126 Znanstvene stvari. Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske v Ljubljani 14. aprila 1880. Ko se je zbralo nad 50 udov, je ob pol 5. uri po-poludne začel sejo prvosednik dr. Jan. Bleiweia s sledečim govorom: „Velečastiti gospodje , ki ste od blizo in daleko prišli v današnji zbor, sprejmite pred vsem srčen pozdrav moj in vsega odbora Matičnega. Leto in dan, gospođa, je preteklo, kar smo zborovali na tem mestu, in če se ozremo na minuli čas nazaj, nahajamo tudi v kroniki Matice naše vesele in žalostne dogodke. Začnimo z veselimi! Četudi Matica po pravilih svojih se ne sme baviti s politiko, se vendar tudi mi Matičarji radostno spominjamo prestolnega govora, s katerim je presv. cesar odprl novi državni zbor in v katerem je povdarjal spravo in porazumljenje narodov avstrijskih, — v tem p o v d a r k u pa leži zagotovilo , da ima vlada delati na to, da narodna ravopravnost vsem narodom postane resnica. Ako se pa to zgodi, potem pride tudi v šolah naših slovenski jezik do svojih pravic — in Matica bode marljivo nadaljevala izdavanje šolskih knjig, kar je dozdaj — vkljub britkim šolskim razmeram zadnjih let — njena posebna skrb bila. Naj se druge Matice ponašajo z izdavanjem množine zabavnih knjig, romanov itd., — naj se ponašajo z izdavanjem gledaliških iger, za katere skrbi naše dramatično društvo in deželni odbor nagrade deli, — mi smo veseli, če pri skromnih naših financah poleg tega, da ,,Letopis" Matičnim udom prinaša raznotere poučne, pa tudi zabavne tvarine, očitanje naših nasprotnikov — da nimamo šolskih knjig — moremo pobijati s tem, da jim kažemo, da jih vendar uže nekoliko imamo, ali se trudimo, da jih dobimo. Nam Slovencem je treba še danes zmerom „utile" staviti pred „dulce". Da bi Matica ne skrbela za slovenske knjige srednjih šol in pa za zemljevide, kdo pa bo? Zato gotovo vsak pravi rodoljub rad žrtvuje Matici svoj donesek. A tudi brez britkih dni ni bila Matica. Nemila smrt je vzela — poleg nekaterih druzih zvestih nam udov — iz vrate odbornikov 3 rodoljube krepke stebre Matice naše: podpredsednika g. Petra Kozlerja, ki nam i"e v zemljevidu kazal premili naš vzor Slo ve ni j o, za tatero je, kakor nam v letošnjem „Letopisu" njegov zgodovinsko važni dokument priča, res muČenec bil, — gosp. grofa Jos. Bar bo t a, ki je zmerom visoko nosil zastavo Slovencev: „vse za vero, dom in cesarja", in pa gosp. Parapata, neutrudljivega preiskovalca domaČih starin. Vem, da mi pritrdite, ako Vas poživljam, v spomin ranjkim vzdigniti se s sedežev svojih. (Se zgodi.) Govorečemu o preljubih nam mrtvih zadnjega časa mi pa stopi v spomin, da letos bo 100 let, kar se je rodil slavni nas rojak Ko pitar, čegar zasluge za slovstvo slovansko priznava ves učeni svet. Stoletnice tega učenjaka Matica ne sme prezreti. Odbor je 'mislil na to in po njegovi želji sem jaz v korespondenco stopil z gosp. prof. Miklošičem zarad ,,2. zvezka Kopitarjevih spisov". Gospod profesor mi je preprijazno odgovoril, da ga je volja izdati 2. zvezek, a da bode obsegal nad 30 tiskanih pol, in sicer kakor 1. zvezek v nemškem jeziku. Ker finančne razmere ne pripuščajo, da bi Matica poleg druzih za leto 1880. uže določenih knjig mogla prevzeti izdanje velikega prof Miklošičega dela v spomin stoletnici Kopitarjevi, je Matičin odbor moral odstopiti od prijazne ponudbe Miklošičeve ter je ukrenil izdati v navedeni spomin knjigo, ki bi obsegala životopisne in slovstvene črtice o Kopitarju. Odbor bo za to rad sprejel ponudbo kakega rodoljuba, ki ga je volja spisati zaželeno spomenico. Pri tej priliki pa ne morem si kaj, da ne bi omenil še neke druge važne stvari, ki nam jo na srce po-klada prof. Miklošič in ki ima tem večo pomembo, ker nam stvar dohaja od take literarne avtoritete, kakor je prof. vitez Miklošič, in to je slovensko-nemški slovar. On mi v pismu od 30. marca piše: „Wie steht es mit dem slovenischen Worterbuche? Wir haben zur Zeit kein slov. Lexicon, da, wie es scheint, Murko, Jarnik, Janežič vergriffen sind. Es ist dies ein Fall, der wahrscheinlich bei keiner europaischen Sprache statt findet. Er gereicht uns nicht sehr zur Ehre". — Zares! prof. Miklošič ima prav, če pravi, da taka za-vleka nam nikakor ni na čast, ako pomislimo, da uže 20 le je preteklo, kar je po trudu neprecenljivega našega gosp. Cigaleta na svitlo prišel nemško-slo-venski del, — slovensko-nemški še ni — vkljub bogatemu denarnemu zakladu mecena slovenskega kne-zoškofa Wolf a in vkljub obilemu gradivu uže nabranemu. Zadnje dni so nam časniki vendar prinesli prijetno novico, da se po 3 strokovnjakih prične izdelovanje slovenskega slovarja, in ker ta novica ni bila dementirana, smemo misliti, daje resnična. Vsakako pa bi naprosil si. skupščino, naj bi pritrdila resoluciji, ki jo ji bodem med zborovimi obravnavami pozneje nasvetoval in bode obsegala peticijo do svetlega gospoda knezoškofa, da bi blagovolil pospešiti vredovanje slo-vensko-nemškega dela tako, da zopet pričeto ne bode več zastalo, kajti dober slovensk slovar bode pisateljem slovenskim in čitateljem slovenskih knjig in časnikov, pa tudi šolam dobra pomoč. — Ker bosta gosp. tajnik o delovanji odborovem in gosp. blagajnik o finančnih Matičaih zadevah na drobno poročala, ostaja mi le še dolžnost, da se v svojem imena in v imenu odborovem toplo zabvalujem rodoljubom, ki s cenjenimi spisi podpirajo delovanje Matično in pa onim gosp. poverjenikom, ki so Matico trudoijubiv, podpirali s tem, da niso samo letnine nabirali in odbora redno izročevali, temuč tudi novih udov Matici naši pridobili. Ako hočemo red imeti v gospodarstvu Matičnem, ne moremo pogrešati pripomoči rodoljubov vnanjih, ki so odboru desna roka. Zato topla jim zahvala! — Sedaj pa prestopimo k 2. točki dnevnega reda, to je, na poročilo o delovanji odborovem. (Dalje prihodnjič.) 132 Znanstvene stvari. Zapisnik o 16. občnem zboru Matice slovenske v Ljubljani 14. aprila 1880. (Dalje.) Zdaj poroča odbornik in tajnik A. Praprotnik o delovanji „Matice slovenske" v preteklem letu. Poročilo glasilo se je tako: Slavni zbor! Danes ima „Matica" svoj šestnajsti redni občni zbor, v katerem ima njen odbor razložiti svoje delovanje v preteklem družbinem letu, to je, od 1. januarija do konca decembra 1879. leta. Obširni popisi vsestranskega odborovega delovanja so bili uže objavljeni v natisnenih zapisnikih odborovih sej; toraj zadostuje tu poročati le o glavnih točkah. Ves odbor je preteklo leto bil trikrat sklican v zborovanje, in sicer 5. februarija, 2. aprila in 29. novembra. Zraven teh sej pa so se v Ljubljani bivajoči odborniki večkrat sesli ter se posvetovali o raznih, vzlasti gospodarskih Matičinih zadevah. Tudi odsek za izdavanje knjig se je sešel v-elej, kedar je treba bilo posvetovati se o natiskovanji knjig in o rokopisih, ki so „Matici" dohajali, katere so ali odborniki sami pregledovali, ali za to naprosili drugih v posamesnih strokah izvedenih presojevalcev. „Matica" je preteklo leto svojim udom podelila petero knjig, in sicer: 1) „Letopis" zaL 1879 , vredil predsednik dr. J. Bleiweis; 2) „Znanstveno terminologijo'-, spisal M. Cigale; 3J „Grraanstvo in njega vpliv na Slo-vanstvo v srednjem veku", spisal J. V.; 4) „Raznim delom (pesniškim in igrokaznim) Jovana Vesela-Kose-ski-ga dodatek"; — ustanovnikom pa vrh teh knjig po §. 5. društvenih pravil še 5) „Hrvatsko slovnico]za Slovence", spisal Franjo Marn. Da se je lani izdanje teh knjig nekoliko zakasnilo, krivo je največ bilo to, da so se mnogim pisateljem korekture njihovih člankov iz Ljubljane na njihove domove pošiljale, kar je mnogokrat zel6 zavleklo natis. Za knjige, ki jih bodo častiti gosp. udje za prihodnja leta dobili, ima ,,Matica" uže već rokopisov ali pripravljenih, ali obljubljenih. Med temi naj bodo omenjeni le ti-le: 1) „Logika" in „Dušo slo v j e", spisal dr. Jos. Križan; 2) „Slovenska si p vnica" po Miklošičevi primerjalni, spisal prof. J. Suman (oba rokopisa uže izgo-tovljena); 3j za „Letopis" nabranega je uže precej gradiva, na pr. ,,Iz srednje Afrike", spisal P. Chrisog. Majar, — „V Karlovci", spisal dr. Iv. Tavčar, — „O Jordanu" (Jordanis), spisal g. Rutar, — „Oko in vid" (s podobami), spisal Jak. Žnidaršič, in več drugih; 4) gosp. prof. Glowacky spisuje „Floro slovenskih dežel*'; 5) gosp. prof. Majciger je odboru naznanil, da vreduje „Slovenski Stajer", II. del, za katerega ima sedaj razen zgodovinarja vse pisatelje naprošene, zato obeta, da bode delo do konca septembra dovršeno; 133 6) „Slovanstvo" — Čehi —tuđi napreduje in bode do gori omenjenega obroka gotov z narodopisno karto; 7) knjiga „Prirodopis živalstva'1, katero je po Pokorny-u poslovenil prof. Erjavec in jo je „Matica" na 8vitlo dala leta 1872., je popolno pošla, in ker je ta knjiga šolska knjiga, da tedaj slovenska stvar ne bode škode trpela, je odbor ukrenil, da se bode „Živalstvo" v novem, popravljenem natisu izdalo, za katerega je uže gosp. prof. Erjavec naprošen, da bode delo priredil. Iz tega poročila slavni zbor razvidi, kak sad je „Matica slovenska" preteklo leto obrodila na slovstvenem polji, in kakošno letino obeta za prihodnje leto. Novih udov dorastlo je 51 letnikov in dva ustanovni ka. „Matica" šteje tedaj danes 7 častnih udov, 355 usta-novnikov, 1482 letnikov — tedaj vkup 1844 udov, med katerimi pa je, žali bog, mnogo taci h , ki ne plačujejc redno letnine, a vendar knjige sprejemajo in se vedejo kot udje. To neljubo stvar v red spraviti, se je pc sklepu lanskega občnega zbora ustanovil odsek, ki je preudarjal, kako bi se dolg izterjeval, da „Matica* ne trpi škode, pa se tudi udom ne zgodi kaka nepri-ličnost. V tem odseku je posebno gosp. Luka Robič neutrudljivo deloval in natančni izkaz sestavil Matičnih udov, ki so ali stopili iz društva, pa svojega dolgd niso poplačali, ali so umrli in dolg zapustili, — pa tudi zapisek tacih, ki so svoje zaostanke poplačali. Pri tem se vendar vidi, da so od lani do letos dolgi poplačali letniki 420 gold., ustanovniki pa 60 gold., tedaj vkup 480 gold., kar kaže, da odborovo prizadevanje, po primernem potu dolg izterjevati, vendar ni bilo zaman. Nasvet občnega zbora, da naj se premenijo in če je treba, tudi pomnožijo Matični poverjeniki, se je s tena izvršil, da je odbor po sklepu v seji 29. nov. 1879. 1. postavil tele gosp. poverjenike: 1) za Trst in njegovo okolico gosp. Gregorja Jereba, tajnika tržaške čitalnice; 2) za dekanijo Kanal v goriški nadškofi j i tamkajšnjega dekana gosp. Fr. V idi ca; 3) za Ž a ve c v lavantinski škofiji g, Jos. Sirca trgovca v Zavcu; 4) zaSlovengraško dekanijo gosp dr. Josipa, Suca, župnika v Slovengradcu; o) za faro Senožeško, Vremsko in za Razdrto (na Kranjskem) postavil se je poseben poverjenik in sicer gosp. Ignacij Okorn, župnik v Senožečah; 6) za Bled in Bohinj izvolil se je gosp. Janez Troj ar, nadučitelj in poštar v Gradu. Tudi preteklo leto je nemila smrt pobrala več iskrenih Matičarjev, med njimi tudi ustanovnike; razun teh, ki jih je gosp. predsednik imenoval v svojem govoru, imenujem le gosp. Antona Grašiča, kanonika v Novo mestu, poverjenika Štefana Vrankarja, župnika na Jezeru, katerije še dva dni pred svojo smrtjo „Matici" pisal in jej poslal nabrano letnino — in drugih. V narodu slovenskem ostane jim blag spomin! Gospodarski odsek je imel letos posebno opravilo o hiši „banke Slovenije", „Matici" v nakup ponujeni. O tem je odbor določil: odsek v ta namen pooblaščen, naj kupi omenjeno hišo po posvetovanji z možmi, kateri imajo v takih rečeh temeljito znanje, in naj gleda na v-a potrebna zagotovila; pogodbo z „banko Slovenijo" naj pa poleg dr. Po ki u kar j a podpiše tudi predsednik „Matice" z enim odbornikom vred. To se je zgodilo, in hiša „banke Slovenije" je sedaj Matična lastnina, ki si jo je pridobila za 28.000 gold, s tem pogojem, da vsi stroški, pa tudi vsi dohodki hiše od 1. junija preteklega leta pripadajo Matici. Omeniti se mora, da hišni dohodki redno prihajajo , in da je hišnih po- prav malo, ker je celo jako lepo poslopje v prav dobrem stanu. Dalje je odbor določil, naj se Matična hiša na Bregu postavi na prodaj za 1Ž.000 gold. Dozdaj se ni še oglasil noben kupec. H sklepu bodi še hvalno omenjeno, da je si. generalno rediteljstvo „Slavije" (banke) v Pragi z dopisom 25. maja preteklega leta „Matici' poslalo 100 gold., ki jih je to domoljubno društvo po tukajšnjem svojem zastopniku gosp. Hribarju „Matici" darovalo. Za ta lepi dar se je si. narodnemu zavodu odbor spodobno zahvalil. (Živio klici.) „Matica" je kakor vsako leto tako tudi to leto svojih knjig darovala nekaterim šolskim knjižnicam, društvom in tudi posamesnim gg. udom, n. pr. ustanov-nikom, ki niso imeli dozdaj vseh izdanih Matičnih knjig. To je kratko poročilo o odborovem delovanji preteklega leta. Odbor ima zavest, da je po svoji moči in po skromnih finančnih razmerah storil svojo dolžnost, in se trdno nadeja, da bode z vsestranskim prizadevanjem in s podporo posamesnih domoljubov 17. občnemu zboru mogel podajati še veselejše sporočilo. Izvršujem pa to sporočilo z iskreno željo, naj bi „Matica slovenska" bolj in bolj postajala središče slovstvenega delovanja vseh rodoljubov, katerim je mar za blagor in čast slovenskega naroda! Ko je bilo poročilo o odborovem delovanji prebrano, se na vprašanje predsednikovo, ali želi kdo besede, oglasi g. dr. Tavčar, ki v dolgem govoru graja od-borovo delovanje preteklega leta, rekši, da Matica ni storila nikacega napredka, — vsako leto se s krču jej o njene knjige, letos smo poleg „letopisa" dobili celo le dve revni brošuri, — na gimnazijalne knjige je Matica celo pozabila, ne slovnic, De matematike , ne občne zgodovine ni, — Matične knjige so prišle skor pol leta pozneje na svitlo — podoba je, da, ker je Blaznikova tiskarna za nizko ceno proti „Nar. tiskarni" prevzela tisek, tiska Matične knjige, kedar druzega dela nima, — vsak Matičin pisatelj ima svoj e jezikoslovne posebnosti, v društvenih knjigah pa se mora pisati samo jed en jezik. Ko govornik še z blatom omeče pesnika velečastne „Slovenije", „Kdo je mar?", „Naprej slavenski jug!" itd., je brco dal tudi gosp. županu kranjskemu, češ, da je Koseškemu pred dvema letoma v Podbrezji v „silovitih ditirambah" slovenski napival, ki pa je mirno nemški odgovoril: „Meine Herren entschuldigen, dass ich deutsch rede, slovenisch verstehe ich nicht." Na vprašanje predsednikovo, ali še kdo želi govoriti, vstane gosp. Ž vab in začne iz spisa brati kritiko posamesnih stavkov in besed Koseskovih pesem. Ker na daljšno to branje nastane memranje od več strani, opomni predsednik g. Ž vab a, da mu jo dovolil besedo le za govor, a ne za berilo. Bralec potem malo potihne, pa kmalu začne zopet svoje berilo. Predsednik mu ne dovoli daljšega berila in ga prosi, naj se vsede, in svoj spis, za katerega v zboru ni časa ni mesta, izroči kakemu časniku. Zeli še kdo besede? vpraša predsednik. Na to se oglasi gosp. dr. J. Stare in graja nedoslednost pri sestavi imenika Matičnih udov, kjer je jeden „advokat", drug „odvetnik", jeden „notar", drug „beležnik", jeden „adjunkt", drug „pristav" itd. Na to prime tajnik besedo in pra^i, da se imena in naslovi v imeniku tiskajo tako, kakor to udje sami žele; od tod različna pisava, na pr. nekdo podpiše se „odvetnik", drug „advokat", drug „kaplan", drug „duhovni pomočnik" itd. In kakor se kdo sam imenuje, tako ga zapišemo in to tem raji tako, ker na pr. je 134 „advokat" tako dobra (ne nemška) beseda kakor „odvetnik", „adjunkt" morebiti bolja od „pristav" itd. Ker se noben govornik več ne oglaai, poprime predsednik dr. J. Bleiweis besedo, rekši, da mu je dolžnost, braniti čast Matice nasproti neupravičenemu kritikovanju. Strastna graj a Matičnih letos izdanih knjig po gosp. dr. Tavčarju ne more odbora Matičnega prav nič žaliti, kajti od mnozih druzih strani in tudi javno v časnikih se toplo hvalijo Matične knjige, in katera razsodba je objektivna in nepristranska, ni težko uganiti. Prečudno je dalje to, da si je gosp. govornik drznil trditi, da so se Matične knjige letos poleg Letopisa skrčile „na dve revni brošuri", ko je vendar izdala Matica „Letopis" na 18 polah, ,,Znanstveno terminologijo" na 12 polah, „Germanstvo" na 4 polah, „Dodatek Koseskovih poezij" na 4 polah! Te 3 poleg „Letopisa" izdane knjige so „dve revni brošuri;: !! In poleg teh 4 knjig se je ustanovnikom letos še dodala „Hrvatska slovnica za Slovence" na 10 polah. *) „Na šolske knjige je Matica celo pozabila" — je trdil govornik. Te graje ni moči drugače razumeti, kakor tako, da ni poslušal, kar sem v začetnem govoru precej obširno o šolskih knjigah govoril, pa da tudi tajnikovega poročila ne slišal, in Cigaletove ,,Znanstvene terminologije" še naslova ne bral, kjer zapisano stoji: „Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja uči-lišča". Tudi dr. Tavčar pravi, naj v vseh Matičnih knjigah vlada en jezik. Vprašam ga: kateri pa? „Zvonove" pisave poprijeti se bi še najbolj kazalo, al „Zvon" je ekskomuniciran od vseh j - piscev in tedaj bi zopet ta pisava ne bila po volji tistim, ki nikoli J-ev nimajo zadosti. — Koseškega z blatom ometavati je princip vseh, ki ne vedo, kolik entuzijazem so njegove pesmi vzbujale od leta 1844. počenši po vseh okrajnah slovenskih, zato je pravična bila kritika prof. Wiesthalerja v programu mariborske gimnazije. Matica tedaj le pie-teto spolnuje do toliko slavljenega pesnika, če vse, kar je od njega prejela uže prejšnji čas, v natisu ohrani. Poslednjič moram še gosp. dr. Tavčarja milovati, da ni razumei britkega sarkazma, ki ga je Koseški izrazil o nemilih mu kritikarjih, ki so ga poslednja leta tako v nič devali, da je po pravici v Podbrezji pred dvema letoma rekel: ,,ich verstehe nicht slove-nisch". — Zakaj so se knjige Matične za lansko leto zakasnile, je odbor o pravem času po časnikih razglasil in stoji tudi v tajnikovem poročilu. — 6 tem je bila obravnava 2. programove točke pri kraji. (Dal. prih.) *) Lanske Matične knjige so prišle na svitlo na 38 polah, in če se doda še „Hrvatska slovnica4' z 10 polarni, na 48 polah.