Gospodarske stvari. Našim luneljarjem na znanje. Dunajski gospodar8tveni list nPr. Landw." piše dne 27. aprila tekočega leta aledeče, kar bode gotovo tudi naše hmeljarje zanjmalo. Ker je cena hmelju v zadnjem čaau tako obeutljivo padla, se je med hmeljarji doma in na ptujem začelo pogovarjati, da bode treba pridelovanje hmelja izdatno omejiti. če ae noče, da hmelj ob vso svojo ceno pride. V zadnjih treh letih se je pridelovanje hmelja akoraj v vaeh deželah, kjer ae ta trgovinaka rastlina prideluje, akoraj za 50 n/0 pomnožilo, med tem ko je cena hmelju v neprimerno veči meri padla. Proti koncu leta 1882 je na primer na Dunaju se za 50 kilgr. Žateakega meatnega hmelja plačevalo po 305 goldinarjev. Dan danea pa t. j. hmelj lanskega leta 1885. in istega pridelka ae poprek le več 67 gld. za 50 klgr. plačuje. To pomenja razcenjenje za 476 gld. za klgr. od leta 1882 sem. Ravno tiste razmere ae nahajajo tudi na Bavarakem. V Norimbergu so leta 1882 za najboljši tržni hmelj okoli 385 mark za 50 kilogr. potegnili, zdaj pa velja iatega hmelja 50 kilogr. 40 mark. Vrh tega se mora pa še poudarjati. da 8e v obče ni začelo več piva piti in da so pivovarne začele manj hmelja potrebovati. ker 80 se začeli zlasti po ptujih deželab in menda tudi pri naa raznih hmeljevih nadomeatil ali surogatov poaluževati. Poaebno ae to godi na Angleakem, kjer zdaj le po 500.000 centov hmelja pokubajo, med tem, ko je poprej ta najimenitnejša pivovarska dežela po 600.000 centov hmelja povarila. Na Bavarskem, kjer pridelovalci bmelja jako složno postopajo, se bode more biti najprej in sicer v kratkem času aklenilo, da se pridelovanje hmelja omeji, kaleremu aklepu ae bodo gotovo tudi drnge hmelj pridelujoče dežele pridružiti morale. Tako ,,Prakt. Landw." Sejmovi. Dne 1. junija pri M. Devici v Brezju; dne 7. jnnija na av. Gorab in na Slatiui. —