
„Pravzaprav je šlo malo za šalo in potem še zelo zares. Ena izmed naših članic, Vida Brodnjak, ima z možem pri nas lep vinograd. In ker je ravno mimo čas obrezovanja, se je seveda nabral lep kup obrezanega trsja, iz katerega so nekoč in nekateri še danes delali pušeljce, ki jih pri nas imenujemo rožanci in so namenjeni za kurjenje v peči. Škoda je, da se to odrezano trsno rožje kar zmeče na kakšen kup in pusti ali pa zažge, kot to naredijo nekateri. Veliko bolje ga je uporabiti kot rožance, poleg tega pa se na tak način še ohranja zelo star običaj naših mam in babic, ki so to redno počele in si tako zagotovile kurjavo za krušno ali navadno peč. Tako smo se zbrale neko popoldne in iz vinograda zvlekle obrezano trsje, ga narezale na primerno dolžino in nato po-
vezale v rožance. Prišlo nas je enajst članic, bilo je veselo kot le kaj in dve uri dela je minilo kot trenutek. Naredile smo jih pa gotovo več kot 150, da bo za nekaj časa dovolj. Bodo pa za zakuriti v peč, ko se bodo pekle gibanice! Za vezanje smo uporabile kar vrvice, včasih pa je veljalo, da se je rožanc zvezal kar z rožjem ali pa z žilavim in elastičnim pintovcem (močvirsko šibasto grmovje, op. a.), vendar je bilo najslabše vezati z rožjem, ker je najmanj držalo in se je rožanc potem večkrat razsul," je povedala bivša predsednica in sedanja podpredsednica društva gospodinj Marija Hrastnik ter še dodala, da upa, da bodo takšne akcije izdelovanja rožancev postale tradicionalne kot njihovi lunini pohodi:
„Z luninimi pohodi smo zelo zadovoljne, moram reči,
vse tudi zelo rade pridejo na tečaje, še zlasti, ko jim predava in jih uči kakšen strokovnjak. Različna starost članic ni prav nič moteča, prej nasprotno, saj starejše učijo mlajše priprave tradicionalnih jedi, mlajše pa starejše kakšne kuharske novitete. Prav vse pa znamo še spe-
či domači kruh. Na srečanjih in tečajih nas je tako včasih toliko, da je naša kuhinja v gasilskem domu dosti premajhna za vse, ki pridemo."
Kot je še povedala Marija, se v društvu gospodinj že nekaj časa oblikuje ideja, da bi pripravile tudi čisto samostojen
dogodek ali praznovanje: „Ne-kaj takega kot dan gospodinj, na katerem bi predstavile svoje dosežke, znanje, izdelke ipd. Čisto ob začetku delovanja to še ni bilo možno, zdaj pa bo kmalu čas tudi za takšen podvig."
SM
da se je to med ljudmi takoj zelo 'dobro prijelo' in nas je vsak mesec veliko na poti. Vedno izberemo kakšno drugo krožno pot po občini, tudi do Zavrča in nazaj smo že šli, pridružujejo pa se nam tudi ljudje iz drugih občin."
Članice društva gospodinj, ki jih od letos vodi nova predsednica Nada Koren, so zelo dejavne vse leto; organizirajo namreč številne tečaje, od kulinaričnih do ročnodelskih, pa tudi izobraževalne o zdravi prehrani, brez njih pa ne mine noben društveni praznik v občini: „Vedno, pri vseh dogodkih, kamor smo vabljene, sodelujemo s svojimi kuharskimi oziroma sladkimi mojstrovinami, ki jih pripravijo naše mlade in stare članice. Starostna struktura društva je namreč zelo pisana, od 25-letnih deklet do 70-letnih babic. In prav
Enajst članic cirkulanskega društva gospodinj se je odločilo iz obrezanega trsja narediti rožance po stari navadi; naredile so jih preko 150 in povedale, da ni boljše kurjave za peko pristnih haloških gibanic.
Foto: SM
Kidričevo • Na občinskem svetu o širitvi centra za ravnanje z nevarnimi odpadki
Svetniki zaskrbljeni in nezaupljivi
Čeprav je kazalo, da na 5. seji sveta občine Kidričevo ne bo večjih pretresov, je bila ta razburljiva in maratonska; potem ko je o svoji zaskrbljenosti govorila civilna iniciativa, so predstavnikom podjetja Saubermacher izrazili zaskrbljenost zaradi širitve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki tudi svetniki.
Za živahen uvod seje je v četrtek, 7. aprila, poskrbel župan Anton Leskovar, ko je svetnikom predlagal nakup novih glasovalnih naprav, ki so jih čakale na mizi. Ker je Jože Medved pojasnil, da to ni v skladu s poslovnikom, so županov predlog zavrnili, zato je ta naročil, naj svetnikom prinesejo rdeče in zelene glasovalne lističe. A ko jih je sodelavka občinske uprave razdeljevala, je župan svetnike spomnil, da tudi ti lističi niso v skladu s poslovnikom, zato je, še preden jih je do konca razdelila, naročil, da jim jih pobere. In tako svetniki »za kazen« spet glasujejo ročno, torej z dvigovanjem rok.
Preden so se lotili prve točke, jih je župan seznanil, da je z dnevnega red umaknil obravnavo odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobra-ževalnih zavodov OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cir-kovce. Nato pa je dr. Janez Petek iz lokalne agenture v Ptuju predstavil vsebino obsežnega, skoraj 200 strani dolgega poročila Lokalni energetski koncept občine Kidričevo. Sprejeli naj bi ga do konca letošnjega leta, z njim pa si v občini zagotavljajo dolgoročno načrtovanje razvoja na energetskem področju in z energijo povezan okoljski razvoj, prebivalce in občino pa dokument usmerja k sistemskemu oblikovanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, povišanju energijske učinkovitosti ter uvajanju obnovljivih virov energije.
Analiza stanja v občini Kidričevo, za katero se je izkazalo, da vsebuje tudi nekaj zastarelih podatkov, je pokazala, da v 90 odstotkih prevladuje uporaba primarne energije, pridobljene iz zemeljskega plina. V gospodinjstvih prevladujejo starejši, slabo izolirani objekti s starejšimi kurilnimi napravami z nizkimi izkoristki. Povprečna poraba energije na prebivalca je 4.030 kWh, kar je podobno, kot je slovensko povprečje. V zadnjih letih so se poleg izrabe lesne biomase pojavili tudi drugi sistemi obnovljivih virov energije, kot so toplotne črpalke in sončne celice, vendar je njihov delež razmeroma nizek. Gospodinjstva v občini porabijo 25 % več električne energije od slovenskega povprečja, glavni porabnik pa je Talum, ki porabi
kar 99 % celotne energije v občini. Prav Talum pa ima velike zaloge odpadne energije, zato bi bilo smiselno, če se bi občina z njegovim vodstvom dogovorila o možnostih izkoriščanja te energije. Sicer pa obstajajo še druge možnosti za energijske izboljšave, starejše in energijsko potratne bloke iz leta 1952 bi lahko ogrevali z lesno biomaso, na večjih kmetijah so možnosti za manjše bioplinske elektrarne, obstajajo možnosti gradnje solarnih elektrarn, medtem ko je za vetrno energijo na tem območju premalo vetra, pa še ekonomičnost je vprašljiva. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta (LEK) bo v občini Kidričevo treba izbrati energetskega upravitelja, ki bo bdel nad izvajanjem in financiranjem koncepta.
V razpravi je Anton Ha-bjanič opozoril na vrsto napak v konceptu ter na stare podatke, ki jih je treba obnoviti. Predlagal je še, da občina imenuje delovno skupino, ki bo sodelovala pri realizaciji LEK, in izrazil pripravljenost, da pri tem sodeluje. Sicer pa so sklenili, da se pred dokončnim sprejetjem v LEK vnesejo vse pripombe in popravki, župana pa so pooblastili, da v imenu občine imenuje delovno skupino, ki bo skrbela za uresničevanje tega pomembnega dokumenta.
Večja previdnost pri zadolževanju
Brez posebnih težav so sprejeli zaključni račun občine za leto 2010, v katerem so po besedah računovodkinje
Tatjane Kačičnik z raznimi prerazporeditvami dosegli, da so skupni prihodki od prvotno predvidenih 8,5 milijona znašali 9.462.639 evrov, skupni odhodki pa od predvidenih dobrih 11 milijonov 12.035.739 evrov, pri čemer je zadolžitev ostala enaka in je znašala 2.271.000 evrov. Skupni prihodki so bili realizirani 84,9-odstotno, odhodki pa 81,6-odstotno. Leto 2010 so v občini Kidričevo zaznamovali predvsem izgradnja nove športne dvorane Kidričevo, izgradnja kanalizacije ter modernizacija nekaterih cest in pločnikov. Andreja Na-pasta pa je zaskrbelo predvsem precejšnje povečanje zadolženosti občine, zato je predlagal, da je potrebna letos pri tem večja previdnost. Potem ko so v prvi obravnavi potrdili odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka ter z nekaj pripombami dopolnjen odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini, so sprejeli še dopolnitev pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Kidričevo. Ta se bo odslej lahko izplačala tudi otroku, čigar starši oziroma otrokov zakoniti zastopnik na otrokovo ime odpre varčevalno knjižico oziroma račun. Gre za novost, ki jo je ponudila Poštna banka Slovenije, ta pa prinaša možnost staršem, da na otrokovo ime odprejo varčevalno knjižico, kjer mora polog ostati vsaj 15 dni po nakazilu, banka pa bo v primeru odprtja varčevalne
hrčkove knjižice otroku nakazala 30 evrov in mu podarila še hranilnik.
Da bi zagotovili nakup zemljišča, ki ga v industrijski coni potrebuje podjetje Boxmark za ureditev parkirišč, so sprejeli sklep o prodaji občinskega stvarnega premoženja za letošnje leto. Kot je pojasnil pravni svetovalec Egon Repnik, gre za prodajo dveh parcel v industrijskem naselju. Posel bo sklenjen med občino, podjetjem Boxmark in lastnico hiše na tem območju, ki naj bi ji občina za izselitev izplačala odškodnino ter ji zagotovila najemno stanovanje.
Zaskrbljeni zaradi širitve centra za nevarne odpadke
Zaradi prihoda močne delegacije predstavnikov podjetja Saubermacher je župan Anton Leskovar svetnike seznanil, da so prejeli dopis civilne iniciative s prvopodpi-sanim Brankom Štruclom, v katerem sporočajo, da so proti širitvi centra za nevarne odpadke v Kidričevem. Predstavnik Saubermacherja je pojasnil, da so v želji, da bi svetnike čim bolje seznanili s sedanjim stanjem v tem centru v industrijskem območju Taluma, že dopoldne organizirali ogled. O vzrokih in načinu širitev, predvsem pa z dejstvom, da gre le za modernizacijo obstoječega centra, ki na okolico ne bo vplival negativno, sta svetnike prepričevala pomočnik direktorja Andrej Gomboši in vodja centra Drago Mir.
Med tistimi, ki jih nista prepričala, je bil svetnik Marko Perger, ki je ugotovil, da je Kidričevo že dolga leta z ekološkega vidika zelo in vedno bolj obremenjeno, nato pa je bil zelo direkten: »Ne vem, kako ste si našli soglasje za tak objekt na vodovarstvenem območju, Saubermacher je zagotovo še dodatni onesnaževalec tega okolja. V Avstriji je z zakonom prepovedano, da bi takšen objekt gradili na vodovarstvenem območju, zato ste vse to enostavno preselili sem, v Kidričevo!«
Zoran Žunko je menil, da je to, kar sedaj želi storiti Saubermacher, sicer pozitivno, saj je center za ograjo Talu-ma in nihče ni vedel, kaj se v njem dogaja. Moteče pa je napovedano povečanje količine predelave nevarnih odpadkov; domačine je strah, da bodo sčasoma predelovali tudi nevarne odpadke iz Avstrije, saj vsi vedo, kaj se dogaja v Henklu in Pinusu, kamor naj bi po njegovih besedah tujci prenesli umazano tehnologijo iz tujine. Svetnik Goran Bezjak pa je bil še bolj skeptičen: »Verjamem, da ne boste odstopili od svoje namere, a vsi se bojimo, ker vemo in vohamo, da močne vonjave uhajajo v okolje. Žalostno je, da vi verjamete v to, da negativnih učinkov ni in ne bo. Sicer pa ste se sami zarekli, ko ste dejali, da strah pred nevarnimi odpadki ni tako velik, kot ga navajajo v civilni iniciativi. Strup in vnetljive snovi dajete skupaj, kar je neke vrste ekološka bomba, vsi pa vemo tudi to, da biološki filtri vsega ne očistijo!«
Župan Leskovar je želel zadevo umiriti, saj je Bezja-ku navrgel, da če je res tako ekološko usmerjen, zakaj se potem vozi v službo z avtomobilom, zakaj ne hodi peš. A mu je Bezjak vljudno pojasnil, da je eden tistih, ki se zaradi ekološke ozaveščenosti tudi na Ptuj vozi izključno s kolesom, ter ponovno izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da shranjujejo kisline, nevarna odpadna olja in baze na vodovarstvenem območju, saj nihče ne ve, kakšne so lahko posledice, če pride v tem centru do nesreče. Podobnega mnenje je bil tudi Stanislav Lampič, ki ga je motilo dejstvo, da so o tako pomembni zadevi, kot je širitev centra z nevarnimi odpadki, svetnikom posredovali tako
skopo in kratko poročilo: »Vsi vemo, da so transformatorska olja izredno nevarna in strupena, vi pa nam ne napišete niti nabora odpadkov, ki jih tu predelujete. Tukaj smo ljudje, ki se na te zadeve nekaj spoznamo, in vaše poročilo nas ni zadovoljilo.«
Dobil je zagotovilo, da v Kidričevem ne jemljejo olj, ki vsebujejo PCB-je, in jih tudi ne razgrajujejo, a je nezadovoljen odkimaval. Skeptičen pa je bil tudi Anton Habjanič, ki je priznal, da so njega sicer prepričali, da imajo dobre namene, a dodal: »Spomnim pa se, kako nam je svetnikom pred tremi leti Albin Brencl predstavljal svoje veleumje, kako bo predelava odpadnih gum v skladu z visokimi okolj-skimi standardi, danes pa vsi vemo, kaj se tam dogaja. Zato smo pač taki: kogar piči kača, se boji že zvite vrvi.«
Tudi podžupan Milan Strmšek je bil zaskrbljen: »Po vsem, kar smo dopoldne videli, se sprašujem, kdo je dal dovoljenje, da tak obrat sploh lahko obratuje. Če inšpektor, ki si ga je ogledal, ne bo imel zavezanih oči, bo moral ukrepati, kajti zadeva še zdaleč ni nedolžna, vsi smo lahko sami videli in občutili, da emisije in vonjave so!« Franca Planinska pa je motila tudi aro-ganca Ministrstva za okolje in prostor, ki ni na dopise z občine v minulem obdobju ni niti odgovorilo.
Vročo razpravo so sklenili s skupno ugotovitvijo, da občinski svet nima pri tem nobene besede, zato so se z vsebino želeli le podrobneje seznaniti. Župan Leskovar pa je medije pozval, naj javnosti sporočijo, da pozivajo k sodelovanju posameznike, ki bi želeli sodelovati v tričlanski delovni skupini občine Kidričevo, ki bo spremljala gradnjo in nato tudi delovanje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki.
Po drugi prekinitvi maratonske seje so imenovali še nadzorni svet javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d. o. o. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je vanj predlagala Danila Lendera, Zorana Žunka in Radovana Pulka. Ker pa je Zoran Žunko izjavil, da od kandidature odstopa, so po tretji prekinitvi seje v nadzorni svet imenovali Marka Pergerja, Danila Lendera in Radovana Pulka.
M. Ozmec
Miklavž pri Ormožu • Združili moči v humanitarni akciji
Učenci se učijo dobrodelnosti
Minuli petek dopoldne je v avli Osnovne šole Miklavž pri Ormožu potekala krajša slovesnost, na kateri sta Luka Štampar, predsednik šolske skupnosti, in ravnatelj Vlado Hebar predsednici krajevne organizacije Rdečega križa Vinski vVrh Majdi Vogrinec predala igrače in oblačila, ki so jih zbrali učenci.
Ideja o zbiranju igrač in oblačil se je utrnila Majdi Vogrinec ob prebiranju nekega članka, ki jo je prevzel. Svojo idejo je prenesla upravnemu odboru, ki jo je podprl in skupaj z domačo šolo so jo prenesli v realnost. Zbiranje je potekalo tri tedne, zbralo pa se je zelo veliko reči, ki utegnejo priti prav otrokom. Odrasle je presenetila dobrodelnost otrok, ki so pokazali, da znajo deliti in poskrbeti za nekoga, ki nima toliko kot oni. Igrače bodo poslali na zavod Luč, ki bo organiziral prevoz v tujino, verjetno se jih bodo veselili otroci v Indiji, Gazi ali Saraje-
Škatlo igrač in oblačil so zbrali tudi na podružnični šoli Kog, akciji pa so se pridružile še krajevne organizacije, ki delujejo v okviru območne organizacije Rdečega križa Ormož.
Kot je povedala Majda Vogri-nec, je tudi v domačem kraju vedno več takšnih, ki potrebujejo pomoč. Rdeči križ jim pomaga s prehrambnimi paketi v okviru območnega združenja, razdeljujejo prehrambne pakete iz evropskih skladov. Sodelujejo pa tudi z osnovno šolo in pomagajo, če se pri kakšnem učencu pojavi težava pri plačilu prehrane ali šole v naravi. „Pomagati poskušamo po svojih močeh, saj sredstev ni veliko, delujemo namreč le s članarino svojih članov. Teh imamo v krajevni organizaciji 206. Ponosni smo, da so se nam pri delu pridružili mladi, radi bi jih motivirali, da se nam pridružijo. Vsem, ki ste akcijo
Foto: Viki Ivanuša
Majda Vogrinec iz Rdečega križa Vinski Vrh je bila presenečena nad širokosrčnostjo miklavže-vskih otrok. Igrače sta ji simbolno predala Luka Štampar, predsednik šolske skupnosti, in ravnatelj Vlado Hebar.
podprli, se iskreno zahvaljujemo," je povedala Vogrinčeva.
Akcijo je podprlo tudi vodstvo šole. „Takšne akcije spadajo v koncept razmišljanja šole. Ni dovolj, da šola v tem okolju čim kvalitetneje izvaja pouk in obšolske dejavnosti, v tem času, ko družba izgublja moralne vrednote, je treba pri najmlajših spodbujati empatijo in sočutje do tistih, ki nimajo nič ali pa manj kot oni. Treba je razvijati solidarnost. Akcija je popolnoma uspela, vsak dan so prihajale nove škatle, nove igrače. Na šoli je bilo zaradi tega zelo veselo, učenci so si igrače med odmori ogledovali, se z njimi igrali, ugibali, kam
bodo prišle. Vladalo je sijajno vzdušje in poleg igrač in oblačil smo zbrali tudi obilje nasmehov in veselja, ki ga bodo predstavniki Rdečega križa znali prenesti naprej," je povedal ravnatelj Vlado Hebar.
Ob tej priložnosti je ravnatelj čestital učencem tudi za uspehe, dosežene v minulih dneh. Na tekmovanjih v znanju iz različnih predmetov so dosegli poleg več srebrnih tudi dve zlati priznanji - Vanja Carlina Rajh pri nemščini in Jaka Zorec pri računalništvu. Veseli so, da so se vse tri skupine, v katerih plešejo učenci šole, uvrstile na regijsko tekmovanje. Miklavževski folkloristi so
že dve leti zapored med osmimi najboljšimi v državi. Zato so konec maja povabljeni na mednarodni Folk art v Bolgarijo. Šolska gledališka skupina se je prvič uvrstila v nadaljnje tekmovanje, debatne skupine pa te dni branijo prvo in drugo mesto v državi iz minulih letih. Na šoli so zelo zadovoljni, saj so manjša enooddelčna šola, ki ima lepe rezultate.
Prihodnjo soboto ob 19.15 pa bodo imeli tudi vsakoletno gala pevsko prireditev. Naslov je S slovenskimi melodijami v pomlad, nastopili pa bodo šolski zbori in zanimive zasedbe iz širšega okolja.
Viki Ivanuša
Ormož • Diradi čindara 2011
Večer folklore odraslih skupin
Peta letošnja prireditev sklada za ljubiteljsko kulturo v Ormožu je bila revija odraslih folklornih skupin z naslovom Diradi čindara 2011.
Nastopilo je šest skupin, kar kaže, da je zanimanje za folkloro na Ormoškem še vedno zelo živo. Folklorna skupina zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, Varstve-no-delovni center Ormož, se je predstavila s postavitvijo Ljubezen pa taka, vodja skupine pa je Anita Špes. Folklorna skupina turistično kulturnega društva Ivanjkovci, ki jo vodi Mojca Gorjak, je zaplesala Če kopat ne boš znal, domov te bom nagnal. Folklorna skupina turističnega društva Podgorci je pripravila Odhod k vojakom, ki ga je na oder postavil vodja Stanko Kukovec, Folklorna skupina kulturnega društva Obrež je v svoji posta-
vitvi obudila zanimiv poklic. Postavitev Šoštar si je zamislila Silva Marčec. Folklorna skupina Metla kulturno-turi-stičnega društva Miklavž pri
Ormožu je zaplesala Prišlo jih je devet, postavitev pa je delo vodje skupine Leonide Novak in folkloristov. Kot zadnja pa je nastopila Folklorna skupi-
r
-JL *
O
iS
Foto: Viki Ivanuša
Bilo je veselo.
na Untrca kulturnega društva Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž, ki je zaplesala Gostuvaje se služe, skupino vodi Marjana Kosi.
Postavitve so vsebovale plese, pesmi, igre, zbadljivke in iz-števanke. Strokovna spremljevalka Klavdija Žabot je bila na koncu revije videti zadovoljna, saj je povedala, da je bil čudovit folklorni večer ter da skupine lepo napredujejo: „Vsaka za sebe je najboljša, nekatere so zadele s programom, druge z žarom, vsaka skupina ima plu-se in minuse. Treba pa je povedati, da je za uspešno postavitev treba vložiti veliko napora, saj je najprej treba navdušiti plesalce, nato pa še gledalce."
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski kmetije in kmetice ter kmetije z avstrijske Koroške so za letošnjo 22. razstavo Dobrote slovenskih kmetij prijavili kar 1369 izdelkov v okviru trinajstih skupin. Ocenjevanje je te dni v polnem teku. Doslej so ocenili suho sadje, sokove, kise, vložene vrtnine, olja, kompote, marmelade, džeme in žganja (na fotografiji). Ocenjevanje je potekalo 6. aprila v prostorih KGZ na Ptuju. 143 prijavljenih vzorcev so ocenjevale štiri strokovne komisije, ki so pri posameznem vzorcu ocenile čistost, cvetlico, okus in harmoničnost posamezne vrste žganja. Od včeraj pa poteka ocenjevanje mesnih izdelkov, vseh vzorcev je 161. Tudi za letošnjo razstavo je prijavljenih največ izdelkov iz žit, skupaj 405. Dosedanja ocenjevanja kažejo, tako pravi Terezija Meško, vodja vseh ocenjevanj, da so prijavljeni izdelki visoke kvalitete, veliko boljše kot na lanski razstavi, in da so doslej izločili zelo malo izdelkov.
MG
Ptuj • Blagoslov motoristov in motorjev
Foto: Črtomir Goznik
Na Minoritskem trgu, pred cerkvijo sv. Petra in Pavla, je bil 9. aprila blagoslov motoristov in motorjev pred novo motoristično sezono, ki se je letos začela prej kot v prejšnjih letih. p Mirko Pihler, kije v prejšnjih letih blagoslov opravljal na Slovenskem trgu, ga je letos opravil na novi lokaciji. Sledili so mu tudi motoristi, zaželel jim je varno in srečno vožnjo, kjerkoli bodo že vozili. V lepem sobotnem dopoldnevu se je zbralo čez 80 članov Moto kluba Kurent Ptuj in njihovi gostje iz prijateljskih klubov iz Slovenije in Hrvaške. Letošnje leto bo zanje še posebej pomembno, svoj julijski zbor bodo opravili že na novi lokaciji, na območju nekdanjih vojaških prostorov v Novi vasi, za katere bodo v teh dneh podpisali pogodbo. Prostor in objekte bodo uredili, da bodo lahko gostili motoriste iz cele Evrope. Na novi lokaciji, ki je stran od mesta, tudi ne bodo moteči za okolje.
MG
Ljutomer • Festival lutkovnih skupin
Na regijskem festivalu lutkovnih skupin Pomurja je v ljutomerskem domu kulture nastopilo pet skupin, ki so bile na območnih srečanjih najuspešnejše. Predstavile so se skupina Cekinček Gornja Radgona z Rdečo kapico (mentorica Irena Domanjko Seršen), drugi razred OS Ivana Cankarja Ljutomer s predstavo Kokoška, ki je želela videti morje (Valerija Osterc), Školjkice OŠ Gornja Radgona s Sneguljčico (Simona Kolarič Wolf), OŠ Kapela s predstavo Kako kokoško naučiš znesti jajce (Helena Hedžet), Sončnice IV. OŠ Murska Sobota (Eva Sarjaš) in Šolenčki vrtca Lendava z ljudsko pravljico v madžarščini Debela repa (Irma Voroš in Timea Toth). Regijski nastop v Ljutomeru si je ogledala strokovna spremljevalka Jelka Sitar Cvetko in bo naknadno izbrala skupino, ki bo Po-murje zastopala na državnem srečanju lutkovnih skupin 24. maja v Ljubljani.
NŠ
Foto: NS
EU • Lani za razvojno pomoč rekordnih 53,8 milijarde evrov
Kljub milijardam cilj ni dosežen
EU je v letu 2010 za uradno razvojno pomoč namenila rekordnih 53,8 milijarde evrov, za približno 4,5 milijarde evrov več kot leto prej, a še vedno ni dosegla zastavljenega cilja. Za svojimi cilji zaostaja tudi Slovenija, ki je lani za razvojno pomoč namenila manj kot leto prej.
Leto 2010 je po navedbah Evropske komisije zaznamovala največja uradna razvojna pomoč Evrope, ki je dosegla 0,43 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). EU kljub temu ni izpolnila zaveze, da bo v letu 2010 za razvoj skupaj namenila 0,56 odstotka BND. Poraba EU je bila v absolutnem znesku za 14,5 milijarde evrov nižja od zaveze, kažejo podatki komisije.
Kljub temu je EU lani še utrdila vlogo najradodarnejše donatorice v svetu, saj je zagotovila več kot polovico uradne svetovne razvojne pomoči, so poudarili v Evropski komisiji.
Deset držav članic je lani za uradno razvojno pomoč namenilo manj sredstev kot leta 2009. Med njimi je tudi Slovenija, ki je po navedbah komisije lani namenila 0,13 odstotka BND ali 48 milijonov evrov, leta 2009 pa 0,15 odstotka BND. Njen cilj za lani je bil 0,17 odstotka BND.
Tri od petih največjih donatoric na svetu so članice EU, in sicer Francija, Nemčija in Velika Britanija. Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Danska so že presegle 0,7 odstotka BND, kar je cilj, ki ga želi EU doseči do leta 2015.
Minimalne cilje, ki so bili za leto 2010 določeni za države članice EU, je preseglo vsega skupaj devet držav - Luksemburg, Švedska, Danska, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Finska, Irska in Ciper.
Prve podatke o uradni razvojni pomoči, ki so jo v letu 2010 zagotovile EU in njenih 27 držav članic, je danes predstavil evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs.
»V letu 2010 EU ostaja daleč največja svetovna donatorica. A razvojni proračun je še vedno manj kot odstotek BND. Če želimo doseči ambiciozne cilje za leto 2015 in držati obljube, ga je treba povečati,« je poudaril Piebalgs.
Leta 2005 so se države članice EU zavezale, da bodo do leta 2015 povečale uradno razvojno pomoč na 0,7 odstotka BND, pri čemer je za nove članice, ki so se uniji pridružile v letih 2004 in 2007, torej tudi Slovenijo, cilj 0,33 odstotka BND.
Leta 2010 pa so obljubile, da bodo uradni razvojni pomoči skupaj namenile 0,56 odstotka BND. Ta cilj temelji na seštevku 0,51 odstotka BND za uradno razvojno pomoč, ki je bil določen za 15 starih članic EU, in 0,17 odstotka bNd, določenega za 12 članic, ki so se EU pridružile leta 2004 in 2007.
Podatke za večino držav članic EU zagotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki zbira podatke o pomoči članic njenega Odbora za razvojno pomoč (DAC) ter o pomoči drugih držav, ki jih ji posredujejo. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Ženeva • Povečevanje obsega svetovnih trgovinskih tokov se bo letos nekoliko upočasnila. Potem ko je bila rast svetovne trgovine lani 14,5-odstotna, kar je največji skok po letu 1950, bo namreč letos znašala 6,5 odstotka, je danes sporočila Svetovna trgovinska organizacija (WTO).
Kot je WTO, ki ima sedež v Ženevi, zapisala v svojem letnem poročilu, je napovedana 6,5-odstotna rast svetovne trgovine še vedno nad dolgoletnim povprečjem. To je namreč med letoma 1990 in 2008 znašalo šest odstotkov, poročajo tuje tiskovna agencije. Generalni direktor WTO Pascal Lamy je ob današnji predstavitvi poročila dejal, da je trgovina svetu pomagala iziti iz gospodarske in finančne krize. Pri tem je spomnil, da se je obseg svetovne trgovine leta 2009 skrčil za 12 odstotkov. Prav tako je Lamy opozoril, da se nekatere bogate države še vedno soočajo s težavami.
Razvite države naj bi sicer letos zabeležile 4,5-odstotno rast trgovine, države v razvoju pa 9,5-odstotno rast (lani je bila ta rast 12,9 oz. 16,7-odstotna).
Bruselj • Evropska komisija je danes v Bruslju sporočila, da še čaka na formalno prošnjo Portugalske za pomoč iz obstoječih evropskih mehanizmov. Pričakujemo, da jo bomo prejeli "kmalu", je povedal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio. Tiskovni predstavnik je pojasnil, da je formalna prošnja začetek procesa pomoči Portugalski in da je pomemben del tega procesa dogovor o celovitem programu s pogoji. Ti v primeru Irske in Grčije vključujejo ukrepe za ureditev javnih financ in tudi strukturne reforme.
Ker prošnje še ni, je tudi nemogoče govoriti o tem, kolikšna naj bi bila pomoč, je še razložil Altafaj Tardio. "Nobene številke ni, ker tudi formalne prošnje še ni," je dejal in dodal, da bodo potrebe preverili na terenu v dialogu s portugalskimi oblastmi. Šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je sicer ob robu vrha EU 24. marca ocenil, da bi bila primerna vsota pomoči Portugalski pri soočanju z dolžniškimi težavami 75 milijard evrov.
Berlin • Skupina večjih nemških think-tankov je zvišala napoved letošnje nemške gospodarske rasti. Medtem ko je v oktobrskem poročilu ocenjevala, da bo rast nemškega BDP letos dvodstotna, zdaj ugotavlja, da bo 2,8-odstotna. Ob tem je Nemčija februarja glede na januar zaznala še 1,6-odstotno rast obsega industrije, je sporočilo gospodarsko ministrstvo. Pomladansko poročilo, ki ga dvakrat letno pripravljajo inštituti Ifo iz Munchna, lfw iz Kiela, IWH iz Halle-ja in RWI iz Essna v sodelovanju z nekaterimi švicarskimi in avstrijskimi inštituti, obenem napoveduje, da bo za največje evropsko gospodarstvo odlično tudi prihodnje leto, ko se bo sicer nemška gospodarska rast nekoliko umirila, a bo še vedno znašala dva odstotka.
Sydney • Avstralski rudarski gigant Rio Tinto je uspešno izpolnil cilj pridobitve 47-odstotnega deleža družbe River-sdale Mining in je blizu večinskega deleža, so sporočili iz družbe. Vodstvo podjetja Riversdale je danes delničarjem priporočilo sprejem skoraj štiri milijarde dolarjev vredne prevzemne ponudbe. V sredo je Rio Tinto sporočil, da je pridobil 49,49-odstotni delež delnic družbe Riversdale. Da bi ponudba veljala za uspešno, je bil sicer določen vsaj 47-od-stotni pridobljeni delež. Ker je tako blizu pridobitvi večinskega deleža, je avstralski velikan ponudbo z 16 avstralskih dolarjev za delnico dvignil na 16,50 avstralskih dolarjev (12,12 evra) za delnico ter jo podaljšal do 20. aprila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Washington • Pogajalci ZDA in Kolumbije so v sredo dosegli dogovor o prostotrgovinskem sporazumu med državama, ki ga bosta danes v Washingtonu slovesno oznanila predsednik ZDA Barack Obama in njegov kolumbijski kolega Juan Manuel Santos. Sporazum je pomemben za obe državi, morda pa še najbolj za Obamo, od katerega republikanski kongresniki zahtevajo, da sklene vse tri sporazume o zunanji trgovini, ki jih je leta 2007 podpisal njegov predhodnik George Bush. Demokrati v kongresu takrat sporazumov niso potrdili, predvsem zaradi nezadostne zaščite pravic delavcev. Obama se je z Južno Korejo, Kolumbijo in Panamo znova pogajal in doslej spravil pod streho sporazuma s prvima dvema. Sporazum z Južno Korejo je bil dosežen decembra lani, sporazum s Panamo pa naj bi bil kmalu, rešiti je treba le še nekaj zapletov glede odprtosti davčne zakonodaje.
(sta)
Priština • Pred volitvami
Glavne kosovske stranke s skupno predsedniško kandidatko
Foto:slobodnaevropa.org
Glavne kosovske stranke so v sredo dosegle dogovor, da bo njihova skupna kandidatka za predsednico Kosova Atifete Jahjaga, namestnica generalnega direktorja policije. Dogovor so dosegle koalicijski Demokratska stranka Kosova in Zveza za novo Kosovo ter opozicijska Demokratska zveza Kosova, s tem pa so preprečile poglobitev politične krize v državi.
Dogovor so sklenili Thaci kot predsednik Demokratske stranke Kosova (DPK), vodja koalicijske Zveze za novo Kosovo (ANK), sporno izvoljeni in sedaj že bivši predsednik Kosova Behgjet Pacolli ter predsednik Demokratske zveze Kosova Isa Mustafa, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Pri dogovoru je sodeloval ameriški veleposlanik v Prištini Christopher Dell.
Thaci je poudaril, da so z dogovorom presegli politično krizo, ki jo je povzročila izvolitev Pacollija za predsednika 22. februarja, ki jo je ustavno sodišče zaradi neustreznega postopka 28. marca označilo za neustavno.
Dogovorili so se tudi za čimprejšnjo reformo ustave glede volitev predsednika, tako da bi od leta 2012 predsednika volili na neposrednih volitvah in ne več v parlamentu kot doslej. Dogovorili so se tudi za spremembo volilnega zakona, tako da bi leta 2013 hkrati z lokalnimi pripravili tudi parlamentarne volitve.
Pacolli, ki je v sodelovanje svoje stranke v vladni koaliciji pristal zaradi zagotovila, da bo postal predsednik Kosova, je pred tem v sredo povedal, da ne bo znova kandidiral za položaj. Zatrdil je, da tega ni storil zaradi pritiskov, ampak v dobro ljudi na Kosovu in da je vladna koalicija sedaj še bolj trdna. Njegova stranka bo ostala v vladi, s tem pa tudi preprečila predčasne parlamentarne volitve.
Na letošnjih prvih - sicer predčasnih parlamentarnih volitvah - odkar je Kosovo pred tremi leti razglasilo samostojnost, je Pacollijeva stranka z desetimi odstotki podpore postala četrta najmočnejša v državi. Na podlagi omenjenega dogovora je vstopila v vlado, tako da ima vladna koalicija - v kateri so DPK, ANK, srbska Samostojna liberalna stranka, lista Ibrahima Rugove ter manjšinske skupnosti - v parlamentu 65 od 120 poslancev.
Dnevnik Expres piše, da je
Atifete Jahjaga s činom gene-ralmajorja ženska z najvišjim činom v policiji na območju Zahodnega Balkana. Po izobrazbi je pravnica. (sta)
Madrid •
Finančna ministrica Salgadova:
Španiji ne bo treba jemati mednarodnega posojila
Foto: maseuropa.es
Potem ko je Portugalska v sredo napovedala prošnjo za tujo finančno pomoč, je španska finančna ministrica Elena Salgado danes zatrdila, da zadolženi Španiji tega ne bo treba storiti. Tudi v Evropski komisiji so danes zavrnili scenarij, da bo Portugalski kmalu sledila Španija, češ da španska lokomotiva »ostaja na tirnicah«.
»Špansko gospodarstvo se sooča s pomembnimi izzivi, a danes izpolnjuje svoje obveznosti,« je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio. Ob tem je poudaril, da Portugalske ni mogoče primerjati s Španijo.
Španija je sicer na današnji avkciji uspešno prodala triletne obveznice, s čimer je zbrala 4,13 milijarde evrov. Pri tem je ponudila nižjo donosnost kot na zadnji taki dražbi.
Španija je dolgoročne državne dolžniške papirje danes prodala po povprečni obrestni meri 3,57 odstotka, medtem ko je zahtevana donosnost na zadnji podobni avkciji v začetku marca znašala 3,59 odstotka. Da zaupanje v Španijo še obstaja, je dokazalo tudi povpraševanje po obveznicah, saj je dvakrat preseglo ponudbo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Analitiki ob tem napovedujejo, da bo zdaj trg zelo pozoren na Španijo. Nekateri strokovnjaki pa so celo prepričani, da se Španiji ne bo uspelo izviti iz dolžniškega primeža. Pri tem izpostavljajo ukrepe te države, kot so dvig davkov, znižanje plač v javnem sektorju in zvišanje starosti, potrebne za upokojitev.
Sicer pa španska centralna banka napoveduje, da bo rast španskega bruto domačega proizvoda letos 0,8-odstotna. (sta)
Tripoli • Gadafijevo pismo Obami
Ustavite
„nepravično"
vojno
Libijski voditelj Moamer Gadafi je ameriškemu predsedniku Baracku Obami poslal sporočilo, povod za to pa je bil umik ameriških letal iz vojaške operacije v Libiji.
»Vodja revolucije (Gadafi) je poslal sporočilo ameriškemu predsedniku Baracku Obami,
potem ko so se ZDA umaknile iz agresivne kolonialistične koalicije, ki je na križarskem pohodu proti Libiji,« je poročala agencija Jana, ki pa vsebine Gadafije-vega pisma ni razkrila.
Ameriška tiskovna agencija AP je kasneje razkrila, da je Ga-dafi Obamo v zmedenem, tri strani dolgem pismu pozval, naj ustavi »nepravično vojno«, ki poteka v Libiji pod poveljstvom zveze Nato. To naj bi bil storil v imenu miru na svetu ter prijateljstva med ZDA in Libijo, Oba-ma pa naj bi bil človek z dovolj poguma, da razveljavi napačne akcije.
Kot je še zapisal Gadafi, je mednarodno vojaško posredovanje Libijo prizadelo »bolj moralno kot fizično«.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je potrdil prejem pisma in tudi to, da ne gre za prvo Gadafijevo pismo, hkrati pa ocenil, da bodo o Gadafiju sodili na osnovi njegovih dejanj in ne besed. Kot je poudaril, je Obama že pred tedni jasno povedal, da se bo posredovanje končalo, ko bodo Gadafijeve sile prenehale napadati civiliste.
Ameriška vojska je v ponedeljek umaknila svoja bojna letala iz mednarodne operacije v Libiji. (sta)
Strasbourg •
Evropski poslanec Molzer:
Krška nuklearka naj se zapre!
Foto: deutschlandwoche.de
Evropski poslanec iz Avstrije Andreas Molzer namerava skupaj z več drugimi evropskimi poslanci vložiti resolucijo, ki poziva EU k izvedbi študije v vseh nukle-arkah na potresno ogroženih območjih v uniji ter se zavzema za zaprtje tistih, ki se bodo izkazale za nevarne. Med njimi je po besedah poslanca tudi nuklearka v Krškem.
Samostojni evropski poslanec je v zvezi z varnostjo Nuklearne elektrarne Krško (Nek) nedavno že naslovil vprašanje na Evropsko komisijo in Svet EU. Poslanec, ki prihaja iz avstrijske Koroške, je v Strasbour-gu za slovenske medije povedal, da se v njegovi deželi bojijo, da Nek ne ustreza varnostnim zahtevam. Kot je pojasnil, jedrska elektrarna namreč stoji na potresno ogroženem območju, je relativno stara, v preteklosti pa je že imela tehnične težave. Morebitna nesreča v Krškem bi v prvi vrsti prizadela Slovenijo in Hrvaško, pa tudi Avstrijo, je poudaril.
Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) je v odzivu na njegove izjave povedala, da ima Nek narejene vse študije v skladu z dobro jedrsko prakso in da obratovalni podatki te nuklearke kažejo, da je med najvarnejšimi na svetu. V času pristopnih pogajanj Slovenije z EU je bila s strani unije ocenjena tudi varnost Neka, je pojasnila poslanka in dodala, da je bila pri zahtevah glede tega še posebej glasna Avstrija. In prav zaradi zahtev glede potresne
varnosti so bile narejene dodatne študije. »Sicer pa je Nek v stalnem procesu obnove svojih sistemov in mislim, da zelo dobro skrbi za vzdrževanje varnosti,« je še dejala. Poslanka pa meni, da je prav, da bi bil tudi Nek tako kot vse ostale elektrarne v Evropi podvržen stresnim oz. obremenitvenim testom.
Molzer je sicer priznal, da EU formalno ne more narediti veliko za zaustavitev delovanja
krške nuklearke. »Zavedamo se, da Slovenije ne moremo prisiliti k zaprtju Krškega, lahko pa nanjo naslovimo moralni poziv, kar tudi delamo,« je dejal.
Ob tem je navedel, da je Slovenija v pristopnih pogajanjih z EU privolila, da bo relativno kmalu ustavila nuklearko v Krškem. »O tem ni več govora, govori se celo o podaljšanju obratovanja elektrarne,« je dejal. (sta)
Destrnik • Z zadnje seje občinskega sveta
Bivši direktor zdaj predsednik NO
Na minuli seji destrniškega občinskega sveta se je spet smodilo okoli javnega občinskega podjetja Gradnje Destrnik.
Omenjeno podjetje je namreč po poročilu nadzornega odbora (NO) lansko leto zaključilo z izgubo 60.000 evrov oziroma pozitivno ničlo, saj je izgubo pokrilo s praktično identičnim zneskom nerazporejenega dobička iz prejšnjega leta. Kot je znano, je podjetje do konca lanskega leta vodil vršilec dolžnosti direktorja, sicer tudi direktor destrniške občinske uprave Miran Čeh, kar je bilo po besedah župana Franca Pukšiča najbolj smotrno in rentabilno. Župan Pukšič pa je bil predsednik NO taistega podjetja, kar pa je bilo v nasprotju z zakonom o korupciji, sprejetim junija lani, zato se je moral s tega položaja umakniti. Z letošnjim letom je vodenje javnega podjetja prevzela Brigita Majal kot v. d. direktorice, Miran Čeh pa je presedlal s funkcije v. d. direktorja v predsednika NO. Kot novi predsednik NO javnega podjetja Gradnje Destrnik je tako zbranim svetnikom podal tudi poročilo o poslovanju podjetja, iz katerega je bilo razbrati, da je družba v letu 2010 sicer res pridelala minus, da pa je poslovala korektno, brez napak in v skladu z zakonodajo.
Opozicijski svetnik Branko Horvat je bil do skopega poročila hudo skeptičen: „Menim, da je bila izguba načrtovana! Leto prej je bil dobiček tega podjetja enak, okoli 60.000 evrov, in je bilo rečeno, da se bo prelil v občinski proračun. Poleg tega se mi ne zdi smotrno, da imamo v javnem podjetju direktorja, paše dva delovodja, ljudi s sedmo stopnjo izobrazbe ... in temu primerne plače. To je neracionalna poraba občinskega denarja! Nadalje pravite, da je podjetje približno 175.000 evrov poslov opravilo izven občine, na trgu. Kje, kdo je naročnik teh del?"
kih lani dosegla realizacijo v višini 3,3 milijona evrov ob zadolžitvi slabih 600.000 evrov. Predvideni lanski proračun je bil sicer nastavljen na cifro 3,6 milijona evrov ob predpostavki zadolževanja za 800.000 evrov, ker pa je bila konec leta zadolžitev manjša, je bila seveda tudi realizacija toliko nižja.
Nov kanalizacijski projekt precej v zraku
V zaključnem delu seje, ki jo je tokrat ob odsotnosti župana Pukšiča vodil podžupan Branko Zelenko (Pukšič se je občinskemu svetu pridružil proti koncu seje, a ni želel prevzeti vodenja), je svetnika Branka Horvata še zanimalo, kaj se dogaja z načrtovano gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Svetincih: „Med ljudmi se govori kar nekaj, nihče pa nima točnih informacij. Bolj prav bi bilo, da se skliče zbor krajanov, pač sestanek, na katerega se povabijo naši občani in naj se tam pove in pojasni, kje bo čistilna naprava, kdo bo vezan nanjo in podobno."
Miran Čeh se je z mnenjem Horvata strinjal, češ da je oziroma bo takšen sestanek potreben in ga bodo tudi izvedli, vendar šele potem, ko bo glede projekta izgradnje kanalizacije kaj bolj dorečenega: „Trenutno se delajo idejne podlage, v igri je več opcij, tudi za čistilno napravo so v igri tri ali štiri lokacije. Čakamo strokovno študijo, ki bo pokazala, kako in kje bo najbolj optimalno položiti cevi in kje naj bo čistilna naprava. Zaenkrat so v kanalizacijsko mrežo zajeta naselja Zasadi, Svetinci in del Gomile, vendar je precej problematičen vodotok na tem območju. Za Le-vanjce in Desence bo potreben poseben projekt. Prav tako še čakamo napovedani šesti poziv za regionalne razvojne pobude, kamor nameravamo ta projekt prijaviti za sofinanciranje, kar pomeni, da bo zahteval najmanj 600.000 evrov ali več. Kot rečeno, pa bomo takoj, ko bodo izdelane študije za najbolj optimalno traso in čistilno napravo, sklicali sestanek krajanov in vse pojasnili."
SM


mm"*
' •■■■■_-
Destrniško javno podjetje Gradnje Destrnik je lansko leto zaključilo z izgubo, ki je skoraj do evra enaka nerazporejenemu dobičku iz prejšnjih let.
Pa brez zamere
Govori Nigel
Potreba po streznjenju je vsak dan večja
Nigel Farage je človek, ki ga nekateri med vami zagotovo poznate. Je britanski politik, predsednik Stranke za neodvisnost Velike Britanije (UKIP) in poslanec v evropskem parlamentu. Kot predsednik evroskeptične UKIP bi se morda komu lahko zdel precej čuden, da se želi udinjati v Evropskem parlamentu, oziroma bi kdo pomislil, da je tam zgolj zato, da ga sesuje. No, to na nek način drži; a vendar pod besedo "sesutje" ne mislimo dobesedno na razbitje te (žal) zbirokratizirane ustanove, ampak na razgaljanje dejanskega stanja, ki ga Farage brezkompromisno pove vodilnim evropskim politikom, kot se reče, "direktno v faco" - pa naj gre za poslanske kolege, predsednika Evropskega parlamenta ali predsednika Evropske komisije. Fa-rage jim nalije čistega vina in postavi brezkompromisno ogledalo; lahko rečemo, da jim zdravorazumsko pove, kar jim gre, in predstavi dejansko stanje, za katerega se zdi, da za razliko od svojih odtujenih predstav, kijih kujejo v svojih pisarnah, na gala večerjah ter takih in drugačnih sejah, na katerih mrgoli političnega leporečja, o njem nimajo niti najmanjšega pojma.
Njegovi nastopi tako nimajo zgolj namena "streznjenja" evropolitikov in celotne evropske mašinerije ter potencialne opustitve ideje EU, ampak se v njih lahko prepoznajo tudi politiki in ostali politikantski špekulanti vseh vrst in barv. Nigel jim pove to, kar si misli veliko njihovih podanikov, pa jim seveda tega ne morejo povedati v obraz, saj je dostop do teh novodobnih dvorov jare gospode za vsakdanjike neprodušno zaprt. Njegovi nastopi in poante so zato več kot aktualne tudi, ko beseda nanese na našo vladajočo srenjo vseh vrst in barv, za katero se prav tako zdi, da je popolnoma izgubila občutek za realnost in treznost.
Pa poglejmo enega izmed nastopov Faragea - tega je imel konec lanskega oktobra. Takole je nagovoril kolege, predsednike in druge evromogočeže (vprevodu spodaj podpisanega po tonskem zapisu) - kot boste videli, so poante Farangea več kot aktualne tudi danes in tudi v naši mali članici EU, pa čeprav se morda ne strinjate z njim glede Evropske unije: "Dobro jutro, g. Van Rompuy (predsednik Evropskega parlamenta, op. G. A.). Na položaju ste sedaj nekako eno leto, in v tem času je celoten sistem začel razpadati, vlada kaos in denar odteka neznano kam. Pravzaprav bi se vam moral zahvaliti, saj ste odličen kandidat za na majice našega evroskeptičnega gibanja! Dobro, šalo na stran; poglejte malce okoli sebe po dvorani - poglejte te obraze! Poglejte strah in jezo na njih - ubogi Barosso (predsednik Evropske komisije, op. G. A.) zgleda, kot da bi videl duha! Začenjate razumevati, da se je igra približala koncu, a navkljub temu v svojem obupu, da bi uresničili svoje 'sanje', hočete izbrisati še zadnje sledi demokracije iz sistema. In zelo očitno je, da se nihče izmed vas ni naučil ničesar!Ko vi, g. Van Rompuy, govorite, da nam je evroprinesel stabilnost, bi najbrž lahko zaploskal vašemu smislu za humor; ampak ali ni to tipičen primer tiščanja glave v pesek in razmišljanja, skreganega z realnostjo? /.../Poglej-te svoj odgovor, ki ste ga dali Irski (ki jo je takrat zaznamovala še zmeraj trajajoča velika kriza, op. G. A.). Kar jim v času, ko se njihova vlada seseda sama vase in razpada, govorite, je, da bi bilo neprimerno, da bi sedaj imeli splošne volitve. Komisar Rehn je celo rekel, da bi morali najprej uravnotežiti proračun, preden bi jim dovolili imeti splošne volitve. Kdo, za hudiča, pa vi, ljudje, mislite, da ste!?!??! Da, res ste zelo, zelo nevarni ljudje! Vaša obsedenost z ustvarjanjem te evro-države pomeni, da ste pravzaprav srečni, ko uničujete demokracijo. Zdi se, da ste srečni in zadovoljni, ko so milijoni in milijoni ljudi nezaposleni in revni. In milijoni bodo še trpeli, zato da boste lahko vi nadalje gradili svoje EU sanje... /.../ In ekonomski vidik pravzaprav niti ni najbolj zaskrbljujoč - kajti če ljudi oropate njihove identitete, če jih oropate demokracije, potem jim ostaneta zgolj še nacionalizem in nasilje.«
Tako pravi Farage. Ni nujno, da se z njim strinjate (osebno se mi ideja EU zdi dobra - kar seveda ne pomeni, da tako mislim tudi o trenutni izvedbi same ideje!); lahko ga označite tudi za tipičnega populista - a priznati morate, da ima poanto, še posebej kar se tiče soočenja odtujenih politikov z resnico. Takega Faragea, ki bi politično vrhuško brez ovinkov vprašal: »Gospodje, za koga se pa vi imate in kaj pri hudiču počnete? Ali ste popolnoma izgubili stik z realnostjo? Ali pa ste samo pokvarjeni in se ženete zgolj za močjo in denarjem?«, bi krvavo potrebovali tudi v Sloveniji.
Gregor Alič
Foto: SM
Bivši vršilec dolžnosti direktorja in sedanji predsednik nadzornega odbora podjetja Gradnje Destrnik Miran Čeh (sicer tudi direktor destrniške občinske uprave) na vprašanje svetnika Horvata, kje izven občine je podjetje lani sklenilo za 175.000 evrov poslov, ni vedel odgovoriti.
biček šel v občinski proračun, ampak je bil sprejet sklep, da ostaja nerazporejen ravno za primer negativnega poslovanja! Glede nadzora pa - jaz sem le poročevalec, nadzor je opravil nadzorni odbor na osnovi podatkov strokovne službe podjetja. Izguba pa je nastala, ker je podjetje na svoje stroške položilo optiko v delu občine, zdaj pa čakamo samo še na primernega operaterja. Če tega ne bi naredili, bi praktično nove oz. modernizirane ceste morali prekopavati še enkrat, kar pa je neumnost. Nadalje je bilo potrebno urediti pokrite površine za sol in pesek, kar smo tudi naredili v velikosti 140 kvadratnih metrov. Del izgube pa izhaja tudi iz urejanja športnega igrišča na Destrniku, kjer je podjetje sodelovalo, čeprav posel ni bil profitabilen."
Horvat je po teh pojasnilih še enkratvprašal, alilahko dobi informacijo, kje konkretno je podjetje zaslužilo 175.000
evrov na trgu (drugih občin), a Čeh na to ni imel točnega odgovora in se je izgovoril: „To vprašanje bomo postavili vodstvu, zdaj res ne vem, kje so bili ti posli opravljeni ... "
Če je prvi odgovor Čeha zvenel argumentirano in verjetno, pa je pri tem drugem bil občutek poslušajočih precej drugačen - da direktor ne bi vedel, kje je podjetje služilo v času njegovega vodenja pred enim letom?!
Sicer pa so svetniki na aprilski seji potrdili paleto pravilnikov in programov, po katerih bodo letos delili denar vsem občinskim društvom, in soglasno podprli deklaracijo (primorskih) občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin. Prav tako so, potem ko je predsednica občinskega NO Sabina Žampa povedala, da je bilo poslovanje občine b. p. (brez posebnosti), potrdili še zaključni račun za leto 2010. Občina Destrnik je po podat-
Foto: SM
Drugemu opozicijskemu svetniku Vladimirju Vindišu
pa je šel bolj v nos drugi podatek: „Kako je sploh možno, da bivši v. d. direktorja Čeh zdaj nadzira sam sebe oziroma svoje poslovanje za lansko leto?!"
Ne ve natančno, kje so zaslužili 175.000 evrov ...
Predsednik NO Miran Čeh je na očitke odgovarjal: „Ni-kjer ni bilo rečeno, da bo do-
Ptuj • Otroški folkloristi se predstavijo
Zaplesali »Sedem korakov«
30. marca je v dornavski dvorani potekala območna revija otroških folkloristov Sedem korakov, na kateri je sodelovalo 12 skupin. Ogledala si jo je strokovna spremljevalka Saša Meglič, ki kot zelo vzpodbudno ocenjuje dejstvo, da se s folklorno dejavnostjo ukvarja toliko mladih plesalcev in njihovih vodij.
Tovr stnih revij se lahko udeležujejo otroške folklorne skupine (OFS) s spletom, ki je nastal v tej sezoni in še ni bil predstavljen na katerem od srečanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tokrat so bile med njimi OFS OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Mlajša OFS FD Rožmarin Dolena, Mlajša OFS KD Destrnik, OFS Klopotec DPD Svoboda Ptuj, OFS OŠ Leskovec, OFS KD Destrnik, enota Trnovska vas, Mlajša OFS FD Lancova vas, Srednja OFS KD Destrnik, Starejša OFS FD Lancova vas, OFS Lukari OŠ Dornava, Starejša OFS KD Destrnik in Starejša OFS FD Rožmarin Dolena
Ogledala si jih je regijska strokovna spremljevalka Saša Meglič, ki se s folklorno dejavnostjo ukvarja že od leta 1991, deseto leto pa tudi poučuje tovrstno otroško skupino in drugo leto odraslo. »Vtisi glede tega srečanja so v večji meri pozitivni. Vesela sem, da je vsako leto kakšna skupina več, ki želi predstaviti svoj program. Zelo vzpodbudno je, da se s tem
ukvarja takšno število mladih plesalcev in njihovih vodij. V največje zadovoljstvo pa mi je, ko ugotovim, da vodje upoštevajo strokovno mnenje in se iz leta v leto trudijo delati kakovostnejše programe, kar pomeni, da so željni uspehov
ter da se želijo čim bolj približati ljudskemu izročilu in ga v čim bolj pristni obliki prenašati v sodobnost,« je pojasnila Megličeva, ki je na podlagi ogledov štirih območnih revij Ormoža, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ptuja izbrala osem
najboljših skupin. Te se bodo 20. aprila srečale na regijski prireditvi v Lenartu, najboljše izmed njih pa bodo svoj program predstavile še na zaključnem državnem srečanju Ringaraja 2011 v Laškem.
Polona Ambrožič
Ptuj • Posijal Romski mesec
Z odprtima srcem in glavo
6. aprila so v Centru interesnih dejavnosti (CID) Ptuj odprli dokumentarno fotografsko razstavo Romska kultura skozi objektiv, ki je eden od spremljevalnih dogodkov 3. Festivala romske kulture Romano čhon oziroma Romski mesec.
Projekt, ki ga organizirajo Slovenski etnografski muzej, Romski akademski klub in Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture Maribor, vključuje festival romske glasbe, plesa, poezije, filma,
lutk, delavnic, predavanj in razstav. Z njim želijo odpreti slovenski in evropski prostor za bogastvo romske kulture, uveljaviti ustvarjalnost Ro-minj in Romov ter opozarjati na njihov diskriminatorni
položaj v družbi. Za čas njegove izvedbe so izbrali ves ta mesec, saj je 8. april svetovni dan Romov, pomlad na splošno pa metafora za odprtost in optimizem.
»Letos izvajamo festival,
V CID-u je odprta razstava Romska kultura skozi objektiv.
katerega rdeča nit so tokrat romske ženske, v sedmih slovenskih mestih in enem makedonskem. Na Ptuj pa smo prišli, ker smo se posredno prek mreže Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga povezali s CID-om. Tukajšnja razstava različnih avtorjev, ki bo na ogled do konca aprila, prikazuje ključne trenutke festivalov zadnjih dveh let,« je pojasnila vodja projekta Janja Krajnc iz Združenja ustvarjalnih ljudi na področju kulture Maribor.
Po njenih besedah se ljudje na tovrstne dogodke odzivajo pozitivno - vsaj tisti, ki pridejo. »Obisk ni ravno množičen, ampak prisotni obiskovalci se prireditev udeležijo z odprtima srcem in glavo, torej brez predsodkov in stereotipov,« je zaključila sogovornica.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Andrej Inkret In stoletje bo zardelo
Ljubljana. Modrijan, 2011
Andrej Inkret se je lotil urejanja Kocbekovega življenja in dela. Spomnil se je pogovora, v katerem mu je Kocbek pripovedoval, da piše avtobiografski roman. Romana ni uspel najti, je pa zato zbral različno gradivo, tudi neobjavljene dnevniške zapiske in ga oblikoval strogo pozitivistično, saj ni bil njegov namen pisati vrednostne sodbe. Želel ga je prikazati v vsej njegovi resničnosti, slovenskega intelektualca, katoličana, revolucionarja, ki se ni znal vključiti v novo družbo, pesnika in nevsakdanjega človeka, ki je do konca ostal zvest samemu sebi.
Kocbekov rojstni kraj je Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je središče prleškega trikotnika Radgona-Ljutomer-Ptuj, in ki je dal znamenite razumnike. Oče Valentin je bil orglar, prva žena Elizabeta je kmalu umrla. V zakonu z njeno sestro so se v jur-jevški mežnariji rodili trije sinovi, Edvard kot drugi, v poznih starševskih letih pa še hči Tilika. Življenje je bilo revno, skoraj idilično. V kraju je bila šestrazrednica, jeseni 1917 so ga vpisali v prvi razred gimnazije v Mariboru. Prva dva razreda je opravil z odliko, nakar ga je oče prepisal na ptujsko realko. S sošolcema Stankom Cajnkarjem in Ivanom Mrakom je izdajal rokopisni list Danica, ki pa se ni ohranil. Slovenščino ga je poučeval Anton Sovre in prvo pesem je napisal na Ptuju. Edvarda je vleklo nazaj v Maribor, blizu sta si bila z dve leti mlajšim sošolcem Pinom Mlakarjem. V osmi gimnaziji je postal Kocbek urednik Stražnih ognjev, v katerih je objavil prve pisne stvaritve. S prvim člankom »O katoliškem gibanju« je izpričal svojo pripadnost mladinskemu krščanskosocialnemu gibanju, tako imenovanemu »križarstvu«. Spomladi 1925 je maturiral in po dijaškem potovanju po Italiji vstopil v mariborsko bogoslovje ter postal ljubljenec jurjevškega župnika. V začetku junija 1927 pa je nenadoma izstopil iz bogoslovja, odhod je ostal nejasen. Že čez dva tedna je prejel poziv k vojakom v Bosno, vendar se je po treh dneh vrnil »zaradi srčne napake«. Jeseni 1927 je vpisal na Filozofski fakulteti francoščino. Publiciral je, pisal poezijo ter bil dejaven v Akademskem Orlu, ki je zavračal »soldaško« zborovsko telovadbo. Orel je bil avgusta 1929 ukinjen. Kocbek je vzel posojilo in odšel na univerzo v Berlin, štipendijo pa si je izposloval pri Antonu Korošcu! Pred berlinskimi intelektualci sta o Bogu razpravljala Rabindranath Tagore in Albert Einstein. Po vrnitvi v Ljubljano 1929 je nadaljeval s študijem in z akademskim letom 1929/30 diplomiral! Beograjsko prosvetno ministrstvo ga je zaposlilo v mestu gostiln in kasarn Bjelovaru. Že po nekajmesečni službi je odšel na študijsko izpopolnjevanje v Lyon, kjer je pričel pisati dnevnike, ki so bili ob liriki njegovo najvztrajnejše intimno izražanje. Z Jesenskim pesmimi si je utrdil ime in zaslovel kot eden najbolj obetavnih pesnikov. Mlad varaždinski profesor se je zaljubil v sedem let mlajšo Zdravko Koprivnjak in se z njo poročil malo pred božičem 1935. Pesniška zbirka Zemlja je izšla 1934 v nakladi tisoč izvodov. Leta 1936 so ga premestili na bežigrajsko gimnazijo. V Parizu je 1937 navezal stike z različnimi evropskimi intelektualci in jugoslovanskimi revolucionarji. Vse od okupacije je Kocbek vedel, da ne bo mogel ostati ravnodušen. Izvršni odbor OF je poudarjal koalicijski značaj organizacije. 1942 je odšel v partizane. Dvojna igra komunističnih tovarišev ga je osupnila in užalila. Na zasedanju v Jajcu je postal »minister« za prosveto. Delo, ki ga je v Beogradu po vojni opravljal kot minister, je bilo vse bolj mehanično, ključne odločitve si je pridržal partijski vrh. Po vrnitvi v Ljubljano je bil izvoljen za poslanca in podpredsednika Ljudske republike Slovenije. Vprašanje objektivne odgovornosti in krivde mu je zastavilo pismo, ki mu ga je v začetku septembra 1946 izročil Franc Snoj, o poboju domobrancev po vojni. Partizanski tovariši so mu zatrjevali, da gre za neresnico. Partizanski dnevnik To-varišija ni izšel 1946, pač pa tri leta kasneje. Usodna knjiga Strah in pogum je izšla 1951. Knjiga je bila razprodana, odločilno in zadnjo besedo je imel Kardelj, ki je sodil, da spada Kocbek »na Studenec ali pa v zapor« ...
Kocbekova usoda je bila zapečatena, tovarišija ga ni več vabila medse. Upokojili so ga, odločba je prišla v cirilici. Sprejemljiv ni bil niti kot prevajalec, težave z denarjem so se kopičile, zatekal se je v alkohol. Moral se je izseliti, načrtno so ga ignorirali. Skrivoma so ga spremljali agenti UDV dobesedno do konca. Skrivna policijska sodelavka, zdravnica Zala, je 3. novembra 1981, pet minut po smrti sporočila, da je na ljubljanskih Bokalcah ob 20.35 umrl »Bohinjski«.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Do 3. mesta jih loči le še točka ...
Stran 12
Atletika
Kolaričeva na pripravah na Portugalskem
Stran 12
Kolesarstvo
Ptujčani spet zmagoslavno, na vrhu Bajt
Strani 13
ŠZ Gorišnice
Renata Kralj športnica leta
Stran 13
Strelstvo
Številna odličja za strelce iz Sp. Podravja Stran 15
Nogomet
Ormožani do prve spomladanske zmage Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 2. SNL
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ptujčani z zmago na četrto mesto
Labod Drava - Bela krajina 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kulčar (5.), 2:0 Ko-kol (12.), 2:1 Dugolin (54. - ag), 3:1 Marlon (63.), 4:1 Dugolin (65.)
LABOD DRAVA: Bučar, Pečnik, Čeh (od 81 Pranjic), Perkovič, Marlon, Gorinšek, Kulčar, Šturm (od 66. Spahic), Dugolin (od 73. Krajnc), Ko-kol, Roškar. Trener: Bojan Špehonja
Ptujska ekipa je dvoboj proti Črnomaljcem pričela v okrnjeni zasedbi, saj sta zaradi kartonov manjkala Toplak in Kurež, zaradi poškodbe iz Murske Sobote, ki ga bo kar nekaj časa oddaljila od nogometnih zelenic (počena pogačica), pa je manjkal tudi Perger. V sončnem vremenu se srečanje pred kakimi 300 gledalci ne bi moglo pričeti bolje za domačine, saj je po samostojnem prodoru že v 5. minuti zadel Kulčar. Ptujčani so delovali odločeno, da po daljšem času ponovno razveselijo domače občinstvo. Plod take igre je bil drugi zadetek v mreže Belokranjcev v 12. minuti: po prodoru in podaji Dugolina iz leve je iz bližine zadel Kokol. Gostje so bili v uvodu povsem nenevarni, modri pa so pokazali precej lepih in domiselnih akcij - tekmo so imeli povsem pod nadzorom, čeprav je tempo po uvodnih razburjenjih pričakovano padel. Gostje so prvič nekoliko resneje zapretili šele v 39. minuti, ko je po podaji Cel-cerja poskusil Svilar, vendar so domačini žogo pravočasno izbili. V sami končnici prvega polčasa je za »kurente« poskusil Šturm, vendar je vratar Bele krajine Pašagič žogo ujel

1. IB INTERBLOCK 20 10			7	3	31:18	37
2. ALUMINIJ	20	9	7	4	35:18	34
3. DRAVINJA K.	20	8	7	5	25:19	31
4. LABOD DRAVA	20	8	5	7	29:29	29
5. MURA 05	20	9	2	9	25:26	29
6. BELA KRAJINA	20	7	7	6	32:27	28
7. ROLTEK DOB	20	7	5	8	25:29	26
8. KRŠKO	20	6	5	9	14:23	23
9. GAR. ŠENČUR	20	4	7	9	31:39	19
10. ŠMARTNO '28 20		4	4	12	25:44	16
2. SNL
REZULTATI 20. KROGA: Labod Drava - Bela krajina 4:1 (2:0), Rol-tek Dob - Aluminij 1:1 (1:0), Krško - Dravinja Kostroj 1:0 (1:0), Garmin Šenčur - IB Interblock 1:2 (1:2), Mura 05 - Šmartno 1928 2:1 (1:0).
še pred golovo črto. Polčas se je končal z izidom 2:0, na Mestnem stadionu na Ptuju pa že dolgo ni bilo videti toliko zadovoljstva na obrazih solidnega števila ljubiteljev nogometa.
V začetku drugega dela so gostje zaigrali podjetneje: po podaji Žigona v 52. minuti je nespretno posredoval vratar Drave Bučar, zadetek Črno-maljcev pa je preprečil Dugo-lin, ki je žogo ujel na golovi črti. Minuto kasneje so gostje znižali: slab strel Žagarja po sredini je Dugolin preusmeril v lastno mrežo in gostje so se nenadejano »vrnili v igro«. Ptuj-čani so potrebovali kar nekaj časa, da so se zbrali in v 62. minuti se je Kulčar sam znašel pred gostujočim čuvajem mreže, vendar je bil slednji uspešnejši. To je bil jasen signal, da je kriza v igri Laboda Drave mimo in da bodo domači nogometaši v zaključek krenili odločno po novo zmago. Najprej so po kotu z leve povišali vodstvo z zadetkom Marlona, ki je bil najvišji v gostujočem kazenskem prostoru. Veselje navijačev modrih se še ni poleglo, že je na semaforju v 65. minuti pisalo 4:1. Lepo je prodrl Kokol, nato podal žogo do Dugolina, ki je zadel za visoko vodstvo domačih in praktično že odločil zmagovalca. Gostje, vdani v usodo, so se nato trudili izgubiti s čim nižjo razliko, modri pa so zapravili še kar nekaj priložnosti (Perkovič, Kokol, Pranjic). Ostalo je pri visoki zmagi Ptujčanov, kar je lep obet pred lokalnim obračunom z Aluminijem, ki se bo
Kristjan Kulčar, nogometaš Laboda Drave: »Tekma je bila težka, čeprav rezultat ne kaže tako. Hitro smo povedli z 2:0, nato pa na začetku drugega dela igre padli, dobili gol, poleg tega pa je bilo še nekaj situacij, ki bi jih gostje lahko boljše izkoristili, pa jih na našo srečo niso. Po zadetku za 3:1 je bilo lažje, pri 4:1 pa je bila tekma odločena.«
zgodil prihodnji vikend v Kidričevem.
Tadej Podvršek
Roltek Dob -Aluminij 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Stanko (35), 1:1 Vračko (72. z 11 m)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Romih (od 46. Pučko), Sambolec, Djokič, Medved, Purišič, Lugonjič (od 55. M. Rešek), Režonja, Bajlec, Kmetec (od 63. Vračko). Trener: Bojan Flis.
V Kidričevem so vedeli, da bo srečanje v Dobu za njih težka preizkušnja, saj nogometaši Rolteka Doba v spomladanskem delu prvenstva igrajo dobro. K temu so veliko pripomogle okrepitve, ki so v klub prišle v zimskem prestopnem roku (Mitrakovič, Stanko ...); z njimi si ekipa Doba obeta preselitev v zgornji del prvenstvene razpredelnice. Gostje iz Kidričevega so imeli povsem svojo računico, ki bi jih ohranila na 2. mestu prvenstvene razpredelnice. Ob spletu okoliščin so tam tudi ostali, za kar je bila osvojena točka na tem
srečanju dovolj (Dravinja je izgubila v gosteh pri ekipi Krškega).
Domači nogometaši Rolteka Doba so pričeli nekoliko bolje, imeli so rahlo terensko pobudo, vendar ni bilo prave nevarnosti za vratarja Aluminija Tomaža Murka. V 35. minuto pa so domačini vendarle povedli: akcija je stekla z njihove polovice, ko je dolgo žogo na polovico tekmecev poslal izkušeni Mitrakovič, na pravem mestu je bil Dobov najboljši strelec, kakor tudi prvi strelec 2. SNL Ladislav Stanko, ki je poskrbel za veselje soigralcev in kar precej domačih gledalcev.
Seveda to vodstvo gostom ni odgovarjalo in so v nadaljevanje srečanja krenili bolj odločno in prepričani, da še niso rekli zadnje besede. Namesto Romiha je v igro vstopil Pučko, namesto Lugonjiča pa Rešek in igra je stekla. Gostje so imeli več napadov, precej strelov, vendar žoga ni hotela za hrbet domačega vratarja. Obenem so morali biti zelo previdni pri svojih posredovanjih v obrambi, saj so praktično za vsako malenkost dobili rumeni karton (Djokič, Romih, Bajlec, Sambolec, Topolovec, Purišič). Na celotni tekmi je glavni sodnik Tkalčič iz Maribora pokazal kar 10 kartonov: 9 rumenih in enega rdečega. Le-tega je v 70. minuti prejel domači igralec Mitja Klopčič, zaradi njegovega prekrška so gostje prišli do strela z bele točke. Enajstmetrovko je v izenačenje spremenil Matej Vrač-ko, ki je v igro vstopil nekaj
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (Labod Drava, modri dres) je na tekmi z Belo krajino dosegel dva zadetka: enega v mrežo gostov, drugega v svojo ... V ozadju je Aleš Čeh.
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Aluminija (na fotografiji Matej Vračko, desno) so v Dobu pri Domžalah osvojili točko.
minut prej. Do konca tekme se bil mladi, 17-letni Matej Pučko, rezultat ni spremenil, čeprav žal pa mu priložnosti ni uspelo so bili gostje blizu celotnega izkoristiti. izkupička. Najbližje zadetku je	DK
Nogomet • 1. SNL
Na derbiju za prvaka remi, derbi začelja Celjanom
REZULTATI 27. KROGA:
Domžale - Maribor 2:2 (2:0); strelci: Juninho 55., Pekič 82. z 11 m; Knezovič 8. avtogol, Tavares 32.
Rudar Velenje - HIT Gorica 0:1 (0:0); strelec: Arčon 68.
Luka Koper - Nafta 4:1 (2:1); strelci: Vasiljev 24, Karič 44, Stančič 49., 72.; Vinko 27.
Primorje - CM Celje 0:1 (0:0); strelec: Krajcer 72.
Triglav - Olimpija 1:4 (0:3); strelci: Ovčina 88., Vršič 11., Šokota 22., Lovrečič 33., Škerjanc 90.
1.	MARIBOR	27	16	8 3	47:18	56
2.	DOMŽALE	27	14	7 6	40:24	49
3.	LUKA KOPER	27	14	4 9	45:34	46
4.	OLIMPIJA	27	10	9 8	41:30	39
5.	RUDAR VELENJE27	10	7 10	48:39	37
6.	HIT GORICA	27	10	7 10	32:38	37
7.	NAFTA	27	8	5 14	36:47	29
8.	CM CELJE	27	7	8 12	33:44	29
9.	TRIGLAV	27	7	7 13	27:49	28
10.	PRIMORJE 27 5 6 16 30:56 21
Pred TV-kamerami sta se v derbiju kroga merili vodilni ekipi 1. SNL, Domžale in Maribor. V 1. polčasu so imeli popolno prevlado vijoličasti, ki so si priigrali v tem delu dva zadetka prednosti. Povsem druga slika je bila v 2. polčasu, ko so se domačini prebudili in resno ogrožali vodstvo gostov. Na koncu je bila delitev točk najpravičnejša, čeprav bi lahko slavila ena ali druga ekipa. V prvem polčasu je bil v dresu Maribora eden najbolj opaznih Martin Milec, v drugem pa sta v dresu Domžal pomagal loviti prednost Drevenšek in Zilič.
Identični zmagi, 4:1, sta dosegla Koper in Olimpija. Prvi je na svojem igrišču ugnal Nafto, ob tem pa zapravil še kup izjemnih priložnosti (Milan Osterc je dvakrat zgrešil prazen gol). Na koncu bi lahko Lendavčani celo znižali vodstvo, a je strel Vinka z bele točke koprski vratar Hasič ubranil. Olimpija je v edinem nedeljskem srečanju zmagala v Kranju, pri tem pa že po pol ure igre vodila s 3:0. Varovanci Dušana Kosiča, med njimi tudi Kristijan Lipovac in Boban Jovič, so igrali hitro in učinkovito, predvsem trojka Vasiljev-Škerjanc-Lovrečič je narekovala močan tempo, ki mu Kranjčani niso mogli slediti.
V	derbiju začelja sta se v Ajdovščini merila domače Primorje in CM Celje. Domačini bi z zmago še obdržali realne možnosti za obstanek, s porazom pa so le-te postale minimalne. Edini zadetek na tekmi je z glavo po odbiti žogi dosegel Marko Krajcer. Celjanom je zmago veliki meri omogočila izključitev igralca Primorja Almira Tanjiča, ki je s komolcem nespametno udaril tekmeca.
V	tem krogu je prekinjena zmagoslavna serija Velenjčanov, ki so slavili na štirih zaporednih tekmah. Na igrišču Ob jezeru jih je pred več kot 2000 gledalci ugnala Gorica, ki je na začetku spomladanskega dela prekinila še veliko daljšo serijo nepora-ženosti Maribora. Očitno Goričani v takšnih tekmah znajo odigrati taktično zrelo, kar je ob neobremenjenosti poglavitni razlog za uspeh.
JM
Rokomet • 1. A SRL (ž) - Liga za prvaka
Do 3. mesta jih loči le še točka
ZRK Mercator Tenzor Ptuj - ZRK Krka 31:29 (17:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 7, Majcen 1, Koro-taj 2, Prapotnik 6, Ciora 6, Strmšek 4, Močnik, Erhatič, Bolcar 1, Tumpej, Neubauer, Sivka 4, Kovačič. Trener: Nikola Bistrovič.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja so se v 2. krogu lige za prvaka pomerile z ekipo Krke iz Novega mesta in jo po hudem boju ugnale z 31:29. Že pred obračunom je domači trener Bistrovič kljub dobri formi svojih varovank opozarjal, da se obeta težak in izenačen obračun, kar se je potem udejanjilo tudi v praksi. Začetek srečanja je pripadel gostjam, ki so vodile do 11. minute, toda nikoli več kot dva zadetka. Ptujčanke so šele v končnici prvega dela igre zaigrale trše in agresivneje v obrambi, plod tega pa je bil pozitiven rezultat. V 27. minuti je na semaforju pisalo 16:12, kar je bila tudi največja prednost domače ekipe v prvem delu igre.
Drugi del je bil še bolj razburljiv, posebej napeta je bila sama končnica tekme. Roko-metašice Mercatorja Tenzor-ja so v nadaljevanje krenile odlično, v napadu prihajale do lahkih zadetkov, v obrambi pa z nepopustljivostjo ustavljale
1. A SRL (ž) LIGA ZA PRVAKA
2. KROG: Mercator Tenzor Ptuj -Krka 31:29 (17:14), Krim Mercator -Zagorje GEN I 38:31 (18:19).
1.	KRIM MERCATOR 2 2 0 0 44
2.	ZAGORJE GEN - I 2 1 0 1 34
3.	KRKA	2 0 0 2 27
4.	M. TENZOR PTUJ 2 1 9 1 26
Nastja Prapotnik (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je na srečanju s Krko dosegla 6 zadetkov.
Dolenjke. V 36. minuti je bilo 21:14 za Ptujčanke in vse je kazalo, da večjih težav s Krko ne bo. Toda sledila je popolna ofenziva Krke, zaigrale so na vse ali nič in taka igra se jim je kmalu obrestovala. Ptujčanke kar nekaj časa niso mogle zadeti, obramba je bila le še bleda senca tiste iz prvega polčasa in v 49. minuti je sledilo izenačenje na 24. Nato se je igralo »gol
Sabina Majcen, rokometa-šica Mercatorja Tenzorja: »S
Krko vedno igramo težke tekme, tako je bilo tudi tokrat. Gostje so žilava ekipa, zato smo morale 'stisniti' tako v napadu kot obrambi, da smo prišle do točk. Sedaj smo le še točko oddaljene od Krke in v Novem mestu bomo igrale na zmago, poleg tega pa skušale presenetiti še Zagorje.«
za gol« in šele minuta odmora na zahtevo domačega stratega Bistroviča je pripomogla k temu, da so domačinke v 58. minuti ponovno povedle s štirimi zadetki prednosti (30:26). Nekaj nespametnih potez domačih rokometašic je privedlo
do tega, da je bilo 20 sekund do konca srečanja le še +1 za Štajerke. Na srečo je vse dvome o zmagovalcu srečanja v izdi-hljajih tekme z golom razrešila Sivka, ki je zadela za končnih 31:29.
Tadej Podvršek
Ob polčasu prestavitev starejših deklic
Za nadvse pohvalno in zanimivo potezo so se v ptujskem klubu odločili med polčasom tekme. Gledalcem v ptujski dvorani Ljudski vrt se je namreč predstavila selekcija starejših deklic, ki v zadnjih letih pod taktirko Saša Petka dosega lepe rezultate. Med drugim so dekleta lani še kot ekipa mlajših deklic osvojila 2. mesto v Sloveniji, kar je velik uspeh za ptujski klub. Marjan Valenko in Franc Bedrač sta v imenu kluba puncam in njihovemu trenerju ob tej priložnosti izročila spominska darila, kakšnih 100 gledalcev pa je vse skupaj nagradilo z gromkim aplavzom.
Ekipo starejši deklic ŽRK Tare Tenzor sestavljajo: Lucija Ivančič, Gordana Žiher, Sindi Zorec, Barbara Borovčak, Marina Majcen, Sandra Šrajner, Manja Gabrovec, Tonja Kolednik, Saška Kozel, Saša Lazar, Doris Kovačec, Katja Valenko in Ana Ambrož, njihov trener pa je Sašo Petek.
Atletika • Nina Kolarič, AK CP Ptuj
Kolaričeva trenira na Portugalskem
Atletska sezona je sestavljena iz dolgega pripravljalnega obdobja, ki se začne praviloma sredi oktobra, med januarjem in začetkom marca se nadaljujejo tekmovanja v dvoranah, nato sledi ponovno pripravljalno obdobje, poletna tekmovalna sezona pa se začne konec aprila in traja do začetka septembra. Najboljša ptujska atletinja Nina Kolarič se je po manj uspešnem letošnjem nastopu na evropskem dvoranskem prvenstvu v Parizu odpravila ne tritedenske priprave na jug Portugalske. S trenerjem Gora-

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
zdom Rajherjem in obetavno skakalko Nastjo Klanjšek se je odpravila v s soncem obsijani Monte Gordo, ki je njena ustaljena pomladanska pripravljalna baza v spomladanskem času.
»Priprave potekajo zelo uspešno in po začrtanem planu. Vzdušje v mali ekipi je zelo dobro in temu sledijo tudi treningi, ki so težki in naporni, ampak sledijo želji po dobri sezoni,« nam je povedla trener Rajher. »Možnosti za dober trening so na visokem nivoju, poleg tega pa lahko opravimo vse treninge zunaj, kar je v tej fazi pripravljalnega obdobja še posebej pomembno. Povečana je obremenitev na skokih, ki jih vsak zvečer analiziramo. Trenutna Ninina pripravljenost je v vzponu in če lahko na hitro sklepam, upam na dobro sezono,« je optimističen Rajher, ki želi svojo varovanko pripraviti za skok, ki jo bo popeljal na svetovno prvenstvo v Južni Koreji. Za nastop na največjem atletskem tekmovanju pa bo morala Kolaričeva skočiti vsaj 665 centimetrov. »Nina se je
Kolaričeva se na letošnjo poletno sezono zavzeto pripravlja na tritedenskih pripravah na Portugalskem.
rešila oklepa poškodbe, ki jo je težila v zadnjih dveh letih in prav lepo jo je videti, kako sproščeno trenira, predvsem
pa skače,« pravi Rajher, ki je prepričan v uspešno sezono svoje varovanke.
Uroš Esih
Rokomet • 2. SRL - (m)
Prepozna zmaga ...
Moškanjci Gorišni-ca - Mitol Sežana 38:22 (23:10)
MOSKANJCI-GORISNICA: Bratuša, Petek 6, Zorli 1, Bedrač 5, Valen-ko 2, Arnuš 8 (1), Balas 2, Lozinšek 3, Golob 2, Cvetko, Ivanuša, Firbas, Prejac 7, Dimec 2. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 1 (2), Mitol Sežana 3 (5); IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 8, Mitol Sežana 6 minut.
V zadnjem letošnjem domačem nastopu so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice dosegli prepričljivo zmago proti gostom iz Sežane, ki so tako kot pred tednom dni tudi v Gori-šnici odigrali srečanje s samo sedmimi igralci. Gostje so se nekaj minut lahko enakovredno upirali domačinom, pri rezultati 6:5 za domače pa se jim je »ustavilo«; Gorišničani so dvignili ritem igre, ki mu gostje niso mogli več slediti. Razlika med ekipama je tako
2. SRL - od 1. do 8. mesta
REZULTATI 7. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Mitol Sežana 38:22, Dol TKI Hrastnik - Cerklje 30:31, Radovljica - Dobova 37:24. Srečanje Črnomelj - Drava bo 7. maja.
1.	DOL TKI HRASTNIK 7 5 1 1 20
2.	CERKLJE	7 5 0 2 18
3.	DOBOVA	7 3 1 3 16
4.	RADOVLJICA 7 3 1 3 15
5.	MOŠKANJCI - GOR. 7 4 0 3 14
6.	MITOL SEŽANA 7 115 9
7.	DRAVA PTUJ 6 3 0 3 6
8.	ČRNOMELJ 6 10 5 4
do odmora narasla na 13 zadetkov.
Že ob polčasu je bilo jasno, da bo zmaga ostala doma, kar se je na koncu tudi zgodilo. Tako so se rokometaši iz Gori-šnice na najboljši možni način poslovili od svojih najzvestej-ših privržencev, čeprav ostaja nekoliko grenak priokus, saj Gorišničani niso dosegli tistega mesta, ki bi omogočilo napredovanje v višji rang tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Tenis • Nina Potočnik
Na Reki do polfinala dvojic
Na Reki je pretekli teden potekal močan turnir Kvarner junior open, turnir evropske serije za igralke do 16. leta starosti. Na njem je nastopila tudi 14-letna Nina Potočnik, članica TK Terme Ptuj.
Med posameznicami (nastopilo je 64 igralk) je Nina preskočila dva kroga, nato pa jo je v osmini finala ustavila 12. nosilka, Nemka Katharina Gerlach. Še uspešnejša je bila Nina v igri dvojic, kjer je nastopala v paru s Pio Čuk. Mladi Slovenki sta se med 16 pari z dvema zmagama prebili do polfinala, kjer sta po hudem boju morali priznati premoč 1. nosilkama,
Hrvatici Jani Fett in Bosanki Damiri Muminovic. Slednji sta brez težav zmagali tudi v finalu.
JM
Kvarner junior open, posameznice: 1. krog: Potočnik (Slovenija, 8) -Močic (Hrvaška) 6:2, 6:0
2.	krog: Potočnik - Ivkovic (Srbija) 6:1, 6:0
3.	krog: Potočnik - Gerlach (Nemčija, 12) 4:6, 3.6.
dvojice: 1. krog: Potočnik/Čuk (Slovenija, 3) - Borunova/Minasyan (Rusija/Romunija) 6:1, 6:1
2. krog: Potočnik/Čuk - Slavica/ Tsereteli (Hrvaška/Italija) 6:1, 6:2
Polfinale: Potočnik/Čuk - Fett/ Muminovic (Hrvaška/BiH, 1) 3:6, 7:6(4), 6:10.
Šahovski kotiček
Društveni šahovski dogodki
Nadaljeval se je ciklus rednih mesečnih hitropoteznih in pospešenih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2011.
Na hitropoteznem turnirju za april je sodelovalo šestnajst igralcev, ki so odigrali tekmovanje po Bergerjevem - krožnem sistemu. Po petnajstih kolih je bil prvi s pol točke prednosti Zlatko Žerak, ki je zmagal 12-krat.
Vrstni red aprilskega hitropoteznega turnirja: Zlatko Žerak 12 točk, Viktor Napast 11,5 točke, Igor Iljaž 10,5 točke, Boris Žlender 10 točk, Janko Bohak, Ciril Kužner in Robert Mihalič po 9 točk, Milan Fijan 8,5 točke, Branko Orešek 8 točk, Branko Sedlašek 7,5 točke, Anton Buto-len 7 točk, Ivan Krajnc 5 točk, Darko Dominko in Martin Majcenovič 4,5 točke itd.
Na rednem mesečnem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 19 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Turnirja se je tokrat udeležil tudi mednarodni šahovski mojster Danilo Pola-jžer, ki je tudi brez večjih težav zmagal. Med tekmovanjem mu je bil edina resna konkurenca za zmago veteran Janko Bohak.
Končni vrstni red turnirja v pospešenem šahu: Danilo Polajžer 6 točk, Janko Bohak 5,5 točke, Igor Iljaž 5 točk, Darko Dominko, Boris Žlender in Leon Selišek po 4,5 točke, Viktor Napast in Martin Majcenovič po 4 točke, Stanislav Nikolic, Aleksander Podkrižnik in Milan Fijan po 3,5 točke, Ciril Kužner, Klemen Kovačec, Robert Mihalič, Silvo Zajc in David Murko po 3 točke itd.
V skupnem seštevku je po štirih turnirjih na obeh tekmovanjih v vodstvu Zlatko Žerak
Skupščina šahovskega društva
Redna letna skupščina šahovskega društva Tehcenter Ptuj bo 16. aprila 2011 s pričetkom ob 14.30 v društvenih prostorih, Dravska 18. Po skupščini bo družabno srečanje vseh generacij društva ter vrsta propagandnih družabnih šahovskih prireditev, med drugim tudi dvoboj ekipe »ptujske legende« proti izbrani ekipi društva.
Vse generacije ptujskih šahistov in vsi ljubitelji šahovske igre - vabljeni!
Janko Bohak
Športna zveza Gorišnice
Renata Kralj športnica leta
15. redna Skupščina ŠZG in Športnik leta 2010
V četrtek, 31. marca, je bila v Kulturni dvorani občine Go-rišnica 15. redna letna Skupščina Športne zveze občine Gorišnica, kjer so predstavniki organov zveze podali svoja poročila za preteklo leto. Najbolj izčrpen v svojem poročilu je bil predsednik Zveze Dušan Janžekovič. Omenil je sprejetje dveh pravilnikov, Pravilnika o sofinanciranju programov športa v občini ter Pravilnika o izboru športnika leta. Prav tako pa se je v letu 2010 ogromno truda vložilo v izdelavo idejnih načrtov novega športnega centra, ki ga bo gradila Občina Gorišnica, toda težave se pojavljajo s strani države, ki to izgradnjo zavira s svojimi birokratskimi zahtevami. V sodelovanju z OKS-om se je v juliju izvedla tradicionalna Vaška olimpijada, ki se je v zadnjem desetletju izoblikovala v pravo manifestacijo športa, druženja in dobre volje v gorišniški občini. Podobno je s tekom »Gorišnica teče in nordijsko hodi« in mini-olimpijado, ki se organizira za naše najmlajše osnovnošolce.
Po koncu uradnega dela Skupščine je Športna zveza nagradila tudi najboljše športnike in delavce na področju športa v občini za leto 2010. Predsedniku Zveze so pri podeljevanju priznanj in nagrad pomagali športni pedagog na OŠ Gorišnica Gorazd Šket ter novoizvoljena podžupana, Jožef Petek in Mirko Štumpf.
Priznanja so bila podeljena za uspehe v šolskem športu ter najperspektivnejšim mladim športnikom v občini, prav tako tudi rekreativnim športnikom, športnemu delavcu Viktorju Ivančiču in najboljšemu trenerju, Nijazu Alicu. Najboljša ekipa je bila ekipa Judo kluba Gorišnica, ki je v letu 2010 osvojila 8. mesto v 1. državni judo ligi. Najboljša športnica v preteklem letu v občini pa je judoistka Renata Kralj, državna prvakinja v kategorijah kadetinje in starejše deklice, državna reprezentantka ter kategorizirana športnica mladinskega razreda. JK Gorišnica je zastopala na mnogih domačih in tujih turnirjih, kjer je dosegala odlične rezultate: 1. mesto na turnirju Pohorski bataljon ter 2. mesto na turnirjih Naga-oka, Iršičev memorial in Turnir Duplek.
Borut Šegula
Šolski šport • Odbojka
OS Breg pred OS Markovci
V ponedeljek, 28. 3., je v Markov-cih in na Destrniku potekalo pred-tekmovanje medobčinskega tekmovanja v odbojki za mlajše učence letnika 1988 in mlajše. V Markovcih so se med seboj pomerile ekipe domačinov, Brega in Hajdine, v finalni del medobčinskega tekmovanja pa sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi Markovcev in Brega. Na Destrniku so med seboj igrali Destrnik-Trnovska vas, Ljudski vrt in Juršinci. V finalni del sta napredovali osnovni šoli domačinov in Juršincev.
Finalni del medobčinskega tekmovanja je v torek, 5. 4., potekal v Markovcih, slavili pa so učenci OŠ Breg pod vodstvom mentorja Zorana
Krajnca; drugo mesto so osvojili domačini. Obe ekipi sta se s tem uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati - finale:
Breg - Markovci 2:0 Juršinci -Destrnik-Trnovska vas 1:2, Markovci - Destrnik-Trnovska vas 2:1, Breg -Juršinci 2:0, Juršinci - Markovci 1:2 Destrnik-Trnovska vas - Breg 0:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Markovci
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
4.	OŠ Juršinci
5.-6.	Ljudski vrt
5.-6. Hajdina
tp
Ekipa OŠ Breg z mentorjem Zoranom Krajncem
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani spet zmagoslavno, na vrhu Bajt
Letošnja sezona se za kolesarje Perutnine Ptuj nadaljuje tam, kjer se je lanska končala - z zmagami. Ptujski kolesarji so namreč v nedeljo slavili na močni enodnevni dirki v Avstriji, šlo je za že jubilejno 50. dirko v Welsu, imenovano Kir-schblutenrennen.
Ekipo iz najstarejšega slovenskega mesta je na dirki zastopalo 10 kolesarjev. 171,6 km dolga proga, na kateri je starta-lo kar 225 kolesarjev, je postregla s štirimi krogi, dolgimi po 35 km in za konec še z dvema 17-kilometrskima krogoma. Že uvodoma se je v ospredju znašel Jure Golčer, ki je prvi krog povsem sam kolesaril v ospredju in si pred glavnino privozil največ minuto prednosti. Že v drugem krogu je bil ulovljen, nakar sta se v ospredju peterice znašla Rakuša in Kersnik, kar pa ni trajalo dolgo, saj se je v dolgo »solo« vožnjo podal zmagovalec letošnje Istrske Pomladi, Robert Vrečer. Sam je vztrajal vse do zaključnih krogov (115 km), ko je bil ulovljen s strani skupinice 11 kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Zrimšek in Kerkez iz Save ter MatejMugerli iz Perutnine Ptuj. Ko je že vse kazalo, da bo tej ubežni skupini uspel pobeg, so se v ozadju vrstili napadi in tako je bila glavnina spet kompaktna. Nekaj kilometrov pred ciljem je z begom poskušal še Mugerli, a je bil 3 km po zadnjem vzponu ujet. Takrat je napadel Golčer, ki se mu je priključil kasnejši zmagovalec Dejan Bajt ter trije avstrijski kolesarji. Na čelu peterice je veliko delo opravil Golčer, ki je
Rezultati VN Welsa:
1.	Dejan Bajt (SLO, Perutnina Ptuj), 4:16:26
2.	Florian Bissinger (Nemčija)
3.	Peter Kusztor (Madžarska)
4.	Christian Grasmann (Nemčija)
5.	Andreas Hofer (Avstrija), +0:08
6.	Gregor Gazvoda (Slovenija, Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
Na stopničkah so Dejanu Bajtu (ob lepemu dekletu seveda!) delali družbo Nemec Bissinger (levo), Madžar Kusztor (drugi z desne) in Avstrijec Hofer (skrajno desno).
pripravljal ciljni sprint za klub- no po letu dni, odkar je prvič skega kolega Bajta, ki je natanč- slavil v članski konkurenci,
Marjan Kelner
Dejan Bajt je z zmagoslavjem zaključil odlično kolesarjenje celotne ekipe KK Perutnina Ptuj.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Ptujskima ekipama pešajo moči
V	1. slovenski moški ligi je 16. krog minil v mejah pričakovanega, saj je prva trojica ekip na prvenstveni razpredelnici prišla do visokih zmag. Kljub temu da si Puconci in Krka močno želita kakšnega spodrsljaja vodeče Finee Maribor, se to vsaj v tem krogu ni zgodilo. Mariborčani trdno držijo prvo mesto in so zaenkrat na dobri poti, da naslov državnega prvaka vrnejo v mesto ob Dravi. Ob osvojitvi pokalne lovorike imajo tako možnost, da osvojijo »dvojno krono«. Edini, ki so osvojili dve posamezni točki v tem krogu od poraženih ekip, so bili Ptujčani, ki so gostili Krko iz Novega mesta. Slednja si ni upala tvegati s tem, da bi na Ptuj prišla v nepopolni postavi. Domačini so se borili, vendar se proti zelo dobri ekipi Krke ni dalo iztržiti več kot dve zmagi Danila Piljaka nad Krkovičem in Petrovčičem.
V	ženski konkurenci je že dolgo znano ime državnih prvakinj; to bodo ponovno postale igralke iz Raven, ki so slavile v vseh dvobojih letošnjega pr-
venstva. Mlade ptujske igralke so gostovale na Muti in tesno izgubile dvoboj proti zadnjeu-vrščeni ekipi v končnici. Dvoboj je bil zelo dinamičen glede gibanja rezultata. Po začetnem vodstvu domačih (2:0) so gostje z dvema zmagama Ivane Zera in ene Vesne Terbuc preobrnile rezultat v vodstvo Ptuja (2:3). Domačinke so nato izenačile na 3:3. Ivana Zera je nato premagala še tretjo do-
ponovno vknjižil zmago. Gregor Gazvoda je dobil sprint glavnine in tako zasedel četrto mesto ter tako dopolnil uspeh svojega klubskega tovariša.
tp
Dejan Bajt (Perutnina Ptuj), zmagovalec dirke v Welsu: »Na dirki v Avstriji smo igrali na taktiko večjega števila kolesarjev. Poskušali so Vre-čer, Golčer, Mugerli, na koncu pa sem poskušal še sam in na srečo se je izšlo. Veliko zaslug za zmago ima ekipa, še posebej pa Jure Golčer, ki je na koncu opravil veliko delo. Ta letni čas mi zelo ustreza in sem ponavadi v dobri formi. S takim tempom bomo nadaljevali tudi v bodoče, v odlični formi je v našem klubu vsaj 6 ali 7 kolesarjev, zato so naši tekmeci kar malo zmedeni, ker ne vedo, od kod jim preti največja nevarnost. Tudi v Šenčurju prihajajoči konec tedna bomo startali na najvišja mesta.«
mačo igralko za vodstvo svoje ekipe 3:4. V zadnjih dveh igrah sta bili Vesna Terbuc in Anja Bezjak poraženi in dve točki sta ostali doma. Vesna Rojko zaradi poškodbe še vedno ne nastopa.
1. SNTL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Ptuj -Krka 2:5, Finea Maribor - Sobota 5:0, Kema Puconci - Tempo Velenje 5:0.
1. FINEA MARIBOR	16	15	1	30
2. KEMA PUCONCI	16	14	2	28
3. KRKA	16	13	3	26
4. SOBOTA	16	7	9	14
5. TEMPO VELENJE	16	6	10	12
6. PTUJ	16	5	11	10
PTUJ - KRKA 2:5
Krušič - Slatinšek 0:3, Pavič - Pe-trovčič 1:3, Piljak - Karkovič 3:2, Pavič -Slatinšek 0:3, Krušič - Karkovič 0:3, Piljak - Petrovčič 3:1, Pavič -Karkovič 0:3.
1. SNTL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
REZULTATI 16. KROGA: Muta -Ptuj 5:4, Fužinar Interdiskont - Logatec 5:3, Ljubljana -Arrigoni Izola 3:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 16 16 0 32
2.	ARRIGONI IZOLA 16 11 5 22
3.	LOGATEC	16 10 6 20
4.	PTUJ	16 8 8 16
5.	LJUBLJANA	16 8 8 16
6.	MUTA	16 5 11 10
MUTA - PTUJ 5:4
Garmut - Terbuc 3:1, Verhnjak -Bezjak 3:0, Miklavc - Zera 1:3, Verhnjak - Terbuc 1:3, Garmut - Zera 0:3, Miklavc - Bezjak 3:0, Verhnjak - Zera 1:3, Miklavc - Terbuc 3:0, Garmut - Bezjak 3:0.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Ormožani do prve spomladanske zmage
3. SNL - vzhod: Odranci povečali prednost
Minuli konec tedna je bil odigran nepopolni 17. krog v 3. SNL - vzhod. Razlog za to, da nekaj tekem ni bilo odigranih, je v tem, da je bila MNZ Murska Sobota gostitelj Region's pokala in zato klubi iz njihove zveze (posledično tudi njihovi tekmeci) niso igrali tekem rednega kroga (to bodo storili že to sredo). Ali je že v tem krogu padla odločitev o prvaku, ko so Odranci slavili v Dravogradu, celjski Simer šampion pa je doma izgubil od sosedov iz Štor, bomo šele videli, dejstvo pa je, da imajo sedaj Odranci velikih 7 točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci.
V sredo bodo nogometaši Stojn-cev gostovali pri ekipi Grad, nogometaši iz Slovenske Bistrice pa v Veržeju.
REZULTATI 17. KROGA: Koroška Dravograd - Odranci 1:3 (0:1), MU Šentjur - Paloma 2:0 (0:0), Simer šampion - Kovinar Štore 1:3 (1:1).
1.	ODRANCI 17 13 2 2 44:20 41
2.	SIMER ŠAMP. 17 10 4 3 43:18 34
3.	KOVINAR ŠTORE 17 10 3 4 34:24 33
4.	TROMEJNIK 16 7 4 5 26:21 25
5.	ČARDA 16 6 5 5 22:20 23
6.	GRAD 16 6 5 5 26:25 23
7.	MALEČNIK 16 7 2 7 23:24 23
8.	K. DRAVOGRAD 17 6 4 7 27:34 22
9.	ZREČE 16 5 5 6 15:17 20
10.	TEH. VERŽEJ 16 6 1 9 27:40 10
11.	PALOMA 17 5 3 9 17:28 18
12.	STOJNCI 16 4 3 9 20:31 15
13.	A. E. BISTRICA 16 3 4 9 27:30 13
14.	MU ŠENTJUR 17 3 3 11 18:37 12
Štajerska liga: Zavrč ugnal ZAVA Gerečjo vas
Za nogometaši v Štajerski nogometni ligi je dokaj pester 17. igralni dan. Vodeči Zavrč je po zmagi v der-biju v preteklem krogu s Šoštanjem odšel - vsaj po pogledu na prvenstveno razpredelnico - k najlažjemu nasprotniku, in sicer v Gerečjo vas. Domačini pa so zaigrali dobro in ob polčasu vodili z zadetkom Horvata. V drugem polčasu so gostje iz Zavrča hitro dosegli dva zadetka in prednost obdržali do konca srečanja. V soboto so po dolgem času zmagali tudi ormoški nogometaši, in sicer v Lim-bušu. Edini zadetek na tekmi je dosegel 18-letni Uroš Krajnc. V edinem nedeljskem srečanju so se nove zmage veselili tudi Podvinčani, saj so njihovi nogometaši z zadetkom Vladimirja Bratca ugnali neugodno ekipo Pece iz Mežice.
Razlika med prvim Zavrčem in drugim Šoštanjem ostaja devet točk in le težko je verjeti, da bi Šoštanj še lahko izničil to prednost. Težka borba za obstanek čaka nogometaše iz Gerečje vasi, ki bodo morali pričeti tudi osvajati točke in predvsem zmagovati.
REZULTATI 17. KROGA: ZAVA Gerečja vas - Zavrč 1:2 (1:0), Mar-les hiše - Carrera Optyl Ormož 0:1 (0:0), Koroške Gradnje - Tehnotim Pesnica 1:0 (0:0), Šoštanj - Boč Polj-čane 5:3 (3:1), GIC Gradnje Rogaška -Šmarje pri Jelšah 0:2 (0:1), Mons Claudius - Pohorje 2:2 (1:0), Podvin-ci Betonarna Kuhar - Peca 1:0 (1:0)
1.	ZAVRČ	17	16	1	0	67:12	49
2.	ŠOŠTANJ	17	13	1	3	59:23	40
3.	TEH. PESNICA	17	10	2	5	35:21	32
4.	ŠMARJE PRI J.	17	9	4	4	44:23	31
5.	POHORJE	17	8	4	5	39:31	28
6.	MARLES HIŠE	17	8	0	9	27:38	24
7.	BOČ POLJČANE	17	5	5	7	28:35	20
8.	GIC ROGAŠKA	17	6	2	9	23:35	20
9.	PECA	17	5	4	8	20:28	19
10.	PODVINCI -1 17	5 3	9	28:36 17
11.	C. O. ORMOŽ 17	4 5	8	19:33	17
12.	KOROŠKE GR. 17	4 4	9	21:35	16
13.	MONS CLAUD. 17	3 3	11	15:51 11
14.	ZAVA GER. VAS 17	2 4	11	17:42	10
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ZAVA Gerečje vasi in Zavrča so v soboto odigrali zanimivo srečanje, v katerem je vsaki ekipi pripadel po en polčas - gol več so dosegli Zavrčani ...
ZAVA GERECJA VAS -ZAVRČ 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Horvat (26), 1:1 Lenart (52), 1:2 Čeh (60)
ZAVA GERECJA VAS: Zupanič, Šešo, Vrabl (od 84. Kaisersberger), Horvat, Lešnik, Gerečnik, Draškovič, D. Čeh, Kokot, Hertiš, Veber (od 78. Stokanič). Trener: Ivan Ornik.
ZAVRČ: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Rumež, Kuserbanj, Darmopil, S. Čeh, Fridl, Murat, Marinič, Anto-lič (od 51. Vinkovič). Trener: Miran Emeršič.
MARLES HIŠE - CARRERA OPTYL ORMOŽ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Krajnc (69) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnaj-der, Hebar, Štiberc, Zorman, Piberč-nik, Krajnc (od 89. Lah), Kolarič, Fijavž, Druzovič, Strmšek, Panič. Trener: Aleš Jurčec.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - PECA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Bratec (10) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela, Lah, Bratec, Bel-šak (od 79. Novak), Brumen (od 62. Ivančič), R. Petrovič (od 88. Kokot), D. Petrovič, Toplak, Juršek (od 58. Benko), Hauptman (od 72. Požegar) Trener: Miran Ljubec.
1. liga MNZ Ptuj: gneča pod vrhom
REZULTATI 13. KROGA: Rogoz-nica - Gorišnica 0:1, Pragersko -Lovrenc 0:3, Središče - Apače 4:1, Hajdina - Dornava 3:1, Videm - Bukovci 0:0, Skorba - Oplotnica 2:2.
1.	SREDIŠČE	13	10	1	2	31:14	31
2.	SKORBA	13	7	3	3	32:17	24
3.	GORIŠNICA	13	7	3	3	23:15	24
4.	OPLOTNICA	13	6	5	2	21:13	23
5.	BUKOVCI	13	7	2	4	24:19	23
6.	HAJDINA	13	7	1	5	24:14	22
7.	LOVRENC	13	6	3	4	23:15	21
8.	APAČE	13	5	3	5	24:19	18
9.	VIDEM	13	3	3	7	15:26	12
10.	DORNAVA 13 3 0 10 19:30 9
11.	ROGOZNICA 12 2 2 9 18:35 8
12.	PRAGERSKO -2 12 2 0 11 10:47 6
ROGOZNICA - GORIŠNICA 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Muršič (83) SKORBA - OPLOTNICA 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Tirovič (28), 1:1 Ogrinc (58. z 11 m), 2:1 Horvat (79), 2:2 Tirovič (90) SREDIŠČE - APAČE 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Ivanuša (14), 2:0 Zemljič (48), 3:0 Habjanič (68), 3:1 Predikaka (71), 4:1 Habjanič (74) VIDEM - BUKOVCI 0:0
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Cirkula-ne - Markovci 1:4, Hajdoše - Pod-vinci Agrocenter Ptuj 0:1, Slovenja vas - Grajena 2:3, Leskovec - Tržec 1:3, Spodnja Polskava - Makole 2:4, Podlehnik - Zgornja Polskava 0:1.
1.	MAKOLE	13 11	0	2	38:13	33
2.	TRŽEC	13 9	1	3	39:11	28
3.	PODVINCI A. P.	13 9	0	4	46:21	27
4.	GRAJENA	13 8	2	3	40:22	26
5.	MARKOVCI	13 8	0	5	30:30	24
6.	PODLEHNIK	13 5	3	5	26:17	18
7.	CIRKULANE	13 5	3	5	22:26	18
8.	LESKOVEC	13 5	2	6	19:32	17
9.	ZG. POLSKAVA	13 4	4	5	19:22	16
10.	SLOVENJA VAS 13 2 3 8 13:23 9
11.	HAJDOŠE 13 1 2 10 13:38 5
12.	SP. POLSKAVA 13 0 2 11 16:45 2 CIRKULANE - MARKOVCI 1:4 (1:1) STRELCI: 1:0 Fridauer (15), 1:1
Golob (23), 1:2 Petrovič (51), 1:3 Golob (68), 1:4 Golob (80) LESKOVEC - TRŽEC 1:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Šmigoc (71), 1:1 Skrbinšek (72), 1:2 Vinko(83), 1:3 Skrbinšek (90)
PODLEHNIK - ZGORNJA POL-SKAVA 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Smogavec (59) SP. POLSKAVA - MAKOLE 2:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Stojnšek (20), 0:2 Hajšek (23. z 11 m), 0:3 Stojnšek (30), 1:3 Kampl (53), 2:3 Dolenc (54), 2:4 Vindiš (82)
Veterani 35 - zahod
REZULTATI 8. KROGA: Hajdina -Polskava 3:0, Pragersko - Podleh-
nik 2:0, Boč - Pohorje - Oplotnica 0:2, Mons Claudius - Lovrenc 1:1.
1.	MONS CLAUD.	8	5	2 1 17:8	17
2.	POHORJE OPL.	8	5	1 2	25:11	16
3.	POLSKAVA	8	5	12	10:7	16
4.	PRAGERSKO	8	4	13	18:11	13
5.	BOČ -1	8	3	0 5	12:15	8
6.	PODLEHNIK	8	2	1 5	9:14	7
7.	HAJDINA	8	2	1 5	11:23	7
8.	LOVRENC	8	1 3 4	6:19	6
Veterani 35 - vzhod
REZULTATI 8. KROGA: Borovci - Bukovci 5:0, Drava - Skorba 2:4,
Grajena -	Videm 1:3, Prepolje -					Dor-
nava 1:0.						
1. DRAVA	8	6	1	1	37:11	19
2. SKORBA	8	6	0	2	43:13	18
3. DORNAVA	8	6	0	2	25:8	18
4. VIDEM	8	4	2	2	21:14	14
5. GRAJENA	8	2	2	4	13:23	8
6. BUKOVCI	8	2	1	5	10:38	7
7. PREPOLJE	8	2	0	6	7:19	6
8. BOROVCI	8	1	0	7	12:42	3
Veterani 40
REZULTATI 8. KROGA: Podvinci - Zgornja Polskava 2:2, Apače - Ormož 2:2, Leskovec - Gorišnica 1:1, Tržec - Markovci 1:2.
1.	MARKOVCI	8 6	0	2 24:6	18
2.	ZG. POLSKAVA	8 5	3	0 18:7	18
3.	GORIŠNICA	8 4	1	3	14:11	13
4.	ORMOŽ	8 3	1	4	13:15	10
5.	LESKOVEC	8 2	3	3	15:12	9
6.	TRŽEC	8 2	3	3	13:23	9
7.	PODVINCI	8 2	1	5	10:17	7
8.	APAČE	8 1	2	5	11:28	5
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Tokrat so bile nogometašice v 1. slovenski ženski ligi zelo razpoložene, še posebej igralke državnih prvakinj iz Novega mesta, ki so močno »zgladile« ekipo Kamen Jerič. Po nekaj dobrih igrah so tokrat imele slab dan igralke iz Dornave, ki so visoko izgubile v Slovenj Gradcu. Najbližje naslovu prvakinj so znova igralke Krke, za 2. mesto pa bo med tremi ekipami potekala huda borba.
S 14. krogom je končan prvi del tekmovanja; sedaj se bodo ekipe merile v skupini za prvaka (od 1. do 4. mesta) in ligi za uvrstitev od 5. do 8. mesta.
REZULTATI 14. KROGA: HV TOUR Slovenj Gradec - Dornava 11:1 (4:0), Krka - Velesovo Kamen Jerič 14:0 (11:0), Jevnica - Maribor 5:2 (3:0), Rudar Škale - Pomurje Beltinci 3:1 (0:1).
1.	KRKA 14 13 1 0 77:3 40
2.	RUDAR ŠKALE 14 9 3 2 45:13 30
3. JEVNICA	14	9	2	3	48:22	29
4. SLOV. GRADEC	14	9	0	5	47:18	27
5. POMURJE BEL.	14	6	2	6	50:29	20
6. MARIBOR	14	3	1	10	22:38	10
7. VELESOVO K. J.	14	1	1 12		9:102	4
8. DORNAVA	14	0	2	12	10:83	2
HV TOUR SLOVENJ GRADEC - DORNAVA 11:1
(4:0)
STRELKA ZA DORNAVO: Daša Ve-ličkovič v 71. minuti
DORNAVA: Alenka Murko, Patrici-ja Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Martina Potrč, Daša Veličkovič (od 87. Tjaša Šalamun), Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Saša Fras (od 70. Nuša Ploj), Jana Mohorko (od 54. Nuša Horvat), Gabrijela Milec (od 70. Marina Baklan). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
V	sredo ob 16.30 bodo odigrana zaostala srečanja 17. kroga. Pari so naslednji: Grad - Stojnci, Tehnostroj Veržej - AHA EMMI Bistrica, Malečnik - Tromejnik G Kalamar, Zreče - Čarda.
POKAL MNZ PTUJ
MLADINSKI POKAL
V	finalnem srečanju mladinskega pokala na področju MNZ Ptuj se bosta v torek, 12. 4., ob 16.15 v Kidričevem pomerila Aluminij in NŠ Poli Drava Ptuj.
ČLANSKI POKAL
V	sredo, 13. 4., bosta ob 16.30 odigrani polfinalni srečanji za pokal MNZ Ptuj. Para sta naslednja: Zavrč - Aluminij in Dornava - Labod Drava.
Treningi reprezentanca MNZ Ptuj U-12 in U-13
Grassroots komisija pri MNZ Ptuj organizira v okviru Grassroots programa izbirne treninge kandidatov za reprezentanco U-13 in U-12. Treningi bodo potekali v sredo, 13. 4., in v četrtek, 21. 4., ter ob sredah, 4. in 11. maja, na igrišču NK Podvinci v Podvincih.
V	okviru programa in sodelovanja reprezentanc MNZ, bodo organizirana prijateljska srečanja z MNZ Murska Sobota, MNZ Lendava in MNZ Celje. Prosimo klube in trenerje, da pošljejo na izbirne treninge svoje najboljše igralce. Po pravilnikih NZS in MNZ Ptuj so klubi in igralci dolžni sodelovati pri aktivnostih reprezentanc.
Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo U-12 in U-13 NZS, vodila jih bosta trenerja PRO, profesorja športne vzgoje: Gorazd Černila in Boštjan Zemljarič. Reprezentanci U-12 in U-13 predstavljata začetni selekciji pri formiranju reprezentance Slovenije.
DK, JM
Nogomet • Slovenija U-17
V Slovenski Bistrici in Kidričevem brez zadetkov
Mladi slovenski reprezentanti v selekciji U-17 so pod vodstvom selektorja Miloša Kostiča prejšnji teden odigrali dve prijateljski tekmi z reprezentanco Francije. Srečanji sodita v okvir priprav na evropsko prvenstvo U-17, ki bo maja prihodnje leto v Sloveniji (naša ekipa je kot gostitelj že uvrščena na prvenstvo). V obeh tekmah, v torek v Slovenski Bistrici in v četrtek v Kidričevem, sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 0:0.
Na drugi tekmi je za slovensko izbrano vrsto nastopil tudi igralec Aluminija Gregor Cafuta, ki je zamenjal na prvi tekmi poškodovanega Petra Stojanoviča.
Srečanje v Kidričevem: Slovenija - Francija 0:0
SLOVENIJA: Golubovič, Hotič, Heljezovič (79. Agičič), Hvastija, Vukliševič, Kavčič (54. Mencigar), Dodlek (79. Zahovič), Paljušič (75. Klemenčič), Barišič (67. Cafuta), Ru-donja (61. Udovič), Vujčič. Selektor: Miloš Kostič
FRANCIJA: Kacou, Petitpretz (61. Andonian), Lahaye, Gotani, Mexique, Diaby (54. Varez), Dallois (54. Caddy), Lambese (41. Benali), Bahlouli (67. Riou), Amrioui, Marie (47. Zou-hir).
JM
Foto: Črtomir Goznik
V četrtek sta se v Kidričevem merili reprezentanci U-17 Slovenije in Francije.
Judo • Potočnikova državna prvakinja, Kociprova in Kraljeva tretji
Na državnem prvenstvu (U/20) v Slovenski Bistrici je tekmovalka judo sekcije pri TVD Partizan Ljutomer Urška Potočnik (-78 kg) osvojila naslov državne prvakinje. Tretje mesto je pripadlo Roku Šendlingerju (-66 kg) in Bertini Ivajnšič (-70 kg), peta pa sta bila Katja Karba (-57 kg) in Žiga Šendlinger (-55 kg).
Na tekmovanju sta nastopili tudi Renata Kralj (+78 kg) in Tanja Kociper (- 63 kg), članici JK Gorišnica; obe sta se uvrstili na 3. mesto.
Izmed predstavnikov JK Drava Ptuj je bila najuspešnejša Larisa Čerček, ki je v kategoriji do 78 kg osvojila 3. mesto. Enako uvrstitev je dosegel tudi Tadej Butolen (+ 100 kg). Četrto mesto je zasedla Lea Murko (- 78 kg), peto pa Tamara Kondrič (+ 78 kg), Andrej Čuš (- 90 kg) ter Benjamin Debenardi in Damjan Ljubec (oba - 100 kg).
NŠ, JM
Strelstvo • 20. DP v streljanju z zračnim orožjem - Kidričevo 2011
Odlična organizacija in številna odličija za strelce iz Spodnjega Podravja
V prečudoviti novi športni dvorani v Kidričevem je v soboto in nedeljo potekalo jubilejno, 20. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, na katerem je nastopalo rekordno število tekmovalcev, bilo jih je skoraj 700. Najboljši slovenski strelci so se na prvenstvu v Kidričevem pomerili v vseh starostnih kategorijah in treh disciplinah: s standardno zračno puško in pištolo v soboto ter serijsko zračno puško za najmlajše strelce v nedeljo. Po koncu tega krstnega dogodka takšnih razsežnosti v novi dvorani pa lahko z velikim ponosom zapišemo, da so se velikega in logistično zahtevnega organizacijskega zalogaja z veliko mero samozavesti in zaupanja v uspeh lotili v domačem SD Kidričevo in bili na koncu nagrajeni s popolnim potekom vseh tekmovanj in velikim zadovoljstvom vseh udeležencev prvenstva, na katere je pomladno ozeleneli kraj, v skupnem paketu vseh aktivnosti, naredil izjemen vtis.
Nekaj manjših nevšečnosti na samem tekmovanju je organizatorju povzročila le električna napeljava v dvorani, ko so se nepričakovano in z nepolno obremenitvijo ugasnile vse luči ter najnovejše lasersko elektronsko strelišče, ki v nekaj primerih finalnih nastopov ni zaznavalo oddanih zadetkov na tarčah, zaradi česar so imeli tudi zelo izkušeni mednarodni sodniki obilico dela. Po rezul-tatski plati so se v soboto odlično odrezali predvsem Ptujčani, ki so si kar v treh kategorijah priborili posamična odličja, za najvišje zlato odličje in naslov državnega prvaka, z novim osebnim rekordom 366 kro-
Foto: Črtomir Goznik
Majda Raušl (SK Ptuj)
gov, pa je poskrbel najmlajši med njimi Sašo Stojak, med kadeti z zračno pištolo. Izjemno veselo je bilo v ptujskem klubu tudi po končani finalni seriji najmočnejših članov s pištolo, kjer se je iz četrtega mesta po kvalifikacijah s 566 krogi do bronastega odličja, z najboljšim finalom 97,9 kroga, prebil Matija Potočnik in po zelo uspešnem mladinskem nastopanju na državnih prvenstvih in na mednarodnih tekmovanjih pred 10 leti posegel med najboljše še v članski kategoriji. Svojega predstavnika v finalu pa sta imeli tudi društvi Jožeta Kerenčiča iz Miklavža in Juršincev, po ne najbolj posrečenem finalnem nastopu pa sta Boštjan Simonič in Mirko Moleh dosegla lepi uvrstitvi na 6. in 7. mesto. Kvalifikacije pa nikakor niso stekle po okusu Ptujčanki Majdi Raušl, ki se je s četrtim mestom in 368 krogi večjega uspeha nadejala v finalu, kjer se je povzpela za dve mesti in še drugič zapored osvojila naslov državne podprvakinje, enako kot lani
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Simeon Gčnc
Boštjan Simonič (Jože Kerenčič Miklavž) in Matija Potočnik (SK Ptuj)
Foto: Simeon Gönc
Ormoški mladinci Kovinarja so kot prepričljivi favoriti pričakovano osvojili naslov ekipnih državnih prvakov s pištolo, za ekipo so nastopali (z leve) Grega Novak, Gregor Polajnko in bronasti med posameznikiKevin Venta, v finale mladincev s puško pa se je uvrstil tudi Jan Šumak in osvojil 7. mesto.
pa je slavila Brežičanka Vesna Kržan s 373 krogi v kvalifikacijah in z noro finalno serijo s 101,4 kroga. V finale najboljše osmerice sta se na veliko veselje številnih domačih gledalcev uvrstili tudi Mateja Levanič in Mojca Lazar, ki nastopata za SK Profesional Kidričevo, z enakim dosežkom s kvalifikacij s 361 krogi in boljšim finalnim nastopom pa je na koncu višjo uvrstitev z lepim dosežkom 6. mesta vknjižila Mateja Levanič. Med mladinci s pištolo je v kvalifikacijah podobno usodo kot Raušlova doživel tudi ormoški strelec Kovinarj a Kevin Venta in se s 547 krogi uvrstil šele na 4. mesto, svojim številnim navijačem pa se je v finalu oddolžil z bronastim odličjem, kajti kasnejši zmagovalec Rožle Re-pič iz Kamnika in Klemen Ju-van iz Sevnice sta si že po kvalifikacijah priborila zajetnejšo prednost in vse je kazalo, da se vrstni red na samem vrhu ne more več spremeniti, kar pa bi se skorajda zgodilo, saj je tudi Juvan v finalu streljal kot svetovni prvak in s 101,3 kroga nadoknadil sedem krogov zaostanka, vendar na koncu za slavje še vedno premalo za dober krog. V finalu mladincev s pištolo pa sta nastopala tudi Kovinarjev Grega Novak, ki je osvojil 6. mesto, in domačin Uroš Mohorko, ki je osvojil 7. mesto, za največje zasluge pri organizaciji tega prvenstva pa je kljub žrtvovanemu nastopu s puško, kjer je po odlični sezoni osvojil le 13. mesto, prejel največ simpatij udeležencev. Posamične medalje se je za 2. mesto med mladinkami s pištolo veselila tudi Staša Simonič, v finale najboljše osmerice pa se je prebila tudi Ptujčanka Sara Rojko in osvojila 7. mesto.
V disciplini standardne zrač-
t
Mali nogomet • Zimska liga Ljutomer
Domači Meteorplast pred Tomažem
V četrti sezoni zimske lige za veterane (+38 let) v malem nogometu, ki jo je pripravila Športna zveza Ljutomer, je nastopilo osem ekip iz ljutomerske in sosednjih občin. Prvo mesto je osvojila ekipa KMN Meteorplast iz Ljutomera, ki je tekmovanje zaključila brez poraza, ključna pa je bila zmaga proti ekipi iz Sv. Tomaža (3:1). Tretje mesto je pripadlo ekipi ŠRD Kostanjevica iz Stare ceste, ki je v zadnjem krogu premagala veterane iz Miklavža pri Ormožu (2:1). Najučinkovitejši strelec lige je bil Damjan Vozlič (Meteorplast) z 12 doseženimi
zadetki.
Končni vrstni red: KMN
Meteorplast (21 točk), KMN Tomaž Belcont (15), ŠRD Kostanjevica (13), ŠD Mladost Pleskarstvo Špendija (11), KMN Stročja vas (7), ŠD Cven (7), NK Ormož (5), ŠD Prlek Forever Ljutomer (1).
Za zmagovalno vrsto so igrali: Robert Žuman, Damjan Novak, Damjan Vozlič, Kristijan Stojko, Darko Korošak, Saša Makoter, Mario Hošpel, Silvo Ciglarič, Franc Kamenšek, Mitja Budja. Vodja ekipe: Miha Šoštarič.
NŠ
Tudi domačini iz SD Kidričevo so po zaslugi Klavdije Pufič osvojili posamično odličje v vedno neugodni kategoriji članic s puško. Z leve: Kaja Repič, Zdenka Stern in Klavdija Pufič.
ne puške se je naslova državne prvakinje med kadetinjami s puško veselila Kovinarjeva strelka Petra Vernik, na račun manjšega števila notranjih desetic pa je bronasto odličje izgubila Melanie Habjanič in zasedla 4. mesto. V finale mladincev s puško se je uvrstil tudi Jan Šumak iz Ormoža in po ne najbolj posrečenih kvalifikacijah osvojil 7. mesto. Za najbolj razburljiv finale pa so poskrbele članice s puško, kjer se je po izredni izenačenosti v kvalifikacijah obetal ogorčen boj za zmago, med najboljše pa je posegla tudi domačinka Klavdija Pufič in se s 392 krogi po kvalifikacijah in finalom 99,0 veselila bronastega odličja. Zmagala je Zdenka Stern iz Olimpije pred lanskoletno prvakinjo Kajo Repič iz Kamnika. Številni domači gledalci pa so v dvorano prišli spremljat predvsem najboljšega slovenskega strelca vseh časov in olimpijskega prvaka Rajmonda Debevca, ki pa se jim žal ni mogel oddolžiti s finalnim nastopom, saj je v svojem prvem nastopu po svetovnem pokalu v Sydneyu osvojil le 13. mesto, zmago in naslov
Foto: Črtomir Goznik
Staša Simonič (SD Dornava)
Ekipa KMN Meteorplast
državnega prvaka pa je še drugo leto zapored ponovil Grosu-peljčan Željko Moičevic, ki je dosegel izvrsten kvalifikacijski rezultat s 597 krogi in v finalu še boljših 105,2 kroga ter slavil
Sobota, 9. 4. 2011
Člani pištola:
1 Miha Grohar DOM, 573 + 95,3
2.	Peter Tkalec DPR, 568 + 96,7
3.	Matija Potočnik PTU 566 + 97,9
4.	Klemen Tomaševič ŽEL, 564 + 97,7 =
5.	Simon Veternik DPR, 565 + 95,6
6.	Boštjan Simonič JKM, 566 + 93,9
7.	Mirko Moleh JUR, 564 + 94,5
8.	Andrej Brunšek DPR, 563 + 95,4
1.	Aleksander Ciglarič JKM 561 15. Simon Simonič, JKM
23.	Alojz Trstenjak, JKM
24.	Srečko Vidmar, BRE
25.	Rok Pučko JUR, 30. Ludvik Pšajd JUR,
Člani pištola ekipno: 1 SD Dušan Poženel Rečica
2.	SD Jožeta Kerenčiča Miklavž
3.	SD Juršinci
4.	SD Grosuplje
5.	SD Kopačevina
6.	SK Ptuj
18.	SD TSO
19.	SD Kovinar Članice pištola:
1 Vesna Kržan BRE 373 + 101,4 = 474,4
2.	Majda Raušl PTU, 368 + 97,0 = 465,0
3.	Petra Dobravec ŽEL, 369 + 95,5 = 464,5
4.	Ksenja Maček DPR, 375 + 85,1 = 460,1
5.	Nataša Marinček OLI, 366 + 93,3 = 459,3
6.	Mateja Levanič PRO, 361 + 90,6 = 451,6
7.	Sabina Suljič MRO, 361 + 87,8 = 448,8
8.	Mojca Lazar PRO, 361 + 84,7 = 445,7
15.	Sonja Raušl PTU,	348
16.	Mateja Pešakovic PTU,	348
19.	Barbara Slavinec TSO,	340
20.	Petra Vernik KOR,	336 22. Mele Vesna TSO, 331
26.	Marjetka Bratuša TSO,	305 Članice pištola ekipno:
1.	SD Železniki	1067
2.	SK Ptuj	1064
3.	SK Brežice	1044
4.	SD Mrož Velenje	1041
5.	SD Gorenja vas	993
6.	SD Tovarne sladkorja Ormož	976
Mladinke pištola:
I	Mojca Kolman MSE, 373 + 99,4 = 472,4
2.	Staša Simonič DOR, 364 + 93,0 = 457,0
3.	Katja Vodeb LIB, 359 + 92,4 = 451,4
7.	Sara Rojko PTU, 344 + 85,9 = 429,9
II	Teja Sagadin KID,	302 Mladinci pištola:
I	Rožle Repič KAM, 568 + 94,5 = 662,5
2.	Klemen Juvan MSE, 560 + 101,2 = 661,2
3.	Kevin Venta KOR, 547 + 93,0 = 640,0
6.	Grega Novak KOR, 537 + 91,1 = 630,4
7.	Uroš Mohorko KID, 535 + 91,1 = 626,1 10. Gregor Polajnko KOR,	525
II	Marko Vorih JUR,	517 12. Niko Pšajd JUR, 517
17.	Jernej Pondelak JUR,	440 Mladinci pištola ekipno:
1.	SD Kovinar Ormož
2.	SD Dušan Poženel
3.	SD Juršinci Kadeti pištola:
1.	Sašo Stojak PTU,	366
2.	Žan Trontelj GRO,
zanesljivo zmago z veliko prednostjo pred zasledovalci. Za ormoške strelce je najvišjo uvrstitev vknjižil Tadej Horvat in se s 582 krogi uvrstil na 14. mesto.
Simeon Gonc
3.	Ivan Druzovič JUR,
4.	Žan Mir JKM,
8.	Gregor Vesenjak JUR,
10.	Aljoša Habjanič PTU 11 David Kekec JUR,
Kadeti pištola ekipno:
1.	SD Juršinci
2.	SD Železniki
3.	SD Grosuplje Kadetinje pištola:
1 Anuša Kovačič MSE,
2.	Lara Bartol MKR,
3.	Jagoda Tkalec DPR, 6. Tina Novak KOR
Člani puška: 1 Željko Moičevic GRO, 597 + 105,2
2.	Andraž Dovč TJE, 588 + 101,8
3.	Sašo Korbar TRB, 586 + 102,9
4.	Dušan Ziško KFT, 590 + 98,1
5.	Grega Potočnik RAD, 586 + 101,9
6.	Robert Markoja ŠKT, 585 + 101,9
13.	Rajmond Debevec OLI
14.	Tadej Horvat TSO, 23. Rajko Robnik MLJ 38. Boris Hergula TSO,
Člani puška ekipno:
1.	SD Grosuplje
2.	SD 1956 Trbovlje
3.	SD Dušan Poženel
9.	SD TSO
17.	SD Mesto Ljutomer
18.	SD Kovinar Ormož 20. SD Janko Jurkovič
Članice puška:
I	Zdenka Stern OLI, 391 + 102,5
2.	Kaja Repič KAM, 392 + 99,6
3.	Klavdija Pufič KID, 392 + 99,
4.	Renata Oražem Vršič GRO, 391 + 99,1
II	Maja Prejac MLJ, 18. Urška Kuharič KOR,
25.	Tina Novak TRB,
26.	Mele Vesna TSO, Mladinke puška:
1 Dvoršak Živa OLI, 395 + 103,3
2.	Špela Mihalič KFT, 390 + 98,8
3.	Nina Juvan OLI, 389 + 97,9 8. Tjaša Draškovič ŠKT, 381 + 97,3
11.	Barbara Muhič TSO,
18.	Teja Sagadin KID, Mladinci puška:
1 Mitja Černi GAN, 583 + 100,0
2.	Maj Pirih POR, 577 + 101,0
3.	Gašper Oblak GVA, 579 + 95,5
7.	Jan Šumak KOR, 570 + 100,8 13. Uroš Mohorko KID,
19.	Grega Novak KOR, Mladinci puška ekipno:
1.	SD Gorenja vas
2.	SD Kovinar Ormož
3.	SD Gančani Kadeti puška:
1 Jan Kozinc RAD,
2.	Tadej Štojs TJK,
3.	Erik Kandare CER,
12.	Aleš Pernat KID, 25. Niko Visočnik KID,
Kadetinje puška: 1 Petra Vernik KOR,
2.	Ines Kastelic GOR,
3.	Tina Weingerl RUŠ
4.	Melanie Habjanič KOR,
359
354
342 341 341
1042 993 713
355 354 353
343
688,9 688,1 = 687,9 686,9 582 582 578 571
493,5 = 491,6 ,0 = 491 490,1 380 371 364 358
498,3
488.8
486.9 = 478,3
376 352
386 382 382 369 347
380 379 376 376
Foto: NS
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (20. del)
V deželo prihaja pomlad
Kljub temu da so temperature tukaj pri nas v Ameriki še vedno nekoliko nizke, prvi znanilci pomladi že kažejo, da seje narava pričela prebujati. Uro smo na poletni čas prestavili že pred tremi tedni, nekoliko prej kot v Sloveniji. Ta sprememba ugodno vpliva na popoldanske aktivnosti, saj imamo zdaj več časa zanje. Kljub spremembi pa smo se hitro privadili na novo uro. Vsi pa se že veselimo poletja.
V Wisconsinu sem preživel eno najdaljših in najhladnejših zim, kar se spomnim. Snega, vetra in drugih zimskih nevšečnosti je bilo veliko, zato komaj čakam, da se otopli. Temperature se le počasi dvigajo in nič ne kaže, da bo za zimo prišlo kar poletje.
Nikjer nisem opazil tipičnih znanilcev pomladi, kot so pri nas doma zvončki, tro-bentice, vijolice .... Tukajšnje tipične spomladanske cvetice so narcise, podlesek in tulipani. Vrtnice bodo tudi že počasi začele odganjati prve poganjke. Iz Slovenije sem obveščen, da vse cveti - slive, breskve, češnje, narcise, hortenzije, drugo pomladansko cvetje. Pa da je trava tudi že začela rasti in da so nekateri že kosili zelenice. Pa na vrtovih je že marsikaj posajeno, solato najbolj pridni že nabirajo za jesti. A saj vas bomo dohiteli.
Foto: Aljaž Jelen
Ptički se še prehranjujejo v kr-milnicah.
Spomladi se začne tudi čas žvrgolenja ptic. Te me vsako jutro prijetno prebudijo. Zanimivo je, da tukaj ni opaziti siničk in drugih podobnih ptic. Zelo mnogo pa je ameriških taščic. To so majhne ptice, po velikosti podobne sinicam, ki spomladi priletijo z juga. Od drugih ptic se razlikujejo po
oranžno-beli barvi perja na vratu, preostanek njihovega perja pa je sive barve. Skozi zimske mesece sem redno krmil tudi druge ptičke. Zdi se kot, da so že stalno naseljene pri nas.
Presenetljivo pa tukaj ni čutiti tistega tekmovalnega duha, kdo bo prvi in kdo bo imel najlepši vrt. Na vrtovih so se pričela prva spomladanska dela rezi sadnega drevja, grmičevja in okrasnih rastlin. Tudi zelenice je potrebno očistiti in odstraniti z vetrom prinešenega listja in vej. Naše dvorišče je že urejeno, pri delu sem pomagal tudi jaz. Sadno drevje je tudi že obrezano. Z obdelavo zelenjavnih vrtov pa v Wisconsinu ponavadi počakajo do maja, saj je do takrat še velika verjetnost pozebe. Opazil sem tudi, da mnogo ljudi niti nima svojega vrtička zraven hiše. Tako jim je prihranjeno spomladansko
delo pri urejanju svojega okolja. Tempo življenja jim omogoča, da vse vrtnine kupijo v trgovinah, pozabljajo pa, da se z delom na vrm tudi rekreirajo. Mislim, da je ta rekreacija na vrtu še kako pomembna za ublažitev stresa in nabiranje fizične kondicije. Je pač lažje kupiti vrtnine v trgovini.
Tudi sicer se na drevesih že vidi, da bodo počasi ozelenela. Pričakujem, da bodo divji kostanji in druga drevesa najbolj zacvetela v cvetnem tednu. Nič ni lepšega kot cvetoča pokrajina v pričakovanju velike noči, ki se hitro približuje. Temu prazniku se ljudje tukaj še posebej posvetijo. Moja go-stiteljska družina vsako leto povabi goste na praznovanje tega praznika. Vsa širša družina se zbere in poveseli.
Znak pomladi v Wisconsi-nu pa je tudi začetek profesionalne baseball lige MLB.
Ameriška taščica
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Baseball v Wisconsinu ni tako popularen kot ameriški nogomet, a ima kljub temu veliko privržencev. Večina jih navija za domači klub Milwaukee Brewers. So povprečna ekipa, ampak kljub temu privabijo na svoje tekme dokaj velike množice. Pred tekmami si mnogo ljudi priredi »tailgate« zabave. To so mini zabave oz. pikniki na parkirišču pred stadionom. Tam si na majhnem prenosnem žaru spečejo burgerje in klobase. Zraven se seveda poda tudi osvežilna pijača in pivo. Nato pa se odpravijo na tekmo.
Po mislih mi hodi verz: »Samo en cvet, en češnjev
cvet ... « Pogrešam vonj domačih in divjih češenj, ki je še kako prisoten v Halozah. Zelo bom pogrešal tudi vonj in cvet domače lipe, ki je letos ne bom obiral. Doma namreč vsako leto naberemo veliko lipovega cvetja, ga posušimo in v zimskem času porabimo za čaj.
Pomlad je končno tu. V kratkem se bodo pričele zunanje aktivnosti, saj pomlad s sabo prinese mnogo priložnosti za preživljanje časa zunaj in odhod v naravo. Očitno so kurenti letos dobro opravili svoje delo., saj učinkuje celo v Ameriki.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls -Podlehnik
Ptuj • Državno tekmovanje iz fizike za srednješolce
Naloge tudi letos težke
Eminenten zbor slovenske mladine, ki svoje znanje in vedoželjnost usmerja v fiziko, se je v soboto zbral na ptujski Gimnaziji, kjer je potekalo državno tekmovanje iz fizike za srednješolce. Dlani so se potile kar 127 dijakom, od tega 18 iz podravske regije.
49. tekmovanje srednješolcev iz fizike, ki ga organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), bo potekalo v štirih stopnjah. Za dijake sta prvi dve končani, in sicer regijsko tekmovanje, ki so ga izpeljali konec marca, in državno tekmovanje, ki je bilo v soboto na Ptuju. V treh skupinah se je pomerilo 127 dijakov, ki so reševali izjemno zahtevne naloge iz fizike. Med temi je bil tudi en dijak ptujske Gimnazije, za katerega profesorji domnevajo, da bi lahko prišel tudi med najboljše v državi, saj je na regijskem tekmovanju dosegel prvo mesto. Kako uspešen bo dijak 3. letnika Jernej Vajda, ki je zastopal barve našega mesta, bo znano že jutri. Takrat bo znano tudi, katera deseterica se je uvrstil na izbirno tekmovanje za olimpijsko ekipo in še ima možnost biti med najboljšo peterico, ki bo julija odpotovala na Tajsko, kjer bo mednarodna fizikalna olimpijada. Vse bo torej odvisno od tega, kako uspešno
so mladi fiziki v soboto reševali tekmovalne pole.
Še preden so se lotili težkih fizičnih nalog, pa so jim tremo skušali pregnati letošnji soorganizatorji z Gimnazije Ptuj z nastopom šolskega mešanega mladinskega pevskega zbora.
V nekaj besedah so dijake pozdravili tudi pomočnik ravnateljice ptujske Gimnazije Brane Rokavec, podž-upanja mestne občine Ptuj
Helena Neudauer ter dr. Bojan Golia, predsednik državne tekmovalne komisije. Ta je s šaljivim tonom dijakom dejal, da so naloge kot vsako leto izjemno težke ter da bo štelo samo odlično znanje.
Kako dobro so bili dijaki pripravljeni, pa je seveda odvisno tudi od mentorjev. Medtem ko so se mladi upi slovenske fizike potili, so njihovim učiteljem ptujski soorganizatorji letošnjega
tekmovanja, na čelu s koordinatorjem Viktorjem Vi-dovičem, pripravil zanimiv izlet po Ptuju in okolici.
Ljubljančani v številčni premoči
Čeprav je tekmovanje potekalo v prijetnem vzdušju,
pa je nekaj opazk letelo na število tekmovalcev, ki zastopajo posamezno regijo. Tako je na primer zanimiv in zgovoren podatek, da se je na državno tekmovanje iz podravske regije, od Maribora do Lendave, lahko uvrstilo le 18 najboljših fizikov, medtem ko je samo iz Gimnazije Bežigrad tekmovalo 25 dijakov. Kot je pojasnil Ciril Dominko, organizator srednješolskih tekmovanj iz fizike pri DMFA, je v ljubljanski regiji tretjina vseh srednješolcev, zaradi česar prihaja do takšnih razlik v številu tekmovalcev. To namreč določajo na podlagi dijakov v posamezni regiji
in glede na rezultat. To v praksi pomeni, da bi morali dijaki iz podravske regije močno prekašati svoje ljubljanske kolege, da bi si za naslednje leto priborili več mest na državnem tekmovanju. Kot je dejal Dominko, je veliko odvisno tudi od tega, kakšen manevrski prostor profesorjem da šola in ali se fiziki daje dovolj velik pomen tudi izven učnega načrta.
V vsakem pogledu pa gre za tekmovanje, ki je hvalevredno, saj je eno najstarejših pri nas, prihodnje leto bo namreč praznovalo kar pol stoletja obstoja.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Dijaki so bili polni znanja.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorec m Nova Zelandija (2.)
Gor in dol po Aucklandu
Arhitektura in sama poselitev sta res raznoliki in človek bi težko našel kakšno oprijemljivo rdečo nit glede planiranja mesta. Nekaj manjših stolpnic v centru, ogromno število pritličnih družinskih hišic povsod drugje ter izjemno gričevnat teren z obsežno prometno infrastrukturo predstavljajo mesto, kjer nujno potrebuješ prevoz. Gor in dol ter nešteto ulic, mostov in morskih kanalov te po navadi spravi v slabo voljo, ko je treba urediti kakšne dokumente, za katere je pristojna samo ena pisarna nekje tam daleč na drugem koncu mesta. So pa posrečena križišča na nekaterih glavnih ulicah in semaforji. Prečkanje ceste je namreč urejeno tako, da imajo pešci vsi naenkrat zeleno, avtomobili pa rdečo, tako da lahko pešci gredo čez cesto tudi diagonalno. Ker vozijo po levi, je pri prečkanju treba paziti na vse strani, saj se hitro zmedeš, ko gledaš na levo, z desne pa že trobi celotna družina Maorov.
Zanimive so tudi njihove električne vtičnice. Podobno kot ameriške so tudi vtičnice kiwi-jev na tri peresa, le da sta zgornji dve za nekaj stopinj nagnjeni. Njihova posebnost pa je, da ima sleherna vtičnica zraven še svoje stikalo, s katerim vključiš električni tok, in če tega ne
Pogled na strogi center Aucklanda
porajtaš, lahko kolovratiš okoli vtičnice tri dni. Nekatere vtičnice imajo poleg vklopnega stikala še poseben gumb, s katerim avtomatsko omejijo elektriko zgolj na pol ure, ta patent pa je rezultat zahtev po požarni varnosti, saj so hiše povečini lesene in je takšna previdnost upravičena.
Na enem izmed sprehodov sem uzrl zanimiv prizor, ki bi se zdel zelo nenavaden tudi drugim obiskovalcem. Na neki ulici so imeli namreč policijsko racijo, kjer je stalo nekaj policijskih avtomobilov in pa velik avtobus. Dogajanje mi je kmalu obelodanil bližnji policist, ko sem ga pocukal za rokav. Imeli so namreč policijsko racijo, ki
pri njih izgleda malo drugače kot pri nas. Tam zaprejo nekaj bližnjih ulic in ustavijo čisto vse. Tokrat so se osredotočili na alkohol. Šoferji morajo najprej eno minuto govoriti v eno napravico, ki prepozna alkohol, zato morajo nadalje opraviti tudi postopek pihanja, ki ga dobro poznajo tudi nekateri slovenski vozniki. Dovoljena meja je 0,4 promila, in če si dokaj blizu, te strpajo na avtobus in moraš počakati do konca racije, ko te odpeljejo na policijsko postajo, kjer pihaš še enkrat. Če je racija celo noč, pač čakaš celo noč, je pa tako, da ti družbe ne manjka. Najnižja kazen je seveda denarna, ki bojda ni preveč visoka, bolj pa boli odvzem vozniškega dovoljenja za 28 dni. Od kod prav ta številka mi ni znal nihče odgovoriti, je pa go-
Foto: D. Zorec
Domiselna reklama na najbolj obiskani atrakciji Aucklanda
Čudodelni patent dske vtičnice
tovo bolj učinkovito kot enor-mne slovenske kazni, kajne?
Na Novi Zelandiji se vse plača. Vrečke v trgovini, kopiranje, informacije, blago. Tudi internet je kar draga zadeva, zato sem se moral znajti tudi sam in sem se vsak dan za nekaj časa naselil v mestni knjižnici. Saj ne, da bi imel literarni krožek, ampak internet je bil zastonj, pod streho si bil, le varnostnik (!?) te je včasih na kratko ošvr-knil s pogledom. Rumen avtocestni brezrokavnik, gasilski pas ter brezžična postaja so bili njegova uniforma, stati pa je moral mirno kot lipov bog, le na stranišče mu je bilo dovoljeno iti. O cenah raje ne bi, saj so višje kot pri nas, predvsem kar se tiče alkoholnih pijač in določenih vrst hrane, recimo mesa.
Cene imajo postavljene čisto po evropsko, vendar pa je kalkulacija čisto njihova, saj vse cene avtomatsko zaokrožijo. Če sem kdaj kupil stvari za 19,93 dolarja, so na blagajni kar sami zaokrožili na dvajsetaka, brez možnosti ugovora. Manjšega kovanca od 10 centov še nisem dobil v roke in ga menda tudi ne bom, čeprav naj bi po nekaterih legendah obstajali. Druga zgodba so Azijci, kjer so vse cene lepo zaokrožene na dese-tinko in teh problemov ni, so pa težave pri pogovoru, saj le eden ali dva v celotnem klanu znata polovično angleško, in če kaj iščeš, bi prej verjetno našel v madžarski trgovini kot pa tu.
V začetku novembra so že začeli tudi z božičnimi nori-jami. Nekatere prodajalne so se že šibile pod božičnimi izdelki, okrasjem in božičnimi skladbami. Glavni dogodek pa predstavlja božična parada, kjer se predstavi večina ustanov in organizacij v mestu. Potem eno nedeljo popolnoma zaprejo glavno ulico, ki se tu imenuje Queen Street, in veselo paradirajo, igrajo, plešejo ter uganjajo norčije. Nekako tako kot za pusta pri nas. Prireditev varujejo prostovoljci, in ko sem nekajkrat pač moral sprintati čez cesto, so mi že žugali s prstom. Pa kaj.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Točke vzajemnih skladov kot dolgoročna naložba
V zadnjem času smo priča nenehni rasti vrednosti delnic in vzajemnih skladov. Analitiki ocenjujejo, da smo dno dosegli že precej časa nazaj, čeprav je povpraševanje še zmeraj (glede na leta pred krizo) precej nizko. V današnjem bančnem kotičku pa bomo opredelili, kaj vzajemni sklad sploh je, kako se izračunava vrednost, prednosti ter s katerimi stroški je poslovanje povezano.
Na začetku opredelimo, kaj vzajemni sklad sploh je: lahko ga označimo za obliko varčevanja, vlaganje v vzajemne sklade pa kot obliko dolgoročne naložbe. Da bi razumeli delovanje vzajemnih skladov, pa je treba spoznati njihovo ozadje oz. kako sploh delujejo: prihajajo iz družine investicijskih skladov, kjer ločimo med odprtimi investicijskimi skladi (vzajemni skladi) in zaprtimi investicijskimi skladi (investicijske družbe ali iD-i). Ključna lastnost vzajemnih skladov je, da lahko sredstva vplačate ali izplačate kadarkoli. Gre za spremenljiv kapital in ko vlagatelji vplačujejo, se le-ta povečuje oziroma ko se vlagatelji izplačujejo, se kapital manjša. Ko na račun vzajemnega sklada vplačate sredstva, s tem kupite določeno število enot premoženja vzajemnega sklada.
Če želimo izvedeti, koliko je na določen dan naše premoženje vredno, moramo poznati vrednost točke vzajemnega sklada, kar imenujemo tudi vrednost enote premoženja (VEP), pove pa nam,
kako se giblje vrednost naložb v vzajemnem skladu. Vsota vseh vplačil na račun določenega vzajemnega sklada predstavlja obseg sredstev vzajemnega sklada.
Prednosti vlaganja v vzajemne sklade predstavlja varnost - razpršenost je zelo pomemben dejavnik, ki zmanjšuje tveganje izpostavljenosti na enega ali manjše število gospodarskih subjektov. Zakonska regulativa na področju financ je zelo striktna in stroga, kar ščiti vlagatelje. Prav tako se izvaja stalni nadzor nad družbo za upravljanje s strani Agencije za trg z vrednostnimi papirji in banke skrbnice, ki skrbi za vzajemni sklad. Premoženje sklada je ločeno od Družbe za upravljanje (DZU), kar pomeni, da lahko le-ta denar le upravlja, ne more ga pa uporabljati v kakršnekoli druge namene, saj ima vzajemni sklad svoj TRR in banko skrbnico, ki vsako transakcijo preveri in odobri ali zavrne. Precej pomembna lastnost je tudi likvidnost - dostopnost do sredstev ka-
darkoli oziroma izplačilo denarja najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka vlagatelja. Prav tako pa lahko vsak vlagatelj kadarkoli preveri stanje. Vrednost premoženja je znana vsak trenutek, saj je VEP objavljen v večini dnevnih časopisov z veliko naklado, na teletekstu, na spletnih straneh. Pretekla donosnost je precej presegala donose klasičnih depozitov.
Na tem mestu še razložimo, kaj VEP sploh je: vrednost enote premoženja predstavlja vrednost točke vzajemnega sklada na izbrani dan. izračunava se tako, da delimo čisto vrednost sredstev sklada na ta dan s številom vseh enot v obtoku na isti dan. Čista vrednost sredstev sklada na določen dan je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada na ta dan. Kar poenostavljeno pomeni: ob koncu vsakega delovnega dne, po zaključku trgovanja na borzi, DZU na podlagi
končne vrednosti delnic, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada, izračunajo vrednost točke sklada (VEP).
Stroški, ki nastanejo pri trgovanju z vzajemnimi skladi, so lahko sledeči: vstopna provizija (ki se vplača ob vplačilu), izstopna provizija (ki se plača ob izplačilu) ter upravljavska provizija. Pa še nekaj o obdavčitvi skladov: obračuna se davek na kapitalski dobiček v višini 20 %, pri čemer se po vsakih dopolnjenih 5 letih imetništva kapitala stopnja zniža za 5 odstotnih točk in torej po dopolnjenih letih znaša: po petih letih imetništva kapitala 15 %, po desetih letih 10 %, po petnajstih letih 5 % ter po dvajsetih letih 0 %.
Vzajemni skladi so vsekakor primerna oblika dolgoročnega varčevanja, čeprav je včasih treba imeti precej potrpljenja (predvsem, kadar se vrednost skladov manjša).
Mitja Farič
Torek, 12. april Danes goduje Ida.
1204 je križarska vojska zavzela Konstantinopel. Tako se je končala četrta križarska vojna, še preden so dosegli končni cilj: osvojitev Egipta. 1605 je umrl ruski car Boris Godunov.
1901 se je rodil francoski psihoanalitik Jacques Lacan, ki je postal znan kot razlagalec del Sigmunda Freuda.
1906 se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota.
1943 so nemške čete odkrile množične grobove poljskih oficirjev v Ka-tynu.
1945 so enote Rdeče armade zavzele Dunaj. Sreda, 13. april Danes goduje Valerij.
1629 se je rodil nizozemski matematik, fizik in astronom. Z izboljšanim teleskopom je prvi odkril Saturnov satelit Titan. 1849 je madžarska skupščina odstavila Habsburžane in razglasila neodvisnost Madžarske.
1865 je bil v Fordovem gledališču ustreljen ameriški predsednik Abraham
Lincoln, 16. predsednik ZDA, ki je naslednji dan umrl.
1871 se je rodil grški general in politik Joannis Metaxas, ki je od leta
1936 kot ministrski predsednik v soglasju s kraljem Jurijem II. vladal v
Grčiji kot diktator in združil sile proti italijanskemu napadu.
1912 se je zaradi trčenja z ledeno goro potopila za tiste čase najlepša,
najmodernejša in najhitrejša ladja Titanik.
1960	so v NDR (Nemški demokratični republiki) po sovjetskem vzoru izpeljali kolektivizacijo kmetijstva.
1976 sta si po odhodu španski čet Maroko in Mavretanija razdelila Špansko Saharo. Četrtek, 14. april Danes goduje Helena.
Danes je svetovni dan mladih prostovoljcev.
1452 se je rodil italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik, tehnični strokovnjak in izumitelj Leonardo da Vinci. 1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike.
1800 se je rodil britanski admiral in polarni raziskovalec James Ross. S stricem Johnom Rossom sta odkrila več otokov in obal in tudi severni magnetni pol.
1843	se je rodil ameriški pisatelj Henry James, najpomembnejši predstavnik psihološkega realizma v anglosaški književnosti.
1865 je za posledicami atentata umrl predsednik ZDA Abraham Lincoln. 1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith. Petek, 15. april Danes goduje Bernarda.
1646 se je rodil francoski arhitekt Jules Hardouin Mansart. Po njem se imenujeta mansardna streha in podstrešna sobica. 1660 se je rodil Hans Sloan, zdravnik in predsednik kraljeve družbe, ki je zapustil družbi svojo zbirko, iz katere se je razvil Britanski muzej v Londonu.
1844	se je rodil se je francoski pisatelj Anatole France.
1867 se je rodil ameriški izumitelj in letalec Wilbur Wright, ki je skupaj z bratom Orvillom 17. 12. 1903 opravil prvi polet z motornim letalom, ki ga je sam konstruiral.
1889 se je rodil filmski igralec, režiser in producent Charles Chaplin. 1917 se je Lenin vrnil iz emigracije v Švici in tudi praktično prevzel vodstvo upora in revolucijo v Rusiji.
1921 se je rodil angleški igralec, režiser, pisatelj oddaj Peter Ustinov.
Sobota, 16. april
Danes goduje Rudi.
Danes je svetovni dan hemofilije.
1520 je papež Leon obsodil enainštirideset predlogov za izboljšanje položaja v Rimskokatoliški cerkvi, ki jih je predlagal nemški teolog Martin Luter.
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine-Augustin Parmentier, ki je
v Franciji in tako tudi v Evropi uveljavil krompir.
1790 je umrl je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin.
1885 se je rodila danska pisateljica Karen Christence Blixen. Pisala je
fantastične novele in zgodbe iz afriškega življenja.
1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Nikita Sergejevič
Hruščov.
1897 se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Thornton Wilder.
1961	je prišlo je do spodletelega poskusa izkrcanja na Kubi v Prašičjem zalivu.
Nedelja, 17. april Danes goduje Konrad.
1506 so položili temeljni kamen pri gradnji nove Petrove cerkve v Rimu.
1905	se je rodil hrvaški slikar in grafik Marijan Detoni.
1906	je močan potres porušil velik del San Francisca.
1909 je papež v Rimu razglasil Jeanne dArc ali Devico Orleansko za blaženo. Čez enajst let so jo proglasili tudi za svetnico, pred 478 leti pa so jo Angleži sežgali na grmadi. Ponedeljek, 18. april Danes goduje Leon.
1713 je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola. 1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete. Začela se je ameriška osvobodilna vojna. 1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor. 1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra Curi-
1956 se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III. 1967 je umrl Konrad Adenauer. Bil je prvi povojni kancler Zvezne republike Nemčije, in to 14 let.
1991 so razglasili v katedrali v Canterburyju 103. canterburyjevskega nadškofa Georgea Careya.
AvtoD£OM
Domača premiera najpomembnejše Audijeve limuzine
Zadnja generacija A6, ki je ravno zapeljala na slovenske ceste, ostaja v tradicionalnih oblikovnih okvirjih, zato pa je v njej bistveno več tehnološko naprednih vsebin, vključno z motorji in opremo. Novi audi je do 80 kilogramov lažji od predhodnika, zato trdnejše in lažje materiale, uporabljene za karoserijo, štejemo med večje prednosti tega avtomobila.
Zgodba je stara že 43 let, ko je A6 veljal za najpomembnejši model Audijeve ponudbe. Leta 1968 so namreč začeli prodajati audi 100, ki je od konkurence odstopal z lahko gradnjo, prostornostjo, ugodno aerodinamiko in ne nazadnje z inovativnim štirikolesnim pogonom. Danes te lastnosti ponuja že sedma generacija, s tem da jih nadgrajuje še z napredno tehniko in ergonomsko dovršeno notranjostjo, zato ne dvomim v nadaljevanje uspeha v višjem srednjem razredu, res pa je tudi, da so pri Audiji dolgo čakali z zamenjavo in se je lotili kot zadnji med tremi „velikimi" (mercedes E, BMW 5 in audi A6).
Končno se je ustavila velikostna rast v tem segmentu, saj je Audijeva šestica celo nekolika krajša, ima nižjo linijo strehe, krajši sprednji previs in za štiri centimetre nižji prag prtljažnika, ki ima za 15 litrov manjši volumen.
Trapezoidno oblikovana kromirana motorna maska in LED-žarometi veljajo za stalnico pri tem avtomobilu. Na željo kupca lahko svetijo v polni LED-tehniki, torej tudi glavni snop svetlobe proizvajajo svetilne diode, ki porabijo manj energije in bolj učinkovito osvetljujejo vozišče pred voznikom. Za tako žlahtno vozilo je zadek premalo dodelan, še najbolj izstopa stopnička v osrednjem delu prtljažnika, v katerega se zajedajo luči.
Notranjost je zasnovana tako, da armaturna plošča zaobjema voznika in sopotnika, pa tudi sicer bi delovno okolje mejilo na idealno,
če bi LCD-zaslon končno vgradili ob merilnika hitrosti in motornih vrtljajev, saj trenutna postavitev deluje prav zastarelo in nerodno. Iz večje limuzine A8 so povzeli kar nekaj tehnike, kot je recimo internetna povezava v vozilu, na katero se lahko priklopi do osem naprav. Aplikacija google earth s satelitskimi posnetki prikazuje zemljevid na navigacijski napravi, vozilo zna prepoznati voznikovo pisavo, glasovne ukaze, opozarja na vozila v mrtvem kotu, po potrebi korigira položaj volana, če voznik zapelje preko črte nad 65 kilometri na uro, samodejno zavira in vzdržuje želeno varnostno razdaljo do pred seboj vozečim avtomobilom. Iz največje Audijeve limuzine so si „sposodili" še kamero za spremljanje dogajanja in satelitsko določanje položaja avtomobila, ki posredujeta podatke aktivnim žarometom, ti pa nato prilagajajo snop svetlobe. Na seznamu doplačilne opreme je praktično vse, kar si kupec danes lahko zaželi in to seveda tudi plača, zato osnovni ceni lahko kmalu prištejemo še doplačila v višini manjšega avtomobila. Naj omenim projekcijo podatkov na vetrobransko steklo ali MMI-navigacijski sistem z MMI-touch, kar pomeni, da je funkcije navigacije (ki ima podatke shranjene na trdem disku) možno krmiliti z na dotik občutljivo upravljalno površino.
Za izdelavo karoserije so Audijevi inženirji uporabili hibridno tehnologijo kombiniranja različnih materialov, kar je kljub dodatni tehniki opazno oklestilo težo vozila. Z lahko gradnjo so karoserijsko težo zmanjšali za približno 30 kilogramov (20 odstotkov), največji prihranek pa so dosegli pri štirikolesno gnani 3,0-litrski dizelski različici, ki je lažja za kar 80 kilogramov.
Lahka gradnja je seveda vplivala tudi na nižjo porabo goriva in izpuste ogljikovega dioksida, a novi A6 ima ob „pasivnih" posegih manjšega obremenjevanja okolja tudi poseben program pri turbodizlih TDI in turbobencinskih strojih TFSI, ki poskrbi za ustrezne nastavitve samodejnega menjalnika in zagotavlja večjo učinkovitost delovanja motorjev.
Na začetku prodaje na domačem trgu so v ponudbi dva bencinska in trije dizelsko gnani motorji. 2,8-litrski motor FSI z največjo močjo 204 KM velja trenutno za vstopno različico, sledi ji zmogljivejši 3,0-litrski TFSI s 300 KM. Prvi je na voljo z dvokolesnim in štirikolesnim pogonom, drugi le s štirikolesnim. V Sloveniji bi znala biti 2,0-litrska TDI različica z največjo močjo 177 KM in dvokolesnim pogonom še naprej prodajna uspešnica. Sledi ji 3,0-litrski TDI z največjo močjo 204 KM in pogonom na sprednji kolesni par ali quattro. Trenutno najz-mogljivejši dizel je ravno tako 3,0-litrski TDI z 245 KM in štirikolesnim pogonom, a že sedaj pri Audiju napovedujejo prihod biturbo dizla s 315 KM.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Pogoste bolečine (2)
Blage bolečine brez izžarevanja v okončine, mravljinčenja in izpadov grobe mišične moči lahko zdravite sami s sredstvi za lajšanje bolečin (acetilsalicilna kislina, paracetamol, naproksen, ibuprofen ...), z uporabo hladnih oblog v prvih dnevih, kasneje pa z gretjem in vajami za sproščanje mišic. Če se bolečina stopnjuje in/ ali se pojavijo še nevrološki izpadi (npr. motnje pri odvajanju vode in blata, mrtvi-čenje ipd.), je treba obiskati zdravnika.
Splošni ukrepi za preprečevanje so: pravilna drža, redna in vztrajna vadba, hrbtno plavanje, pravilen položaj naslonjala na stolu in računalnika.
Ramenski sklep je najgi-bljivejši in najbolj uporabljan sklep človeškega telesa. Bolečina v rami je na tretjem mestu po pogostosti, takoj za križem in vratom. Bolečina je
najpogosteje posledica bolezenskih procesov mehkega tkiva, sledijo poškodbe, bolj redke so obrabe sklepa. Škodljivo je predvsem delo z rokami nad glavo, še zlasti dvigovanje težkih bremen. Zelo pogost vzrok bolečin so tudi kalcinati (skupki kalcija) na narastišču kit in okvare tetiv. Vzrok bolečine v rami je lahko tudi prenesena bolečina iz vratu ali notranjih organov. Pogosto nastanejo bolečine v rami zaradi vnetja bur-ze. To je vodni mešiček, ki je med sklepom in mišično kito in je namenjen zmanjšanju trenja med gibanjem sklepa. Vnetje tega mešička, imenovano burzitis, povzroči zmanjšano gibljivost sklepa in pokanje v sklepu.
Sami si pomagate tako, da v začetni fazi 48 ur mirujete, tako da je roka prislonjena ob telo (ruta), boleči del hladite tako, da ramo masirate večkrat dnevno z ledom, ovi-
m
W / v,
V/
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
tim v tkanino, do 5 minut. Vzamete lahko tudi že omenjena zdravila za lajšanje bolečin (acetilsalicilna kislina, paracetamol, naproksen, ibuprofen ...). Če se v enem tednu stanje ne izboljša, je potreben obisk zdravnika.
Splošni ukrepi za preprečevanje so: pravilna drža, prilagoditev delovne površine, ki naj ne bo nad nivojem ramen, pravilno dvigovanje in prenašanje bremen, redno vsakodnevno izvajanje primernih vaj.
Kolčni sklep je velik in zelo obremenjen sklep. Sestavljata ga glavica kolka in sklepna ponvica. Bolečina v kolku se kaže kot bolečina v dimljah, ki se širi po stegnu naprej in navzdol do kolena, lahko še nazaj v zadnjično mišico. Bolečina je trgajoča, stalna in je lahko neznosna. Vzrok bolečine je različen, odvisen je od starosti bolnika. Če se pojavi pri otrocih, je treba obiskati zdravnika. Pri odraslih je najpogostejši vzrok obraba sklepa (artro-za). Gre za spremembo, kjer se hrustanec stanjša in sčasoma izgine, kar ima za posledico drgnjenje kosti ob kost. Obstajajo pa še številni drugi vzroki, od spremembe na ožilju, vnetne, bakterijske in nebakterijske bolezni, tudi spremembe v hrbtenici.
Bolečina, ki je posledica obrabe, se pogosto prične z bolečinami v kolenu. Velikokrat sta boleča oba sklepa, kolk in koleno.
Smiljana Markež, mag. farm. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Cvetni teden, namenjen cvetlicam
Kljub temu da je bilo dežja v preteklem tednu malo, je le povsem prebudil naravo. Vendar padavine niso zadoščale za to, da bi se zemlja dobro namočila. Meteorologi nam obljubljajo manjšo ohladitev in nekaj padavin za konec tega tedna, zato bodite pozorni vsi, ki že imate na prostem številne posodovke in balkonske lepotice. Pa tudi tisti, ki ste izkoristili lepo vreme in je vaš krompir že zunaj, če se bodo napovedi uresničile, je krompir potrebno pokriti.
Sobne rastline
Topel začetek cvetnega tedna izkoristite za presajanje vseh sobnih rastlin, ki so že prerasle svoje lončke, prav posebej pa tistih, ki ste jih nabavili ali dobili podarjene. Vseeno naj vas opomnim še enkrat, sobnih rastlin ne presajamo v prevelike posode, raje to delamo vsako leto v samo eno številko večjo posodo. Pri nekaterih pa sploh velja, da morajo ostati nagnetene, če želimo njihov cvet. Med njimi so prav gotovo to klivije in kale. Ravno klivije so spet zelo priljubljene, saj nas s cvetenjem razveselijo pozno pozimi. Po cvetenju je treba takoj odrezati semenske zasnove, če so nastale, najbolje je porezati kar cvetna stebla. Ne presajamo, saj klivije cvetijo le, če živijo v prostorski stiski. Poleti se najbolje počutijo zunaj, nekje na svetlem, deloma sončnem mestu, kjer jih samo zmerno zalivamo. V jeseni jih postavimo v svetel, a hladen prostor in praktično prenehamo zalivati, dokler ne opazimo cvetnega stebla. Šele takrat ponovno, a zelo zmerno zalivamo. Presajamo pa jih šele takrat, ko hoče rozeta prelomiti lonček.
Balkonske rastline
V tem tednu pa je treba, če tega še nismo naredil, na prosto prestaviti vse posodovke. To so vse trajne rastline, ki pa v naših krajih ne prezimijo: oleandri, kitajski hibi-skusi, rožmarin, lovor ... Najprej jih presadimo, če je to še izvedljivo. Če pa so lonci že preveliki, odstranimo kar največ zgornje plasti zemlje, prerahljamo preostalo zemljo in dodamo svežo. Ker je za konec tedna napovedano nekaj nizkih temperatur, ostanejo na toplem še vedno kitajski hibiskusi, krompirjevke in predvsem svinčenica.
Foto: Miša Pušenjak
Zdaj pa je resnično že zelo blizu čas, ko se bomo lotili balkonskih korit. Če še nimate načrta za sajenje, naj vam še enkrat napišem osnovne smernice letošnjega leta. Ponovno je v »modi« pisana zasaditev. Prav moderne naj bi bile sicer vijolično-roza kombinacije ali pa bele zasaditve. A vem, da vas večino to ne bi prepričalo. Je pa zelo pomembno, da se barva zasaditve ujema s fasadami hiš in trajnimi zasaditvami na gredicah. Takšna barva naj bo še vedno vodilna pri vaši izbiri. Nato pa za popestritev in pisano veselje izberite še ustrezne kontrastne barve. Še vedno velja, da je zanimivo poleg cvetočih rastlin saditi tudi strukturne rastline. S temi se korita ustrezno podaljšajo ali pa doseže višina na balkonih, kjer je cvetje po večini povešavo.
Vsem začetnikom svetujem, da se odločijo za bršljanke ali begonije zmajevo krilo kot osnovno zasaditev. Le-tem pa dodajte kakšen javor, posebej tiste, ki so zelo dolgi, in seveda katero izmed okrasnih trav.
Zelišča in začimbnice
Mogoče mislite, da sem nanje kar pozabila. A z njimi razen s setvijo do sedaj še ni bilo veliko dela. Ker pa sem v zadnjih dnevih dobila kar nekaj vprašanj, zakaj posamezne ne kalijo, naj vas vseeno opomnim. Večine zelišč, z izjemo kamilice, mogoče boraga in ognjiča, ne sejemo direktno, ampak vzgojimo sadike. Še vedno ni prepozno za setev. Ne pozabite, velika večina jih kali na svetlobi. Zato samo napolnimo manjše lončke z zemljo in jo rahlo potlačimo. Nato posejemo po 4 do 5 semenk na eno luknjico. Seme s prsti samo pritisnemo ob zemljo in ne pokrivamo s substratom. Tudi ognjič in kamilica bolje kalita na svetlem. Sama vsako setev do vznika raje ovijem s folijo za živila, da imajo rastline dovolj vlage. Nekateri pa uporabijo v ta namen vermilkulit, droben vulkanski prah, ki prepušča svetlobo in zadržuje vlago.
Miša Pušenjak
S svetovne gMrn stene
DJ David Guetta, avstralska pevka Kylie Minogue, francoski pevec Charles Aznavour in še 150 drugih svetovnih umetnikov, ki imajo pogodbo z znano diskografsko hišo EMI, bo sodelovalo na dražbi, na kateri bodo zbirali sredstva za pomoč žrtvam potresa, cu-namija in nuklearne nesreče na Japonskem. Dražba bo potekala s pomočjo ebay-a in bo trajala do 21. aprila. Med predmeti, ki bodo na dražbi, je nekaj zelo zanimivih, kot je
recimo popularna „Birkinica«, Hermesova torba, ki je pripadala slavni Jane Birkin, Ferrari 412 iz leta 1987 iz filma Elec-troma, dan na turneji skupaj z zasedbo Simple Minds ter kar 35 albumov, ki ji je podpisal legendarni David Bowie. Denar od prodaje bo predan japonskemu Rdečemu križu. ®®®
Zlata glasbena osemdeseta leta so še naprej predmet številnih debat in analiz. Pred časom se je tako slovita ame-
Charles Aznavour
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Kylie Minogue
Foto: wordpress.com
riška revija Rolling Stone lotila ankete, v kateri so s pomočjo svojih bralcev izbirali najboljše albume iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na prvem mestu je pristala irska zasedba U2, ki s svojim že legendarnim albumom The Joshua Tree iz leta 1987 še naprej presta vlja mejnike v popularni svetovni glasbi. Na albumu The Joshua Tree najdemo tudi nekatere največje uspešnice zasedbe U2, kot so With Or Without You, Where The Streets Have No Name in I Still Haven't Found What I'm Looking For. Na drugem mestu so ameriški rokerji iz zasedbe Guns N' Roses z albumom Appetite For Destruction. Top tri pa zaključuje Michael Jackson, ki je leta 1982 posnel znameniti album Thriller, na tem album prav tako najdemo nekatere največje uspešnice popularne glasbe. Omenimo le tri, Thriller, Billie Jean in Beat It. Deset najboljših albumov iz osemdesetih let po izboru bralcev revije Rolling Stone:
1.	U2 - The Joshua Tree (1987)
2.	Guns N'Roses - Appetite For Destruction (1987)
3.	Michael Jackson - Thriller (1982)
4.	Bruce Springsteen - Born In The U.S.A. (1984)
5.	Prince And The Revolution -Purple Rain (1984)
6.	AC/DC - Back In Black (1980)
7.	The Smiths - The Queen Is Dead (1986)
8.	The Clash - London Calling (1979)
9.	The Cure - Disintegration (1989)
10.	Metallica - Master Of Puppets (1986)
®@®
Britanski nogometni klub Ful-ham je pred dnevi v Londonu pred svojim stadionom postavil spomenik pokojnemu Michaelu Jackso-nu. Spomenik je visok 183 centimetrov in so ga postavili v znak spomina na prijateljstvo med kraljem pop glasbe in predsednikom omenjenega nogometnega kluba Mohamedom Al Fayedom. Prvotno je Al Fayed spomenik Jacksonu želel postavit pred svojo znamenito londonsko prodajalno Harrods, kipa jo je lani prodal.
Heroj „kontra-kulture", pevec in tekstopisec Bob Dylan, je prvič nastopil na Kitajskem. Pevec je kljub temu, da je pristal na pogoje kitajskih oblasti in izvajal samo že v naprej dogovorjene skladbe, da ne bi kršil zahtev občutljive komunistične oblasti, navdušil kitajsko publiko. Ob 50-letnici njegovega glasbenega ustvarjanja se je predstavil v Pekingu in Šanghaju. Njegova koncerta tako predstavljata največji dogodek na kitajski glasbeni
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
2.	S&M - RIHANNA
3.	F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/GOONROCK
NEMČIJA
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
Sinhronizacija
Ko človek takole nič hudega sluteč preklaplja med avstrijskimi in nemškimi televizijskimi programi, kaj hitro opazi, da ne glede na to, kaj se predvaja, govorijo zmeraj nemško. Na prvi pogled In posluh se to sicer zdi sila dobra reč, a kaj ko je to resnično le na prvi pogled in posluh. Ta "navdušenost" hitro izpuhti, ko ugotoviš, da ima deset različnih likov, v desetih različnih nanizankah ali serijah enak glas.
Potem se nemalokrat pripeti tudi, da marsikateri lik oropajo njegovega karakterja, ki se na primer izraža preko zelo izrazitega in posebnega glasu, načina govora ali smeha. Pa saj mi je vseeno za Avstrijce in Nemce, pa tudi Italijane in Francoze, ki se gredo sinhronizacije; skrbi me, da se to zadnje čase pojavlja tudi pri nas. Kar pa mene osebno precej moti. Na srečo so to zaenkrat sicer samo serije, ki jih jaz tako ali tako ne gledam, a ko se to enkrat začne, obstaja bojazen, da se razširi kot bolezen. Kar pa temu sledi, pa ni nič drugega kot bebavost. In to v smislu nepoznavanja tujih jezikov. Glavna prednost podnapisov je jasno učenje tujega jezika (v glavnem pri tem seveda prevladuje angleščina), izgovorjave le-tega in spoznavanja raznoraznih fraz ali pregovorov in podobnih reči.. Da sploh ne omenjam, da se ohrani osnovna čarobnost filma, na primer.
Glede jezika pa, sem ravno pred kratkim zasledil podatek, da smo Slovenci precej dobri v njih, saj lahko na ulici praktično z vsakim izmenjaš nekaj angleških besed in ta te bo razumel. Medtem ko je v Franciji ali Italiji pravi čudež, če naletiš na koga, ki zna še kaj drugega kot materni in znakovni jezik. Tako prav zares upam, da imamo koliko toliko pametne direktorje in producente, ki ne bodo dopustili, da se naša televizija sinhronizira in uniči. Da ne bomo šli po poti zgoraj omenjenih nacij, ko smo že (vsaj) enkrat zavili v pravo smer. Da ne bomo ponovno delali trotlov iz samih sebe ...
Matic Hriberšek
sceni po letu 2006, ko je tam nastopala skupina Rolling Stones. Dylan je pred letom že moral odpovedat nekaj koncertov na turneji po Aziji, saj mu kitajsko ministrstvo za kulturo ni izdalo dovoljenja za nastop.
®@®
Ameriška super zvezdnica Lady Gaga bo po veliki uspešnici Born This Way 19. aprila objavila že naslednjo skladbo, ki bo nosila naslov Judas in jo bo moč slišati na pevkinem novem že težko pričakovanem studijskem izdelku, ki naj bi luč sveta ugledal maja. Zadnje dni pa so se svetovni mediji na veliko razpisali o še enem velikem uspehu Lady Gaga, ki je osvojila še novi rekord, saj je na spletnem servisu Twitter dosegla do sedaj največ tako
imenovanih "sledilcev", kar 9
Slavni Rusinji Lena Katina in Yulia Volkova iz še bolj slavnega dueta t.A.T.u sta se odločili, da bosta prekinili skupno delo in se poizkusili vsaka na samostojni glasbeni poti. Lez-bični duet je bil na vrhuncu slave leta 2002, ko sta izdali svojo največjo uspešnico z naslovom All the things she said. Še pred tem pa pevki obljubljata izid novega studijskega albuma, ki bo nosil naslov Waste Management Remixes. Na novem albumu bodo zbrani remiksi pesmi iz zadnjega albuma Waste Management iz leta 2009.
Janko Bezjak
t V
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
4.	HOLLYWOOD TONIGHT - MICHAEL JACKSON
5.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
8.	GRENADE - BRUNO MARS
9.	FUCKIN' PERFECT - PINK
10.	S&M - RIHANNA
11.	SHE'S GOT NOTHING ON - ROXE1 o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščančja obara, polnozrnat kruh SREDA
gobova juha, ajdovi žganci ČETRTEK
krompirjeva juha s hrenovko,
sladica
PETEK
polenta z zelenjavo, solata SOBOTA
špageti carbonara, radič v solati NEDELJA
zelenjavna juha, svinjska rebra
na žaru*, paradižnikova piknik
omaka**
PONEDELJEK
solata s posebno klobaso
*Svinjska rebra na žaru
Sestavine: 2 kg pustih svinjskih rebrc, sol, 8 zrn črnega popra; marinada: 1 čebula, 1,25 dl olja, 1 žlička gorčice, 1 žlica sojine omake, worcesterska omaka, 2 stroka česna, 1 zeliščni šopek.
Narezana rebra (po 3-4 rebra) položimo v rahlo osoljen krop, dodamo poprova zrnca in počasi kuhamo 20 do 30 minut. Zelišča drobno sesekljamo in v večji skledi zmešamo
z vsemi drugimi sestavinami za marinado. Kuhana rebrca odcedimo in posušimo s papirnatimi kuhinjskimi brisačami. Položimo jih v marinado, premešamo in mariniramo 2 uri. Vmes jih nekajkrat premešamo. Marini-rana rebrca položimo na žar. Po vsaki strani jih pečemo 8 do 10 minut, medtem pa jih pridno mažemo z marinado. (S predhodnim kuhanjem rebrc dosežemo, da bodo pečena sočna in hrustljava. Kadar jih pečemo brez predhodnega kuhanja, čas pečenja podaljšamo na 20 do 30 minut.)
*Paradižnikova piknik omaka
Sestavine: 150 g paradižnika iz pločevinke, 1 srednje velika čebula, 10 žlic rjavega sladkorja, 1-2 žlici rdečega vinskega kisa, 1 žlička soli, worcesterska omaka, črni poper v zrnu, 1 strok česna, 2-3 žličke gorčice v prahu.
Paradižnik iz pločevinke pretlačimo ali zmešamo s paličnim mešalnikom. Čebulo drobno sesekljamo, česen stisnemo. Poper zmeljemo, potem pa z vsemi drugimi sestavinami pristavimo v majhnem lončku. Premešamo, zavremo in med občasnim mešanjem počasi kuhljamo 15 minut. Kuhano paradižnikovo omako lahko v hladilniku hranimo do 5 dni, v zamrzovalniku pa do 2 meseca.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Dobro porabljen dan prinaša dober spanec, dobro porabljeno življenje mirno smrt. Leonardo da Vinci -k-k-k
Pomisli, da ne boš potem premišljeval.
Ko se odpoveš želji, da bi obvladoval svojo prihodnost, lahko občutiš več sreče. Nicole Kidman
•k-k-k
Težko je prepoznati pravi odcep za boljše življenje, če si zmeraj sledil kolesnicam. Norman W. Walker -k-k-k
Brez iskrenosti ni dostojanstva. Cicero
-k-k-k
Dobro je vedeti, da je hrabrost vedno slepa, ker ne vidi nevarnosti in nezgod. Bacon -k-k-k
Vsak junak postane na koncu dolgočasen.
Emerson
-k-k-k
Hrabrost je posledica velikega strahu. Če smo se zelo prestrašili smrti, bomo najhrabreje pustili, da nam odre-žejo nogo. Ferdinando Galiani
-k-k-k
Junaki so večinoma kakor slike: da bi jih lahko ocenili, jih ne kaže gledati preveč od blizu. La Rochefoucauld
Smeh ni greh
OBJAVLJENA FOTOGRAFIJA Možakar je vsako jutro kupil časopis, ga odprl še pred uličnim prodajalcem in pregledal nekatere strani. Po nekaj mesecih ga prodajalec vpraša, kaj išče vsako jutro v časopisu.
"Gledam, ali je v kakšni osmrtnici moja fotografija."
Nekega dne pa vsakodnevnega kupca časopisov ni bilo. Prodajalec je dopoldan bral časopis in med osmrtnicami zagledal možakarjevo fotografijo.
"Vsak dan jo je iskal, danes, ko je objavljena, ga pa ni!"
"Če je tako," reče žena in obleče plašč, "in boš zopet uporabil tisto svoje orodje, se grem pa jaz cepit proti tetanusu!"
NEVEDNEZ
"Ali veš, kako izgleda krava znotraj?"
"Odkod naj bi to vedel?" "Saj to ve vendar vsako tele!"
JJJ
NEZANIMIVO
"O Mateji pa res ne morem reči nič slabega."
"Potem pa se raje pogovarjajva o kom drugem."
DUH PO ZGANJU
Natakar postreže gosta z zrezkom.
"Gospod natakar, ta zrezek smrdi po žganju!"
Natakar stopi nekoliko vstran in vpraša:
"Ali še smrdi?"
ČAKAJOČI
Kmet leži v gozdu poleg skladovnice drv. Mimo pride sosed in ga začudeno vpraša:
"Si že gotov s sečnjo?"
"Ja. Danes je strela treščila v gozd, podrla drevesa in jih nasekala na male kose."
"In kaj sedaj počneš? Počivaš?"
"Ne, čakam da bo potres stresel krompir iz zemlje."
znak Žalovanja
Prijatelj je obiskal Gorenjca, ki je imel na suknjiču črn trak - znak žalovanja.
"Kaj se je pa zgodilo?" je vprašal prijatelj in pokazal na trak.
"Oče mi je umrl!"
"Kako umrl, saj sem ga pred dvema minutama videl, kako sedi na vrtu pred hišo!"
"Tja sem ga dal zato, ker poštar danes raznaša pokojnine!"
PREPUSTITEV SKRBI "Gospod doktor, bo moja operacija zelo draga?"
"Nič ne skrbite, to skrb lahko prepustite svojim dedičem!"
ZAŠČITA
Devetdesetletnik se odpravlja od doma. Obleče usnjeno jakno in gre proti vratom.
"Kam pa greš?" ga vpraša žena.
"K zdravniku."
"Saj nisi bolan!"
"Ne, k zdravniku grem po recept za viagro."
UTRUJENI VOJAKI Po napornem celodnevnem pohodu reče stotnik vojakom:
"Na tej planjavi bomo počivali, ta-čas pa bodo prišli tovornjaki, ki nas bodo odpeljali v mesto." "Hura!" se veselijo vojaki. "Toda jaz bi raje videl, da se vrnemo v vojašnico s pospešenim korakom, da pokažemo drugim, kaj je vojaška morala," reče stotnik.
Vojaki umolknejo, stotnik ta molk zazna in reče: "Tisti, ki so tako utrujeni, da ne bi zmogli pešačenja do mesta, naj stopijo dva koraka naprej."
Vsi vojaki razen enega stopijo dva koraka naprej. Stotnik pohvalno pogleda osamljenca in vzklikne: "Bravo, ti si očitno edini, ki bi zmogel še en pohod!"
"Ne bo držalo, samo tako sem utrujen, da ne morem napraviti dveh korakov."
Ugankarski slovarček: AMARIL = umeten drag kamen, HUC = francoski potopisec (Evariste Regis, 1813-1860), KINDER = košarkarsko moštvo iz italijanske Bologne, LAL = indijski politik (Davi, 1914-2001), LOA = reka v Čilu, NASIREC = naselje pri Kozini, ODOLINA = naselje v Brkinih, PRUNELA = zelen liker iz slivovega soka.
■jeeN 'zejs '^eoeiu '|e~| 'ei|od o|e|A| '!uei!|e}| 'pjo^ouoiu 'esu 'jsabj 'uepeiiAi 'se| 'pu 'sme 'weju 'ueze|oq e^sjoLU '^upnuod 'ms 'ejediue 'pis 'onH 'euoj 'e^ejd '|\|V 'Joud '3^ 'qj| 'eo"| 'eojseipod 'upuejpe 'mmeosoi :0NAVU0Q0A '»luezu)! aj Aa^n
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjilztul
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščančja obara, polnozrnat kruh SREDA
gobova juha, ajdovi žganci ČETRTEK
krompirjeva juha s hrenovko,
sladica
PETEK
polenta z zelenjavo, solata SOBOTA
špageti carbonara, radič v solati NEDELJA
zelenjavna juha, svinjska rebra
na žaru*, paradižnikova piknik
omaka**
PONEDELJEK
solata s posebno klobaso
*Svinjska rebra na žaru
Sestavine: 2 kg pustih svinjskih rebrc, sol, 8 zrn črnega popra; marinada: 1 čebula, 1,25 dl olja, 1 žlička gorčice, 1 žlica sojine omake, worcesterska omaka, 2 stroka česna, 1 zeliščni šopek.
Narezana rebra (po 3-4 rebra) položimo v rahlo osoljen krop, dodamo poprova zrnca in počasi kuhamo 20 do 30 minut. Zelišča drobno sesekljamo in v večji skledi zmešamo
z vsemi drugimi sestavinami za marinado. Kuhana rebrca odcedimo in posušimo s papirnatimi kuhinjskimi brisačami. Položimo jih v marinado, premešamo in mariniramo 2 uri. Vmes jih nekajkrat premešamo. Marini-rana rebrca položimo na žar. Po vsaki strani jih pečemo 8 do 10 minut, medtem pa jih pridno mažemo z marinado. (S predhodnim kuhanjem rebrc dosežemo, da bodo pečena sočna in hrustljava. Kadar jih pečemo brez predhodnega kuhanja, čas pečenja podaljšamo na 20 do 30 minut.)
*Paradižnikova piknik omaka
Sestavine: 150 g paradižnika iz pločevinke, 1 srednje velika čebula, 10 žlic rjavega sladkorja, 1-2 žlici rdečega vinskega kisa, 1 žlička soli, worcesterska omaka, črni poper v zrnu, 1 strok česna, 2-3 žličke gorčice v prahu.
Paradižnik iz pločevinke pretlačimo ali zmešamo s paličnim mešalnikom. Čebulo drobno sesekljamo, česen stisnemo. Poper zmeljemo, potem pa z vsemi drugimi sestavinami pristavimo v majhnem lončku. Premešamo, zavremo in med občasnim mešanjem počasi kuhljamo 15 minut. Kuhano paradižnikovo omako lahko v hladilniku hranimo do 5 dni, v zamrzovalniku pa do 2 meseca.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Dobro porabljen dan prinaša dober spanec, dobro porabljeno življenje mirno smrt. Leonardo da Vinci
-k-k-k
Pomisli, da ne boš potem premišljeval.
Ko se odpoveš želji, da bi obvladoval svojo prihodnost, lahko občutiš več sreče. Nicole Kidman
•k-k-k
Težko je prepoznati pravi odcep za boljše življenje, če si zmeraj sledil kolesnicam. Norman W. Walker
-k-k-k
Brez iskrenosti ni dostojanstva. Cicero
-k-k-k
Dobro je vedeti, da je hrabrost vedno slepa, ker ne vidi nevarnosti in nezgod. Bacon
-k-k-k
Vsak junak postane na koncu dolgočasen.
Emerson
-k-k-k
Hrabrost je posledica velikega strahu. Če smo se zelo prestrašili smrti, bomo najhrabreje pustili, da nam odre-žejo nogo. Ferdinando Galiani
-k-k-k
Junaki so večinoma kakor slike: da bi jih lahko ocenili, jih ne kaže gledati preveč od blizu. La Rochefoucauld
Smeh ni greh
OBJAVLJENA FOTOGRAFIJA Možakar je vsako jutro kupil časopis, ga odprl še pred uličnim prodajalcem in pregledal nekatere strani. Po nekaj mesecih ga prodajalec vpraša, kaj išče vsako jutro v časopisu.
"Gledam, ali je v kakšni osmrtnici moja fotografija."
Nekega dne pa vsakodnevnega kupca časopisov ni bilo. Prodajalec je dopoldan bral časopis in med osmrtnicami zagledal možakarjevo fotografijo.
"Vsak dan jo je iskal, danes, ko je objavljena, ga pa ni!"
"Če je tako," reče žena in obleče plašč, "in boš zopet uporabil tisto svoje orodje, se grem pa jaz cepit proti tetanusu!"
NEVEDNEZ
"Ali veš, kako izgleda krava znotraj?"
"Odkod naj bi to vedel?" "Saj to ve vendar vsako tele!"
NEZANIMIVO
"O Mateji pa res ne morem reči nič slabega."
"Potem pa se raje pogovarjajva o kom drugem."
DUH PO ZGANJU
Natakar postreže gosta z zrezkom.
"Gospod natakar, ta zrezek smrdi po žganju!"
Natakar stopi nekoliko vstran in vpraša:
"Ali še smrdi?"
ČAKAJOČI
Kmet leži v gozdu poleg skladovnice drv. Mimo pride sosed in ga začudeno vpraša:
"Si že gotov s sečnjo?"
"Ja. Danes je strela treščila v gozd, podrla drevesa in jih nasekala na male kose."
"In kaj sedaj počneš? Počivaš?"
"Ne, čakam da bo potres stresel krompir iz zemlje."
znak Žalovanja
Prijatelj je obiskal Gorenjca, ki je imel na suknjiču črn trak - znak žalovanja.
"Kaj se je pa zgodilo?" je vprašal prijatelj in pokazal na trak.
"Oče mi je umrl!"
"Kako umrl, saj sem ga pred dvema minutama videl, kako sedi na vrtu pred hišo!"
"Tja sem ga dal zato, ker poštar danes raznaša pokojnine!"
PREPUSTITEV SKRBI "Gospod doktor, bo moja operacija zelo draga?"
"Nič ne skrbite, to skrb lahko prepustite svojim dedičem!"
ZAŠČITA
Devetdesetletnik se odpravlja od doma. Obleče usnjeno jakno in gre proti vratom.
"Kam pa greš?" ga vpraša žena.
"K zdravniku."
"Saj nisi bolan!"
"Ne, k zdravniku grem po recept za viagro."
UTRUJENI VOJAKI Po napornem celodnevnem pohodu reče stotnik vojakom:
"Na tej planjavi bomo počivali, ta-čas pa bodo prišli tovornjaki, ki nas bodo odpeljali v mesto." "Hura!" se veselijo vojaki. "Toda jaz bi raje videl, da se vrnemo v vojašnico s pospešenim korakom, da pokažemo drugim, kaj je vojaška morala," reče stotnik.
Vojaki umolknejo, stotnik ta molk zazna in reče: "Tisti, ki so tako utrujeni, da ne bi zmogli pešačenja do mesta, naj stopijo dva koraka naprej."
Vsi vojaki razen enega stopijo dva koraka naprej. Stotnik pohvalno pogleda osamljenca in vzklikne: "Bravo, ti si očitno edini, ki bi zmogel še en pohod!"
"Ne bo držalo, samo tako sem utrujen, da ne morem napraviti dveh korakov."
Ugankarski slovarček: AMARIL = umeten drag kamen, HUC = francoski potopisec (Evariste Regis, 1813-1860), KINDER = košarkarsko moštvo iz italijanske Bologne, LAL = indijski politik (Davi, 1914-2001), LOA = reka v Čilu, NASIREC = naselje pri Kozini, ODOLINA = naselje v Brkinih, PRUNELA = zelen liker iz slivovega soka.
■jee|\l 'zejs '^eoeiu '|e~| 'ei|od o|e|A| '!uef!|ei! 'pjrojouoiu 'esu 'jsabj 'uepeiiAi 'se| 'pu 'siue 'iabju 'ueze|oq Kjsjoiu '^¡upnuod 'uis 'ejediue 'pis 'onH 'euoj 'ei^ejd '|\|V 'Joud '0|>j 'qj| 'eo"| 'eo|se|pod 'upuaipe 'mmeosoi :0NAVU0Q0A '»luezu)! aj Aa^n
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
zato, ker mu nov občinski svet nikakor ni všeč in ga lahko utiša le na tak način.
... da poetovionski gasilci tudi med letošnjim zborom gasilske zveze niso imeli miru: ko je bilo najbolj zanimivo, so kot zanalašč morali odhiteti na akcijo. Baje zato, ker je pri Gorišnici padel nek balon s plastenkami, v katerih je bila neznana tekoča snov.
... da je umaknitev grožnje s stečajem poetovionskih žogobr-carjev slab znak za šumarje, saj
Govori se ...
... da so zadnje čistilne akcije pokazale, da je smeti v naravi manj. Kar je čisto logično, saj ljudje nimajo več denarja, da bi kupovali, kaj šele, da bi kaj odmetavali.
... da postaja prvi mož mestne občine poetovionske vse bolj human. Baje bo svojemu doktorskemu nazivu kmalu dodal še naziv izprašani gasilec.
... dašterntalskižupan uspešno nadaljuje svojo diktaturo. Ker svetniki niso sprejeli njegovega predloga o nakupu elektronskih glasovalnih naprav, jih je kaznoval z odvzemom glasovalnih lističev in jih obenem spomnil, da tudi nakup računalnikov ni bil v skladu s poslovnikom.
... da politična opozicija v Urbanovi občini dobro spotika tamkajšnjega župana. Bojda se je tako zelo spotaknil ob njo, da je pristal na berglah.
... da se je župan najmlajše ha-loške občine v novem mandatu odločil zdesetkati število sej. Hudobni jeziki menijo, da ne zaradi zmanjšanja stroškov, ampak
Foto tedna • Bralci fotografirajo
i
ti v nedeljo v svoji šumi pričakujejo sedaj prav razbremenjene Poetoviončane.
Vidi se ...
... da Šterntalčani upravičeno negodujejo, da niso enakopravni drugim soobčanom. Od začetka vladavine novega župana vse seje občinskega sveta snemajo, spremljajo pa jih lahko le prebivalci kabelskega sistema Cirkov-ce in Lovrenc, blokarjevpa nihče ne šljivi.
Za ostre oči • Najdi razlike
let dnevi qBqt.
-uh	-Trt"''
PNEVI dbbti
Foto: Tajno društvo PGC
■l^utiurtrto
Hfl^ontzmrt d
Í tbMl
V
PeuiftQtetnak
Otwoi *;
MU TÉÉJ ..' .
*« m* «taita*
itV'Jmi'i,
StajerskiTWSOBk
Spodnjo Podrnvjo * M.mil|lvo vrofhG -Mfl
Pozor, zime še ni kon«c\


m<l iu<ui«. -Ui/*i »P [

I .V |4u>at-4	■
...LUU mul	«Mu
«• r* K «	il
Ilkb ixt*4> "
l.hVii jVu|T(t>'. d* txilTi"
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Anica Zrimšek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je »reklamno« fotografijo poslala Anica Zrimšek iz Kidričevega. Njen muc se greje pred kaminom in »bere« Štajerski tednik. Največkrat najbrž nasvete našega veterinarja ali pa kaj kuharskega.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	000
Bit	vvv	©©©	€€	0
Dvojčka	v	©	€€€	00
Rak.	¥»¥	©©	€	0
Lev	vv	©	€€	00
Devica	vv	©©	€€€	0
Tehtnica	v	©©©	€€	000
Škorpijon	vvv	©©	€	00
Strelec	v	©©©	€	00
Kozorog	vvv	©©©	€€	0
Vodnar	v	©©	€€€	00
Ribi	vvv	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šlnk, horarni astrolog
Velja za teden od 12. aprila do 18. aprila 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Darinka Kosi, Spodnji Ključarovci 33, 2259 Ivanjkovci
Anekdote slavnih
V nekem newyorškem gledališču so pripravljali novo uprizoritev. Glavna igralka je razlagala direktorju: »Veste, drama je čisto moderna. Nobenih kulis ni na odru. V prvem prizoru stojim na levi strani odra in občinstvo si mora predstavljati, da sedim v natlačeni restavraciji. Potem odidem na desno stran odra in občinstvo si mora predstavljati, da sem prišla domov v svojo sobo.«
»In pri tretji uprizoritvi,« jo prekine direktor, »si boste morali vi
predstavljati, da pred vami sedi občinstvo.«
***
Razkošna ameriška limuzina drvi po cesti proti Shakespearje-vemu rojstnemu kraju. Nenadoma zaškripljejo zavore in avto se ustavi ob pešcu.
»Halo,« zakliče Američan, »ali vozim proti hiši Williama Sha-kespearja?«
»Ja, gospod,« odvrne pešec, »pa ni treba tako zelo hiteti. Je že mrtev.«
***
Ko je francoski dramatik Jean Cocteau v mladosti urejal književno revijo, mu je neki mladenič ponudil svojo komedijo, da bi jo objavil v nadaljevanjih. Cocteau je sprejel rokopis in pisatelju naročil, naj se vrne čez nekaj dni. Ko je ta čez nekaj dni res prišel, mu je Cocteau rekel: »Odkar berem vaš rokopis, se neprestano smejim.«
»Torej je moja komedija v resnici zabavna?«
»Kje neki! Smejim se honorarju, ki ste ga zahtevali zanjo.« ***
Režiser Milan Skrbinšek je pri celjski režiji Marije Stuart med vajo zaradi utrujenosti zaspal. Na odru sta bila igralca Branko Gombač in Janez Škof. Ta je dejal:
»Glej, Branko, režiser je zaspal!«
Gombač je zgrabil stol in ga treščil na tla.
Skrbinšek se je zbudil in zavpil:
»Slabo! Še enkrat ta prizor!«
ki prebivalci ne bi zamudili vlaka.
Brecht mu je odgovoril: »Spremenite vozni red.«
Od tod in tam
Ptuj • Na ogled dela Jožeta Šublca
Foto: PA
6. aprila so v Galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj odprli razstavo mariborskega umetnika Jožeta Šubica. Jože Šubic se je rodil leta 1958 v Mariboru. Vse do leta 1981 je redno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. »V njegovem bogatem opusu najdemo risbe, slike, grafike in v zadnjih letih tudi kipe in instalacije, ki že od nekdaj predstavljajo dialog, razvejan med mejami oblik in različnimi materiali, ki odsevajo tkanino, prek katere Šubic raziskuje prostor kot dimenzijo,« je o umetniku zapisala Marika Vicari.
Polona Ambrožič
Ptuj • Likovna razstava Marjane Tkalčec
Foto: M. Ozmec
V prostorih gostilne Lužnik so v četrtek, 7. aprila, odprli samostojno razstavo likovnih del Marjane Tkalčec iz Kicarja, ki se slikarstvom intenzivneje ukvarja zadnjih 15 let. Marjana Tkalčec je aktivna članica likovnih sekcij dr. Štefke Cobljeve, društva upokojencev in društva Optimist iz Ptuja. V prostorih Gostišča Lužnik je v sodelovanju s ptujsko območno izpostavo Javnega sklada razstavila 22 del, ki so nastala v obdobju od leta 2000 dalje. Med tehnikami prevladujejo olja in akrili na platnu ter akvareli, med različnimi motivi, kijih črpa iz svojega okolja, pa prevladujejo naravni motivi in tihožitja, naslikala pa je tudi portrete najožjih družinskih članov. Njena likovna dela bodo v prostorih gostilne Lužnik na ogled še do 5. maja.
-OM
Kidričevo • Manj smeti - manj udeležencev
V skrbi za čisto okolje je v soboto, 9. aprila, potekalo čiščenje okolja tudi v občini Kidričevo, kjer ugotavljajo, da je bilo letos manj smeti, pa tudi nekoliko manj udeležencev. Organizator letošnje akcije je bil odbor za okolje in požarno varnost občine Kidričevo v sodelovanju z lovskima družinama Kidričevo in Cirkovce. Kot je pojasnila predsednica občinskega odbora Ivanka Korez, so se njihovemu po-zivu odzvala številna društva in posamezniki, tako da je bilo na terenu po celotnem območju občine okoli 200 prostovoljcev, ki so v naravnem okolju nabrali okoli 45 kubičnih metrov odpadkov oziroma smeti. Po ocenah prostovoljcev, ki se akcije udeležujejo že vrsto let, se je v letošnjem letu nabralo bistveno manj odpadkov kot v preteklem letu, kar pomeni, da je lanska vseslovenska akcija, kije bila tudi zelo dobro medijsko podprta, dosegla svoj namen.
-OM
Ptuj • S pete seje sveta ČS Rogoznica
Kdaj igrišče v Kicarju?
Člani sveta ČS Rogoznica so se 29. marca sestali že na peti redni seji v novem mandatu. V tem trenutku jih najbolj mučita cestna infrastruktura in gradnja igrišča v Kicarju, prav tako pa si želijo, da bi se čim prej pričela tudi obnova Doma krajanov Rogoznica, za katero v MO Ptuj vztrajno iščejo rešitev v okviru javno-zasebnega partnerstva in na katerem so lani pred volitvami popleskali eno steno, potem pa se je vse ustavilo. Ker je šlo za predvolilni manever, so krajani zelo razočarani.
Iz letnega poročila za leto 2010 izhaja, da so bili prihodki realizirani v višini 13.222 evrov, odhodki pa v višini 12.918 evrov. V letošnjem letu bodo imeli za naložbe v cestno infrastrukturo ob investicijah, ki jih MO Ptuj izvaja skupaj z državo, rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste, katere prvih 460 metrov naj bi bilo dokončanih do 8. maja letos, vključno s hodniki za pešce in kolesarskimi stezami in rekonstrukcija ceste skozi Podvince, I. etapa, v dolžini 1200 metrov, ki pa se nikakor ne začne, 100.000 evrov. V ta namen bodo najprej sestavili seznam cestnih odsekov, ki bi jih bilo treba preplastiti ali na novo narediti, zatem pa se bodo odločili za tiste, ki so najnujnejši. Glede na to, da bodo letos krajevni praznik praznovali v Kicar-ju, naj bi prednostno izbrali odseke cest na tem območju. V Kicarju si želijo tudi, da bi jim do 3. septembra, ko bodo praznovali osmi krajevni praznik, uspelo zgraditi oziroma dokončati gradnjo športnega igrišča, da ne bo ostalo le pri predvolilnih obljubah. Zemeljska dela so opravili lani z upanjem, da bo občinski podrobni načrt sprejet že do konca leta 2010, kar pa se ni uresničilo. Dokler ga ni, po optimistični varianti, naj bi bil sprejet junija ali julija letos, pa tudi ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja. Tudi za gradnjo opornih zidov je potrebno gradbeno dovoljenje. Po projektantski oceni naj bi gradnja športnega igrišča v Kicarju stala okrog 200 tisoč evrov. Gre za športno igrišče v
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja na Slovenskogoriški cesti poteka z umirjenim tempom od lanskega septembra, izvajalec del si je izgovoril osemmesečni rok za dokončanje IV. faze v dolžini 460 metrov...
asfaltni izvedbi, s parkirišči in urejenimi dovozi. V okviru cestne koncesije, koncesionarja
MO Ptuj še ni izbrala, naj bi izvedli modernizacijo oziroma rekonstrukcije na 14 cestnih
odsekih, prednostno na tistih, kjer je lastništvo nesporno.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. NOVI SPOMINI Venček ptujskih
2.	Ans. NARCIS Noč pred poroko
3.	Ans. ŠTRK Zavrti me
4.	Ans. EKART Zavec polka
5.	SLOVENSKIH 6 Ohcet po starem
6.	ALFI in njegovi muzikanti Se pohorje vidi
7.	Ans. GOLTE Ljubil sem te iskreno
PREDLOGI ZA APRIL
1.	TANJA ŽAGAR Majhne nežnosti
2.	NOVA LEGIJA Cvet utrgani
3.	SKATER Tralala
4.	SAŠA LENDERO Za čase brez skrbi
5.	BOŠTJAN KONEČNIK Asfalt polka
6.	SARA KOBOLT Zapomnil si me boš
7.	EVA KOVAČIČ Dan iz sanj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
i Glasujem za:
Tel. Številka:
O rfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSlJltc na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
Sodobna^o^na P ^^
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
ti
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Prireditvenik
Torek, 12. april
12.00 Maribor, vrtec Tezno-Mehurčki: ustvarjalci projekta Urbanih
Brazd EPK bodo skupaj z otroki zasadili vrt 15.00 Turški Vrh - bar Veselič: zbiranje vzorcev in ocenjevanja vin v organizaciji TD občine Zavrč in Kmetijsko svetovalne službe Ptuj
16.00 Podgorci: 35. praznik vina in domačih jedi - zbiranje vzorcev za ocenjevanje 16.00 Ormož, Dom kulture: Plesne migarije - območno srečanje plesnih skupin
17.00 Ptuj, OŠ Mladika: 52. območna revija mladinskih pevskih
zborov Glasbeni vrtiljak 2011, 2. del 18.00 Ormož, viteška dvorana gradu: Brez dlake na jeziku, predavanje Roka Kralja - Ekonomija delitve: pot do pravične in trajnostne družbe 19.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev knjige Slava vojvodine Krajnske
Sreda, 13. april
16.00 Studenice, Kulturni dom: Delavnica - rože, okraski 17.00 Ptuj, Mestno gledališče: območna revija plesnih skupin -
Pozdrav pomladi 18.00 Kidričevo, osnovna šola: predstavitev projekta ureditve
gramoznice Strnišče v učilnico v naravi 19.00 Hajdina, razstavišče PSC: odprtje razstave kljekljanih izdelkov članic Društva žena in deklet Gerečja vas
Četrtek, 14. april
9.30 Ormož, center za starejše občane: izdelovanje presmecev
Petek, 15. april
8.00 17.00
19.00
19.00
20.00
Ormož: tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek Ormož, sejna soba MCO: ustvarjalna delavnica z Gregorjem Sojerjem - Izdelajmo naravno rastlinsko milo po hladnem postopku
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje zeliščarja na temo - Najprej beseda, nato zelišče, nazadnje nož
Slovenska Bistrica, grad: multimedijski literarni performans z Milanom Novakom
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert godalnega kvarteta Feguš in pianista Mladena Delina - Od Bacha do Mozarta
KINO PTUJ
Petek, 15.4., ob 16.30 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Rango, ob 18.30 mladinski art program: družinska komedija Mili Nikec, ob 20.10 komedija Debela mama - kakršen oče, takšen sin.
[
P1UJSKA ItLtUIHJA
peaa
Torek 12.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 To bo moj poklic - Tapetnik pon.
11:25 Modni
12:00 Ptujska kronika
12:20 SpoznajnnKt.com
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:20 Koncert kluba Soioptimist Ptuj
15:40 Pokal toka 2011
10:00 Ptujska kronika-pon.
10:20 Koncert Tomaž Pengov
17:00 Poljudno - znanstvena oddaja
17:45 Lokacija Slovenija
18:00 Ptujska kronika
18:20 Povabilo na kavo-pon.
19:05 Spoznajmose.com
20:00 Ptujska kronika-pon.
20:20 Koncert Terrafolk
22:00 Ptujska kronika-pen.
22:20 Into kanal
Sreda 13.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujske kronike-pen.
10:50 Koncert Jure Tori trio
12:00 Spoznejmose.com
12:50 Koncert Tomaž Pengov
10:30 Polka in mejolke
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo na kara
18:35 Ptujska kronika—poo.
18:55 Spoznajmose.com
PROGRAMSKA SHEMA PelV
19:45 Regi TV—GoriSnica
20:50 Ptujska kronike-pon.
Zl:10 Povabilo na kavo—pon.
21:45 To bo moj poklic - Oblikovalec kovin
22:40 Into kanal
Četrtek 14.4.
10:05 Hrana in vino
10:30 To bo moj poklic - Oblikovalec kovin pon.
11:25 Modro
12:00 Ptujska kronike
12:20 Spoznajmose.com
13:15 Poljudno - znanstvena oddeje
14:00 Ptujska kronike-pon.
14:20 Povabilo ne kavo-pen.
14:55 Re{i IV-GoriSnica
10:00 Ptujska kronika-pen.
10:20 Polke in majulka
17:25 Hrana in vino
17:50 Lokacija Slovenija
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20 Motivacijsko predavanje - Hick Vujičit
20:50 Ptujska kronika-pon.
21:10 Spoznajmose.com
22:00 Ptujska kronika- pon.
22:20 Into kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na 12
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 12.4.
ČETRTEK 14.4.
8:00 Revija OPZ 2. del 9:30 Polka in majolka 10:30 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 ŠKL
20:00 Koncert -15. Let ansambla 1. del 21:15 Destrnik - Iz domače skrinje 22:05 Ptujska kronika 22:15 Mozaik kulture 22:40 Glasbeni utrinki 23:00 Video strani
SREDA 13.4.
8:00 Slavnostna seja G D Gerečja vas 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani 18:00 Polka in majolka 19:00 ŠKL
20:00 Revija OPZ 2. del 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
8:00 Društvo General Majster - Razvitje prapora 10:00 Polka in majolka 11:00 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 18:00 Seja sveta Dornava - V ŽIVO 20:00 Revija otroških folklornih skupin 21:30 Ptujska kronika 22:15 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
In kje smo prisotni?
S/o/ Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj- S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnos-ti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razka-lana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM bukova, cepana drva (tudi hlodovina). Tel. 051 632 814.
PRODAM visoko brejo telico simentalko, tel. 031 713 160.
PRODAM balirko za oglate bale New Holand, generalno obnovljen. Info. 041 548 115.
PRODAMO čelni nakladalnik za Zetor z vso opremo. Tel. 040 344 496.
PRODAM burskega kozla, kozliča, in koze. Tel. 041 783 224.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91, možna dostava.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja na dva pokončna valja znamke Sip hribovski, trosilsec umetnega gnojila Vikon, 400 kg, in motokultivator IMT 506 z strižno koso. Telefon 02 80 36 541 (zvečer).
PRODAM seno v oglatih balah. Telefon 031 240 506.
PRODAM odojke, težke od 20 do 25 kg. Telefon 755 31 21.
NEPREMIČNINE
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju, z lepim razgledom nad Ptujem, takoj vselji-vo. Tel. 041 906 617.
GRADBENO parcelo v Gajevcih, prodam. Tel. 031 233 264.
NAPRODAJ je čudovito, 42 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
DOM-STANOVANJE
OPREMLJENO enosobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
V NAJEM oddam 65 m2 stanovanja v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
ODDAM v najem lepo opremljeno enosobno stanovanje v Ptuju za 250 evrov s predplačilom. Telefon 051 238 431.
DELO
ZAPOSLIMO ključavničarja ter varilca za delo v proizvodnji. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Ključavničarstvo	Konrad
Zemljarič, s. p., Nova vas pri Markovcih 1 1 1, 2281 Mar-kovci.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trstenjakova 51 (Potnim; center, l.nad. )p
do 4.500 €
upokojeni;-a assigns jI
040 37 33371
iPoitu.ia.jtz nai na iuitounim ijiHitu!

RADIOPTUJ
tet- 4/bietcc
www.radio-ptuj.si
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke eno leto že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN Janku Gajšku
Z GORCE 3 A, PODLEHNIK 13. 4. 2010-13. 4. 2011
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Luka z družino
Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini.
SPOMIN
11. aprila so minila tri leta, odkar nas je zapustila draga
Melita Brmež
IZ GABRNIKA 4 A
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji: mama, brat Boštjan z družino in Dušan
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Sporočava žalostno vest, da naju je v 83. letu po težki in dolgotrajni bolezni zapustila draga žena in mama
Terezija Sitar, rojena Bratušek
IZ LJUBLJANE
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na ljubljanskih Žalah.
Hvala za izrečena sožalja in darovano cvetje in sveče.
Žalujoča: mož Janez in sin Bojan
Šfaj&aka, budilka,
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIl.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Videm, Podlehnik • Čistilne akcije
Veliko ljudi, nekaj manj smeti
Med številnimi občinami, ki so minulo soboto izbrale za veliko čistilno akcijo na svojem območju, sta bili tudi občini Videm in Podlehnik. V obeh občinah so akcijo ocenili kot zelo uspešno.
V	občini Videm je sobotno dopoldansko čistilno akcijo pod pomenljivim naslovom Dan za spremembe organizirala občina skupaj s tamkajšnjo Osnovno šolo. Kot je povedal župan Friderik Bra-čič, je bilo tokratno čiščenje rekordno po številu udeležencev, saj se ga je udeležilo med 900 in 1000 občanov, skupaj z otroki iz vseh treh osnovnih šol. Skupaj so nabrali približno 150 kubičnih metrov drobnih odpadkov. Akcija je tekla v vseh osmih krajevnih skupnostih; v Vidmu, Leskovcu, na Pobrežju, v Lancovi vasi, Tržcu, Sovičah-Dravcih, Doleni in Selah. Že nekaj dni pred čistilno akcijo pa so na Djočanovi kmetiji tradicionalno pripravili akcijo delitve sadnega drevja na pobudo tamkajšnjega Etnografskega društva in s sodelovanjem občine. Takrat je župan Bračič skupaj s predsednikom društva Ivanom Božičkom v sadovnjaku za domačijo zasadil sadiko oreha, ki je nepogrešljiv del travniških sadovnjakov, prav tako pa nekoč ni bilo prave kmetije brez tega drevesa na dvorišču.
Stari mejni prehod je katastrofa!
V	Podlehniku je vseobčin-sko akcijo čiščenja skupaj z občino organiziralo Turistično društvo. Na zbirališču v središču občine se je v soboto dopoldne zbralo 35 odraslih in 35 otrok, ki pa so se jim v različnih naseljih pridruževali še drugi občani. Po približni oceni je v čiščenju sodelovali okoli 80 odraslih Podlehničanov, ki so skupaj nabrali za dobre tri prikolice odpadkov. „Dejstvo je, da je odpadkov po občini veliko manj kor pretekla leta, kar kaže na vedno večjo ozaveščenost občanov in tega smo zelo veseli, pa tudi ponosni na naše ljudi. Vse zbrane odpadke smo pri nas tudi sproti sortirali, biološke odpadke, predvsem vejevje in podobno, pa smo zbrali na velikem kupu ob našem etnografskem muzeju na Gorci, kjer bodo slu-
V Vidmu se je v sobotno čistilno akcijo vključilo skoraj 1000 občanov, med njimi tudi otroci iz vseh treh osnovnih šol.
Podlehničani so letos ugotavljali, da je odpadkov v naravi manj kot prejšnja leta, bodo pa morali sanirati še nekaj divjih odlagališč.
žili za prvomajski kres. Zdaj pa imamo v načrtu še popis nekaj divjih odlagališč, ki so še ostala, kar bomo naredili do sredine aprila, nato pa se bomo lotili sanacije še teh," je po koncu akcije povedala tajnica TD Podlehnik Zdenka Golub.
Letos pa se Podlehničani niso lotili čiščenja zasvinja-nega starega mejnega prehoda, ki je v lasti države. „Prejšnje leto smo čistili tudi tam,vendar je bilo po nekaj dneh stanje podobno. Res je obup, katastrofa. Vendar mora za to območje poskrbeti lastnik, torej država, ki naj za čiščenje plača svojega izvajalca. Tega območja mi ne bomo več čistili kar tako
zastonj, sploh ne ob dejstvu,	župan Marko Maučič.
da nam po drugi strani dr-	Občine Dornava, Žetale in
žava ne plačuje stavbnega	Cirkulane se bodo čiščenja
nadomestila za območje na	v naravi lotile to soboto, 9.
novem mejnem prehodu, ki	aprila.
leži v naši občini," je dodal	SM
Osebna kronika
Rojstva: Božena Kristovič, Ormoška c. 134, Ptuj - deklica Ajda; Martina Hrga, Dragovič 2
а,	Juršinci - deček Luka; Anita Zelenko, Sp. Velovlek 25, Ptuj
-	deklica Zala; Sabina Tornar, Zabovci 98 a, Markovci - deček Marsel; Martina Ajster, Lovrenc na Dr. polju 128 c, Lovrenc na Dr. polju - deklica Sanja; Alenka Klemenčič, Podgorci 25, Podgorci - deklica Neja; Sabina Ne-deljko, Zg. Hajdina 202 a, Hajdi-na - deklica Lia; Jasmina Voda, Vičava 57, Ptuj - deček Alen; Tjaša Obilčnik Peidis, Vrtnarska ul. 9, Ormož - deklica Izabela; Ksenja Lampret, Hajdoše 1/I, Hajdina - deklica Sara; Tanja Vanček, Križni Vrh 20, Laporje
-	deklica Teja; Tina Pavlič, Kukava 44 a, Juršinci - deček Maj; Andreja Plohl, Sv. Tomaž 20, Sveti Tomaž - deček Teo; Maja Mojzer Jurovič, Vlahovičeva ul. 3, Kidričevo - deklica Maruša; Katja Krevs, Cesta 8. avgusta 19 a, Ptuj - deček Pascal; Manuela Hergula, Cetkovci 30 b, Podgorci - deček Jan.
Umrli so: Janez Zajšek, Lan-cova vas 4, roj. 1938 - umrl 31. marca 2011; Venčeslav Ljubec, Nova vas pri Markov-cih 77 a, roj. 1933 - umrl 31. marca 2011; Anton Bauman, Slovenska c. 56, Središče ob Dravi, roj. 1920 - umrl 4. aprila 2011; Antonija Vaupotič, roj. Kozel, Dolena 22, roj. 1919 -umrla 1. aprila 2011; Apolonija Toplak, roj. Slana, Strelci 5, roj. 1918 - umrla 3. aprila 2011; Janez Kaisersberger, Gerečja vas 111, roj. 1940 - umrl 2. aprila 2011; Vlasta Praprotnik, Mlinska cesta 3, Ptuj, roj. 1924
-	umrla 3. aprila 2011; Anton Fajferič, Gajzerjeva ul. 5, Ptuj, roj. 1926 - umrl 5. aprila 2011; Marija Kukec, roj. Mlakar, Ul. dr. Hrovata 1, Ormož, roj. 1930 -umrla 31. marca 2011; Janez Čuček, Vitomarci 18, roj. 1928
-	umrl 1. aprila 2011; Milena Bombek, roj. Zidarič, Miklošičeva ul. 8, Ptuj, roj. 1936 - umrla
б.	aprila 2011.
Poroka, Ptuj: Silvo Bukšek in Anica Korez, Žetale 51.
sQfcy&oka, buMlka
89,8 98,2 104,3 Mb
foilušajU naá tudi na ópletu: www. raclio-ptuj.ói
RADIOPTUJ
89,8.98,E-ICH3
Napoved vremena za Slovenijo
Če se aprila vreme smeje, y " 1 ktsalo kasneje.
Danes bo dopoldne delno jasno, popoldne pa se bo od severa počasi pooblačilo. Padavine se bodo najprej začele pojavljati v severni Sloveniji, do večera pa bo dež zajel vso državo. Vmes bo tudi zagrmelo. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C.
V sredo zjutraj bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Popoldne bodo možne posamezne plohe. V četrtek bo zjutraj še delno jasno, čez dan pa zmerno do pretežno oblačno. Hladneje bo.
Črna kronika
V vinogradu posekal trse
Med 15. marcem in 2. aprilom je neznan storilec v Podlehniku posekal 200 trsov. Premoženjska škoda znaša okrog 5000 evrov.
Vlomi, tatvine
V	noči s 30. na 31. marec je neznan storilec v Lenartu odtujil motorno kolo Yamaha YZF-R6 modre barve, letnik 2009, reg. št. MB DU-46. Premoženjska škoda znaša okoli 8000 evrov.
V	noči z 31. marca na 1. april je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil gotovino, orodje, motokros motorno kolo in opremo. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
V	noči s 1. na 2. april je neznan storilec vlomil v trgovino v Kidričevem. Iz notranjosti je odtujil večjo količino umetnega gnojila. Premoženjska škoda znaša več kot 1000 evrov.
Padel z yamaho
2. aprila okoli 12.55 je 25-le-tni voznik začetnik iz okolice Ptuja vozil svoje motorno kolo Yamaha YZF R-1 v Bukovcih. Pred križiščem lokalnih cest je močno zavrl in izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je v levo in trčil v betonski robnik vozišča. Nato je padel in skupaj z motornim kolesom zdrsel preko vozišča in betonskega robnika na otok križišča, kjer sta trčila v ciprese in jih podrla. Motorno kolo se je ustavilo v cipresah, voznik pa je drsel naprej, v levo preko otoka in trčil v leseno ograjo. Pri vožnji z motornim kolesom voznik ni uporabljal varnostne zaščitne čelade in je v trčenju utrpel hude telesne poškodbe.
Napihali so ...
30. marca ob 23.55 so policisti Policijske postaje Lenart v Lenartu ustavili 28-letno voznico osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznico so pridržali.
2.	aprila ob 20.10 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Čermožišah ustavili 32-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,43 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
3.	aprila ob 0.50 so policisti Policijske postaje Lenart v Cer-kvenjaku ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,41 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
3. aprila ob 3. uri so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Črešnjevcu ustavili 31-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,31 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Na vozilo ukraden avto
30. marca ob 16.45 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor v Cer-kvenjaku ustavili tovorno vozilo litovskega registrskega območja, ki ga je vozil 46-letni državljan Litve. Na priklopniku je bilo naloženih devet rabljenih osebnih avtomobilov. Ob kontroli vseh avtomobilov so policisti ugotovili, da je bil osebni avtomobil peugeot 307 SW odtujen leta 2006 v Italiji. Vozilo zasegli.
Foto: SM
Foto: SM