-CINKARNAR- — Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična Industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Mira Gorenšek. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981 interna 251. Tisk: »Papir- konfekcija« Krško. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974). Prodaja na tujih tržiščih Plan uvoza in izvoza je postavljen na osnovi prodajnih cen v začetku leta. Na nivoju delovne organizacije znaša plan izvoza za leto 1987 v višini 23,248.450 dolarjev. Od te višine odpade na posamezne temeljne organizacije: TOZD Metalurgija 8.298.450, TOZD Kemija 1.463.000, TOZD Grafika 158.000, TOZD Titanov dioksid 13.329.000 dolarjev. DOSEGANJE PLANA Plan izvoza slabo dosega temeljna organizacija Metalurgija zaradi izpada večjega dela planiranega izvoza cinkove pločevine. V" šestih mesecih bi morali doseči vrednost 4.149.225 dolarjev, bila pa je dosežena le dobra polovica, to je 2.178.259 dolarjev, kar pomeni 52,5 %. Tudi kemija je dosegla dokaj slabe rezultate. Izvoz v Kemiji znaša 81,7 %, v Titanovem dioksidu 97,2 % in v Grafiki 114,9 %. Plan TOZD Grafike je majhen in njen izvoz v okviru delovne organizacije praktično nič ne pomeni. Skupno doseganje izvoza v OZD je 80,4 %. Kot že omenjeno ima najmanjše doseganje planiranega izvoza TOZD Metalurgija s svojima glavnima izdelkoma cirtkovo pločevino in cinko-vim prahom. Planirano je bilo, da bodo izvozili 4.000 ton cinkove pločevine, vendar so jo v šestih mesecih izvozili komaj 760 ton. Ker tržišča za cinkovo pločevino ni, postavljenega plana ne bo mogoče nadoknaditi. Sektor zunanje trgovine računa, da bodo izvozili več drugih materialov iz Metalurgije, posebno cinkov prah, saj so že bile sklenjene dodatne pogodbe za izvoz v SSSR in CSSR. Tako bo mogoče doseči postavljeni plan v tej temeljni organizaciji. TOZD Kemija prav tako ni dosegla planiranega izvoza. Od razpoložljivega blaga za izvoz pa je odvisno, kako bo lahko nedoseženi plan nadoknadila v na- slednjih šestih mesecih. Do sedaj so izvozili 1.255 ton litopo-na in s tem presegli plan, ki narekuje 1.000 ton izvoza. Nasa**" tovali so 1.500 ton izvoza cin-kovega belila, a je bilo izvoženo samo 20 ton. Domača potrošnja je bila v prvem polletju zelo močna, zato niso uspeli izdelati tako količino, da bi pokrili še načrtovani izvoz tega materiala. V zadnjem mesecu pa domače tržišče ni več tako interesantno, zato so že pristopili k intenzivnejšemu izvozu. Sklenjena je že pogodba za izvoz 400 ton cinko-vega belila, iščejo pa še druge možnosti. Če bo na razpolago dovolj titanovega dioksida, bodo tudi v temeljni organizaciji Titanov dioksid lahko dosegli 100 % planirani izvoz. (Nadaljevanje na 3. strani) Obiskal nas je Vinko Hafner V okviru rednih stikov z delovnimi organizacijami, s ciljem seznaniti se z organiziranostjo in delovanjem sindikatov, še posebno s poudarkom ugotoviti kakšne so priprave na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, je v ponedeljek 21. avgusta 1978 obiskal Celje Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s svojimi sodelavci. pravno organiziranost naše DO. Jernej Ozis, predsednik OOS delovne skupnosti skupnih služb je goste seznanil z vlogo in Ob obisku v Celju j prišel na razgovor tudi v našo delovno organizacijo. Razgovoru so prisostvovali s strani družbeno političnih organizacij občine Celje tudi predsednik občinskega sindikata sveta Stane Mele, predsednik medobčinskega sindikata sveta Ivan Kramer, predsednik IS občine Celje Venčeslav Zale-nina, namestnik sekretarja občinske zveze komunistov za področje gospodarstva Aleš Ilc ter še nekateri predstavniki občinskega sveta. Pogovor z našimi sindikalnimi, samoupravnimi in vodstvenimi delavci je bil usmerjen predvsem na ekonomski položaj in razvojne usmeritve, vlogo in organiziranost sindikata, priprave na 9. kongres ZSS ter samou- organiziranostjo sindikata v naši DO. Maks Pečnik, delegat 8. kongresa ZSJ, pa je v svoji razpravi seznanil, kako daleč smo s predkongresno aktivnostjo. Poudari je, da bodo v prvi fazi o kongresnem gradivu razpravljali na sindikalnih skupinah, pripombe in stališča bodo obravnavana kasneje na OOS, usklajevan- (Nadaljevanje na 3. strani) Stabilizacija se nadaljuje PRAVILNO IN PAZLJIVO RAVNANJE S SREDSTVI JE NAŠA DOLŽNOST Lansko leto smo bili zagnani v široki aktivnosti za stabilizacijo. Letos pa se nadaljuje boj za prihranek na vseh področjih našega dela. Nekaj prihraniti in pazljivo ravnati z vsemi družbenimi sredstvi, katera imamo v upravljanju vsak dan, v osmih urah, ta zavest bi se morala ukoreniniti v misli in dejanja vsakemu izmed nas. Vinko Hafner, Marjan Mimik in Franjo Klinger Že pri pisarniškem delu včasih lahko prihranimo s tem, da uporabljene kuverte ne vržemo v koš, temveč jih uporabimo za interno pošto. Če pišemo na pisalni stroj interne dopise, zapisnike ali kakšno drugo gradivo, potem vselej pišimo na obe strani papirja, četudi v več kopijah. Praznega papirja ne mečimo stran, saj ga lahko uporabimo za zapiske, ki so vedno potrebni. Tudi že uporabljene mape se dajo lepo prelepiti, da so kot nove. To je le nekaj primerov, kjer lahko prihranimo, vendar nam le-to še ne bo dalo ugodnih rezultatov. Prihraniti moramo še marsikje drugje z vestnostjo in pazljivostjo pri delu. Nekateri imajo še vedno malomaren odnos do materialov in do okolice svojega delovnega področja. Kljub nenehnemu opozarjanju pa ravnanje s surovinami in repromaterialom še vedno povzroča največ nepotrebnih stroškov. Tudi bolj pazljivo in strokovno ravnanje s stroji, z doslednim čiščenjem in vzdrževanjem vsakega stroja, bi pripomoglo k zmanjšanju števila okvar. V naši tovarni je delo težko in umazano. In prav zato bi morali delavci imeti več spoštovanja do dela in okolja, v katerem delajo in sproti pri svojem delu pazljivo in varčno ravnati z vsako še tako nepomembno stvarjo, ki vendarle zahteva urejenost. Poslovni rezultati v polletju Cinkarna Celje v okviru temeljnih organizacij posluje še vedno s pozitivnim rezultatom, razen temeljne organizacije Titanov dioksid, ki še vedno posluje negativno. Na poslovne rezultate vpliva mnogo činiteljev tako objektivnega kot subjektivnega značaja. Vse temeljne organizacije razen Titanovega dioksida, so zaključile svoje poslovanje s pozitivnimi rezultati. Vendar so učinki le-teh, z izjemo TOZD Transport taki, da dosegajo posamezne organizacije minimalno podjetniško akumulacijo, nekatere pa poslujejo na meji rentabilnosti. Ta neučinkovitost poslovanja je v glavnem posledica stagnacije obsega poslovanja ob porastu poslovnih stroškov, osebne in skupne porabe na eni strani ter stagnacije prodajnih cen doma in v tujini, na drugi strani. Zaradi povečanja salda neplačane realizacije v primerjavi s stanjem leta 1978 je ostal nerealiziran dohodek v neplačani realizaciji na nivoju OZD Cinkarne v znesku 9.947.940 dinarjev. Ta znesek je v tem razdobju porastel za 4.190.218 din. Pretežni del tega povečanja odpade na TOZD Metalurgijo in Kemijo ter je v glavnem nastal pri realizaciji izvoza. Celotno izkazano izgubo je ustvarila temeljna organizacija Titanov dioksid. Poslovni rezultat v TOZD Titanov dioksid je bil v drugem tromesečju, kljub izgubi, boljši od onega v prvem tromesečju. Izguba, ki je nastala v tej TOZD v prvem tromesečju je znašala 23.796.335,17 din, ali povprečno na mesec 7.932 dinarjev, ob tem pa je celo prišlo do izgube v substanci v znesku 8.784.877 din. Celotna izguba v drugem tromesečju pa znaša le 4.347.496 din ali povprečno mesečno 1.449 din. Zaradi tega je bila kumulativno odpravljena izguba v substanci, saj je bil per 30. 6. 1978 knjigovodsko ugotovljen dohodek v znesku 2,812.780,51 din. Več kot 82 % celotne izgube, kije nastala v prvem polletju je bilo ustvarjene v prvih treh mesecih, ko je bila proizvodnja zaradi remontov zelo nizka, v zvezi z le-to pa je porastla normativna poraba surovin in energije. Osnovni razlogi za izgubo v TOZD Titanov dioksid preko pla-smana so: — nedoseganje optimalne kapacitete, — prekoračitev normativne porabe surovin, energije in ostalega materiala v znesku 8.984.217 din, — povečanje stroška režije v znesku 8.814.767 din (stroški vzdrževanja, transporta in materiala za popravilo ter čiščenje), — substitucija planiranega kurilnega olja z gospodinjskim, dražjim oljem v znesku 3.667.411 dinarjev, — odpis zaradi vrednotenja zalog 3.389.396 dinarjev, — podražitve materiala in energije 2.817.467 dinarjev, — razlike iz preračuna proizvodnje in realizacije 4.188.089 dinarjev. 2 CINKARNAR Boljši finančni rezultat od planiranega je bil dosežen pri prodaji izdelkov v znesku 3.086.000 dinarjev ter iz naslova večjih drugih prihodkov nad izdatki v znesku 4.142.486 dinarjev. Izguba nad planirano za to razdobje znaša 24.632.856 dinarjev. Na podlagi določil pogodbe o skupnem vlaganju med Cinkarno in partnerjem iz NDR VVB Lacke und Farben, Berlin, odpade pokrivanje izgube na posameznega partnerja kot sledi: dinarjev VVB Lacke und Farben, Berlin 15.105.297,01 Cinkarna Celje 13.038.534,75 Celotna izguba 28.143.831,76 Obseg poslovanja Celotni prihodek — realizacija TOZD Cinkarne so v prvem polletju 1978 dosegle 51,88 % planiranega celotnega prihodka. Planirana letna vrednost eksterne realizacije je bila dosežena z 51,11 %, interne pa s 50,87 %. 1,59 % celotnega prihodka v znesku 14.016.453 dinarjev odpade na neplanirane druge prihodke. Planirani fizični obseg brez upoštevanja višjih doseženih cen je bil dosežen z 97,13 % z upo-števanjem doseženih prodajnih cen pa je bil planiram obseg realizacije dosežen z 99,69 %. Pri tem niso upoštevani nepla-nirani tokovi (odprodaja materiala in podobno). Vplivi na odstopanje od planirane realizacije: dinarjev iz naslova višjih cen 21.669.045 iz naslova količin 4.029212 povečanje planirane realizacije 25.698.257 Proizvodnja Osnovni plan proizvodnje je bil dosežen z 97,49 %, letni plan z 47,92 »/o, v primerjavi s preteklim letom pa je porastla proizvodnja le za 3,73 %, kar praktično pomeni, da stagniramo. Ta stagnacija je posledica zastoja in zamud v investicijski dejavnosti v okviru srednjeročnega plana ter pomanjkanja ustreznih programov v nekaterih TOZD. Nekatere temeljne organizacije niso dosegle proizvodnih rezultatov iz preteklega leta. Proizvodni rezultati po TOZD: Doseganje let. plana 1978 Metalurgija 48,32 Kemija Celje 52,86 Kemija Mozirje 42,81 Grafika 51,74 Titanov dioksid 42,84 V zdrževan j e-proiz v. 54,38 GIBANJE PRODUKTIVNOSTI DELA IN IZKORISTKA ČASOVNEGA FONDA PO TOZD Izkoristek časovnega fonda I-VI. 78 I-VI. 77 Produktivnost tehnična dela I-VI. 78 I-VI. 77 na za po sl. Metalurgija 83,42 84,97 97,00 * 99,09 Kemija Celje 84,89 85,47 101,94 103,08 Kemija Mozirje 88,88 85,55 129,39 119,66 Grafika 84,56 81,82 106,41 103,33 Titanov dioksid 85,70 83,65 95,63 94,77 Vzdrževanje 87,03 87 JO 104,05 103,95 Transport 79,23 85,79 95,84 104,70 DSSS 84,33 85,88 98,79 100,45 OZD 84,90 85,12 101,42 101,93 Izkoristek časovnega fonda je bil na nivoju Cinkarne boljši od onega v preteklem letu. Nekatere TOZD odstopajo. Porast produktivnosti dela je minimalen, ker je število zaposlenih rastlo vzporedno z rastjo proizvodnje. Število nadur je v primerjavi s preteklim letom porastlo za 13 %. Nedeljske in praznične nadure za 14 o/0, ostale pa za 12,4 %. Število nadur, ki niso bile izvršene na nedelje ali praznike odgovarja časovnemu fondu 39 delavcev. Izostanki iz naslova boleznin so na nivoju OZD rahlo upadli. Na nadure opravljene na nedelje in praznike odpade le 27,46 % vseh opravljenih nadur. Ekonomičnost proizvodnje Ekonomičnost proizvodnje v seštevku vseh TOZD ni dosegla planirane. Celotni prihodek pla- DELITEV DOHODKA ni ran za leto 1978 je bil dosežen z 51,88 %, porabljena sredstva z 53,73 %, dohodek pa le s 44,94 %. Zaradi tega so porabljena sredstva v strukturi celotnega prihodka porastla od planirane udeležbe 78,96 »/o na 81,78 °/0. Udeležba dohodka pa je padla od planirane 21,04 % na 18,22 %. Negativno odstopanje od planirane ekonomičnosti je predvsem posledica že uvodoma naštetih izpadov dohodka pri poslovanju TOZD Titanov dioksid. Ostale TOZD stare Cinkarne v seštevku niso odstopale od planirane ekonomičnosti, saj so porabljena sredstva počasneje naraščala od celotnega prihodka. Pri temeljnih organizacijah Kemija, Mozirje, Grafika in pri DSSS, pa Je bila prisotna tendenca hitrejšega porasta porabljenih sredstev od porasta celotnega prihodka v breme dohodka. Opis Znesek Celotni prihodek 882.988.437,65 — eksterna realizacija 685.390.453,89 — interna in druga realizacija 183.581.530,23 — drugi prihodki 14.016.453,53 Porabljena sredstva 722.067.525 J7 — material in storitve 660.624.259,31 — amortizacija 58.146.427,55 — drugi poslovni stroški 3.296.838,41 Dohodek 160,920.912,38 Razdelitev dohodka Prsipevkl in davki 14.951.600,45 Druge obveznosti iz dohodka 48.337.464,12 — del dohodka za DSSS 20.418.512,65 — pokritje stroškov ŽTP Ljubljana 2.069.308,80 — obresti od kreditov 9.858.654,17 — ostale obveznosti iz dohodka 15.990.988,50 čisti dohodek za osebno in skupno porabo 110.802.901,73 — za osebne dohodke in dr. os. prejemkov 100.338.523.09 — za inovacije in racionalizacije 45.848,20 — za neposredno svobodno menjavo dela 1.187.294,90 — za prispevke za stanovanjsko izgradnjo v SP 3.302.929,40 — za skupno porabo — topli obrok 3.835.735,75 — za skupno porabo za druge namene 2.092.570,39 Rezervni sklad 3.547.094 J5 Poslovni sklad 11.425.683,29 — poslovnemu skladu federacije za kredite nerazvitim 3.792.550,20 — pos. po predp. družb. pol. skup. — odplačilo sanacijskih kreditov 1.691.844,85 2.275.921,20 — del za obratna sredstva 3.665.367,04 — del za osnovna sredstva — Izguba 28.143.831,76 Plansko analitska služba v bolniškem staležu DOlnlSKd lavcl Cinkarne. vsi de- Iz poslovnega poročila občinske zdravstvene skupnosti Celje za leto 1977 smo prebrali zanimiv podatek, da je bilo v staležu 5,21 odstotka vseh zaposlenih, kar pomeni, da je bilo povprečno dnevno izločenih Iz delovnega procesa 2.046 delavcev, to pa je toliko, kot da bi bili vse leto V letu 1977 je bilo 2.194 primerov nesreč pri delu, kar je za 2.19 odstotka več kot v letu 1976. Začasno nezmožnih za delo do 30 dni je bilo 3,05 %, začasno nezmožnih za delo nad 30 dni pa 2,07 odstotkov delavcev Iz Cinkarne. OZD Cinkarna 47,92 Prodaja na tujih tržiščih UREDNIKOVA BESEDA (Nadaljevanje s 1. strani) Izvoz je imela tokrat tudi TOZD Vzdrževanje, ki nima postavljenega plana, v vrednosti 3.855 dolarjev. USMERJENOST IZVOZA Od planiranega izvoza za letos naj bi na konvertibilno področje izvozili za 3.901.450 dolarjev izdelkov, ostalo pa na vzhodnoevropsko tržišče. Planiranega izvoza na konvertibilno tržišče ne dosegamo, saj imamo na razpolago premalo deviznih sredstev za uvoz surovin. Tako ne moremo naročiti vseh surovin in potreb tekočega vzdrževanja, kar temeljne organizacije potrebujejo in imajo planirano. Naj- bolj to občuti TOZD Grafika, ker nima toliko izvoza v primerjavi z njenimi potrebami po uvozu. V prvem polletju je sektor zunanje trgovine izpad izvoza poskušal rešiti v zvezi z doseganjem pravic za uvoz blaga tako, da je ustvaril konverzijo valut preko reeksportnega podjetja v Splitu. Zamenjati so uspeli en milijon obračunskih dolarjev in jih spremeniti v USA dolarje. S tem so pridobili ustrezne pravice za uvoz drugega blaga. UVOZ V PRVEM POLLETJU Uvoz iz vzhodnoevropskih držav je prost in ni vezan na izvoz, medtem ko je uvoz blaga iz konvertibilnega področja ve- Obiskal nas je Vinko Hafner (Nadaljevanje s 1. strani) je pa bo v zadnji fazi na ravni konference. Generalni direktor Franjo Kli-nger je goste izčrpno seznanil z rezultati gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta. Celotni dohodek znaša 880 milijo- hitrejšemu razreševanju odprtih vprašanj. Vinko Hafner je apeliral na vse prisotne, da tako v lastno dobro kot v splošno korist družbe, nesporazume čimprej rešijo, kajti tudi ne ravno najustreznejša rešitev je, po njegovem mnenju, boljša od nobene. S zan na devizni preliv iz izvoza na konvertibilno področje. Zato pri uvozu iz vzhodnoevropskih držav nimamo posebnih težav in se tudi normalno odvija. Pri uvozu iz konvertibilnega področja pa predvsem naletimo na problem, da ne razpolagamo z zadostno količino uvoznih pravic. Kljub temu, zahvaljujoč eno-milijonski konverziji, ki smo jo uspeli napraviti, smo v prvem polletju zaključili uvoz blaga iz konvertibilnega področja za 4.842.695 dolarjev. Plan celotnega uvoza surovin iz konvertibilnega področja pa znaša 9.918.000 dolarjev, kar je 97,6 °/q- Posebnega pomanjkanja torej ni bilo čutiti. Za drugo polletje nameravamo mo napraviti še eno konverzijo, ostalo pa moramo pokriti iz tekočega izvoza na konvertibilno področje. Posamezne temeljne organizacije so uvozile: dolarjev TOZD Metalurgija 1.301.011 TOZD Kemija Celje 997.645 TOZD Kemija Mozirje 91.474 TOZD Grafika 1.365.542 TOZD Titan dioksid 994.059 TOZD Vzdrževanje 92.124 DSSS 840 Dovolj visoko lastno pokrivanje sta v polletju imeli temeljni organizaciji Metalurgija in Titan dioksid. S tem sta imeli možnost po internem sporazumu o urejanju načina plačevanja uvoza surovin in rezervnih delov ter drugega materiala v letu 1978 odstopiti uvozne pravice drugim temeljnim organizacijam. Iz podatkov sektorja zunanje trgovine fjosip(^roz3uo Spočiti od počitnic ob morju ali v gorah smo zopet pričeli z delom. Nabralo se je nekaj pomembnih novic, saj smo poskušali pripraviti kar najbolj pestro vsebino. Med listanjem glasila vas bi radi opozorili na naše rezultate poslovanja v prvem polletju in posebno prilogo čistopis pravilnika in samoupravnih sporazumov s področja nagrajevanja Ni še tako dolgo, odkar je »Cinkamar« dobil novega urednika. Sedaj pa ta novi zopet odhaja, a ne za dolgo. V času moje odsotnosti vas bo o vsem obveščal zopet tovariš Zlatko ŠENTJURC, ki ima že dolgoletno prakso pri urejanju glasila. Upam, da boste kljub zamenjavi urednikov še naprej pridno pisali in tisti, ki se še niste oglasili, dobili pogum. Pomagajte tudi vi z vašimi prispevki, da bo »Cinkamar« lahko redno izhajal. Prispevke pošiljajte v Center za izobraževanje do 15. v mesecu. Lepo vas pozdravlja ured- nov, dohodek 160, izgube pa je 28 milijonov dinarjev, le-ta je posledica predvsem remontov v TOZD Titaonv dioksid in pa cen, ki so na svetovnem trgu močno padle. Izpostavljenih je bilo več vprašanj v zvezi izgradnje nove tovarne žveplene kisline, ki pa niso bila dokočno razrešena, nedvomno pa bodo v mnogočem prapomogla k odkritejšemu in Obveznice za onkološki inštitut v Ljubljani in za bolnišnico Celje so darovali naslednji sodelav cl: din Mirkovič Nada 300,00 Slapnik Leopold 600,00 Jeram Marija 100,00 Mlaker Stanka 100,00 Pinjušič Šimun 100,00 Umek Martina 100,00 Perčič Daniel 100,00 tem v zvezi je predsednik RS ZSS sicer obljubil pomoč, ta pa je, po njegovih besedah, lahko predvsem v širšem družbenem tolmačenju stališč obeh strani ter organizaciji pogovorov, ki bodo našli rešitev tudi za naša še nerešena vprašanja. Po končanem razgovoru so si gostje ogledali še nekatere obrate v TOZD Grafiki in TOZD Titanov dioksid. Glušič Franc 200,00 Ramšak Matjaž 200,00 Leban Marjan 100,00 Kač Marija 100,00 Ozis Jernej 300,00 Mesareč Franjo 300,00 Pekič Nikola 300,00 Benčina Anton 1200,00 Selič Jože 500,00 Modic Jožica 500,00 Strašek Daniel 400,00 Ljubič Jože 500,00 Kregar Cilka 200,00 Žgajner Mira 500,00 Veranič Ivan 2.000,00 Bern jak Marija 900,00 Beograd, 26. maja 1978. Drage drugarice i drugovi, Vaša čestitka sa dobrim željama povodom mog rodendana puno me je obradovala, i ja vam najljepše zahvaljujem. Koristim priliku da vam uputim pozdrave i zaželim dalje uspjehe u radu. CINKARNAH 3 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD GRAFIKA Predsednik Branko Germad-nik je dne 31. julija sklical izredno sejo DS. Najprej so obravnavali in ocenili rezultate dela in poslovanja za I. polletje in potrdili delitev dohodka. Obravnavali so izgubo TOZD Titanov dioksid po periodičnem obračunu za prvo polletje 1978 ter na podlagi razprave sprejeli po 85. členu samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje CC in določil 56. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka sklep, da se del izgube TOZD Titanov dioksid, ki odpade na Cinkamo, pokrije iz sredstev rezerv, po katerem odpade na TOZD Grafiko 1,898.336,20 din takrat ko poslovni partner iz DDR pokrije ustrezni del izgube. Istočasno obvezujejo TOZD Titanov dioksid, tako vodstveni kader, kakor samoupravne organe, da v roku, ki je predviden v 55. členu zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka predloži DS program ukrepov za odpravo vzrokov izgube in jih osebno tolmačijo na seji DS TOZD Grafika. Naadlje predlagajo CDS naj na prihodnji seji ustanovi komisijo sestavljeno iz predstavnikov TOZD, ki bi imela nalogo kontrolirati izvajanje ukrepov ter mesečno poročati o rezultatih DS vseh TOZD. Sprejeli so sklep, s katerim se dinarska sredstva za pokritje tečajne razlike v višini 37.237,25 din izločijo iz sredstev amortizacije iz žiro računa 50700-601--12248 Cinkarna Celje TOZD Grafika Celje na račun izločenih sredstev za investicijo »modernizacija proizvodnje ofsetnih plošč št. 50700-764-2720. TOZD TRANSPORT Predsednik Mirko Polutnik je dne 22. junija 1978 sklical 13. redno sejo. Potrdili so naslednje samoupravne sporazume in družbene dogovore: predlog samouprav- nega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje v občini Celje, družbeni dogovor o dmžbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini Celje, samoupravni spor az um o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SRS, predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Celje. V skupščino SIS za železniški in luški promet SRS so za delegata predlagali Viktorja Skale ta. Nadalje so potrdili aneks k samoupravnemu sporazumu o programu in združevanju sredstev za LO. Podjetju Kovinotehna-Tehno-mercator Celje so odobrili posojilo likvidnih finančnih sredstev v višini 8,000.000 din. Posojilo se obrestuje po 10 % obrestni meri in kolikor se vračilo podaljša, še dodatno po 4 % obrestni meri. Posojilo se daje za dobo 180 dni na osnovi samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med Cinkarno — TOZD Transport in Kovinotehno-Tehnomercator Celje. Dne 27. junija so sklicali 14. redno sejo DS, ki so jo skoraj v celoti posvetili razpravi rezultatom dela in poslovanja za I. polletje 1978. Na podlagi razprave so sprejeli sklep, da se del izgube TOZD Titanov dioksid, ki odpade na CC, pokrije iz sredstev TOZD Transport v višini 1,391.103,26 din. Istočasno obvezujejoj vodilni in vodstveni kader, samoupravne in družbenopolitične dejavnike v TOZD Titanov dioksid, da v roku, ki je predviden v 55. členu zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka predloži vzroke, zaradi katerih TOZD posluje z izgubo, nadalje odgovornost poslovodnega organa in posameznih delavcev za nastalo izgubo, pridržavanje zakonitega roka za sprejem programa ukrepov za odpravo izgub, program sprejetih ukrepov in rok njegove izvedbe. Nadalje so sprejeli predloge, ki bi jih naj osvojil delavski svet delovne organizacije, in sicer: da ob razpravi o pokrivanju izgube na CDS, le-ta izvoli komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki vsake TOZD in DSSS, z nalogo spremljati delo TOZD Titanov dioksid in mesečno poročati o uspehih sanacije na CDS kot DS TOZD. CDS mora zahtevati od strokovnih služb izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO do 31. avgusta 1978. Razpravljali so tudi o tem, da CDS razpravlja in zavzame sklep o odgovornosti za neizveden program sanacije v I. polletju 1978. TOZD KEMIJA MOZIRJE Predsednik Jože Punčuh je dne 31. julija 1978 sklical 6. redno sejo DS. 4 CINKARNAR Obravnavali in ocenili so rezultate dela in poslovanja za I. polletje 1978. Izčrpno so obravnavali poročilo inventurne komisije o izvršenem popisu sredstev razreda 3 in 6 za leto 1978 ter ga potrdili s tem, da se viški knjižijo na konto izrednih dohodkov ter da se materiali po specifikaciji prenesejo na zaloge surovin. Manjki se knjižijo v breme izrednih izdatkov s pripadajočim davkom ter da se za manjke po specifikaciji razbremenijo zaloge. V komisijo za odpis osnovnih sredstev so imenovani Jože Mau-rič, Ivan Hriberšek in Ivan Ger-madnik. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Predsednik Milan Gaber je dne 31. julija sklical 9. redno sejo DS. Temeljito so obravnavali polletne rezultate poslovanja ter posebno pozornost posvetili negativnim rezultatom TOZD Titanov dioksid. Po obširni razpravi so na osnovi 85. člena samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO sprejeli sklep, da se iz sredstev rezerv pokrije del izgube, ki odpade na TOZD Vzdrževanje in energetika v višini 3,059.069,00 din. Gornji sklep pogojujeta naslednji zahtevi, in sicer, da mora partner pokriti svoj, ob periodičnem obračunu, izkazan delež ter da morajo vodilni in družbenopolitični dejavniki v TOZD Titanov dioksid v cilju izboljšanja svojega finančnega stanja, uresničiti naloge iz 55. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Obravnavali in sprejeli so naslednje samoupravne sporazume in družbene dogovore: samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje v občini Celje, družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini Celje, samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SRS, predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Celje. Potrdili so razdelitev sredstev bank zaradi formiranja temeljnih bank na podlagi zakonskih določil po zaključnem računu. Razpravljali so o aneksu k samoupravnemu sporazumu o izvrševanju skupnih nalog LO in združevanju sredstev za njihovo finansiranje ter o programu LO za leto 1978 ter sprejeli vsebino določil. DSSS Predsednik Franc Glušič je dne 31. julija sklical 10. redno sejo DS. Obravnavali so rezultate poslovanja za prvo polletje ter ob izkazani izgubi TOZD Titanov dioksid sprejeli sklep, s katerim predlagajo CDS, da preveri izvajanje sprejetega sanacijskega programa TOZD Titanov dioksid. Potrdili so samoupravni sporazum črne in barvaste metalurgije SRS o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo. Obravnavali in sprejemali so naslednje samoupravne sporazume in družbene dogovore: družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini Celje, samoupravni sporazum o spremembah samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije, predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev temeljne skupnosti za železniški in luši promet prometnega središča Celje in za delegata izvolili Franca Glušiča. Sprejeli so vsebino določil a-neksa k samoupravnemu sporazumu o izvrševanju sredstev za njihovo finansiranje ter program za leto 1978. Verificirali so samoupravni sporazum o organizaciji in nalogah družbene samozaščite v CC, Potrdili so pravilnik o delih in nalogah ter pogojev za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa. Tajništvo samoupravnih organov ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta GRADIŠNIK IVANA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem za podarjeni venec, za poslovilne besede in vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Gradišnik Marija in Oto ZAHVALA za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje in poslovilne besede ob grobu moža in očeta POGELŠEK ALOJZA se iskreno zahvaljujemo! Žena z otroci in ostalo sorodstvo Naš pogovor Skladišče v Bukovžlaku V Bukovžlaku, v hali prodajnega skladišča Kovinotehne — Tehnomercator, je Cinkarna leta 1974 kupila okoli 1000 m2 prostora za skladiščenje prodajnih artiklov temeljne organizacije Grafika. Tako lepo urejeno in čisto skladišče malokje najdeš. Pet delavcev vsak dan naklada in razklada kamione ter skrbno zlaga prispelo robo na paletni, V skladišču imajo težave s fluktuacijo delovne sile zaradi nizkih osebnih dohodkov. Ker vsi delajo natančno in pazljivo, se material, ki ga skladiščijo, nikoli ne uniči. Zato tudi pri lanski inventuri ni bilo nobenih inventurnih razlik. Le poškodb na delu je nekaj več, ker so delavci preveč obremenjeni. V pogovoru z delavci v skladi- V uporabi imajo le en viličar. Če ta zataji, si ga morajo sposoditi v javnih skladiščih, uporabo zanj pa drago plačevati. ID™ 1 ■ati* -i i:fBi J37% ! !;.■ . 1 ■■El 1 Bi I il" l ’T nSBP Al m| iffiii mmii A || H (II i Hks'’ HU: Ha | a Hal Skladiščeni izdelki TOZD Grafike na regalnem sistemu. regalni sistem na višini štirih metrov. Dnevno prevzamejo okrog 20 ton materiala. Mesečno pa pride do 110 kamionov. Odprema okoli 1500 različnih artiklov tiskarskih barv, pomožnih sredstev, organolov, preparatov, ke-molitnih plošč, mikral plošč in kemorapida poteka preko kamionov, železnice ali z osebnim odjemom. šču smo ugotovili, da je njihovo delo premalo cenjeno, da pa se sami čutijo precej osamljene, kar je vzrok v preslabi obveščenosti in premajhni povezanosti s predpostavljenimi. Delavci imajo dober odnos do dela, ne le na delovnem mestu, temveč se njihove aktivnosti kažejo tudi v njihovem članstvu v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Pogovor s planinci Skala sredi zelenice in kozolec z obvestili planincev pričajo o skromnosti in lepoti, ki jo hočejo prenesti iz velikih višav prav do sredine, v kateri živijo in delajo. Obiskala sem vodjo Planin- ga Adija Vrečerja. Ni mu bilo ske sekcije v Cinkarni, goreče- treba postavljati vprašanj, raz-ga planinca, vzornega organiza- govoril se je kar sam: tor j a in končno vsem poznane- »Rezultat našega dela je vi- den kdor ga vestno zasleduje. Prvi pohod v letošnjem letu je bil 29. januarja, ko smo po snegu in slabem vremenu krenili po savinjski poti. To pot smo nadaljevali še v februarju in marcu. 18. marca pa smo šli na zimski pohod na Stol v počastitev prešernove brigade. Nata izlet je šlo dvajset planincev po snežnem, spolzkem in težavnem terenu. V aprilu so se še vrstili izleti po savinjski poti. V tem času smo se udeležili tečaja za planinske vodnike v Žalcu, ki ga je organiziral meddruštveni odbor planinskih društev prvič v regiji. Cinkarniški planinci Tomo Žolger, Štefan Budna, Slavko Cankar in Adolf Vrečer smo bili prvi absolventi iz planinske sekcije Cinkarne Celje, ki smo opravili praktični izpit v gorah. Namen planinske sekcije je bil predvsem vzgojiti planince, ki bi bili vedno pripravljeni voditi izlete v planine. Med učenjem smo opravili izlete na Gozdnik, Kamnik, Strelovec, Gro-fioko v težkih pogojih. V počastitev 1. maja je planinska sekcija sodelovala v smučarskem tekmovanju na Loki pod Raduho. Tu smo dosegli lepe rezultate in sicer izmed 120 udeležencev iz vseh planinskih društev celjske okolice ekipno peto mesto, drugo mesto v ženski ekipi in tretje mesto v moštu ekipi. V ženski ekipi je bila najbolje uvrščena Jana Jager, v moški pa Vlado Simonič. Od spomladi na poletje smo morali zaradi letošnjih snežnih razmer predvidene izlete na Okrešelj, Turško goro, Korošico, Planjavo, Turški žleb, Grintovec, Kočno opustiti. Vendar smo se v tem času intenzivno pripravljali za pohod na Mont Blanc najvišjo goro Evrope. Izleta na Mont Blanc so se udeležili Cankar, Vrečer, Žolger, Ažman, Bedek, Praznik, Hrovatič in Kožar. Tu je planinska sekcija Cinkarne letos doživela najvišji podvig v svoji zgodovini, saj smo stali prav na strehi Evrope in tako naši planinci zaslužijo posebno priznanje za težko osvojitev. V počastitev 200 letnice vzpona na Triglav, 85-letnice obstoja Planinske zveze Slovenije ter v počastitev dneva borcev so naši planinci povedli skupino sarajevskih planincev na Triglav. Hoja v juliju na Triglav je bila še zelo težka, saj smo od Vodnikove koče do Hribo-vic hodili po celem snegu in ledu in si sami s cepinom vkleso-vali stopinje. 24. avgusta smo odšli na Triglav in se udeležili slovesnosti ob odkritju spomenika v Bohinju v počastitev prvega vzpona. Sodelovali smo tudi pri udarniškem delu na Loki pod Raduho pri izgradnji planinske postojanke na Loki. Koča je pred dvemi leti pogorela, prizadevni planinci pa si želijo postaviti novo, da bi lahko nudila zavetišče. V septembru se bomo udeležili proslave dneva slovenskih planincev na Raduhi nato pa predvidevamo organizirati izlete na Grintavec, Peco in zaključiti savinjsko planinsko pot. Če nam bo vreme naklonjeno, bomo obiskali še manjkajoče obvezne točke, iz našega programa. Ob koncu leta bomo zaključili sezono planinarjenja z občnim zborom, v katerega predvidevamo organizirati ali v Planinskem domu nad Resevno ali v Domu na Honcu, kjer so se naši planinci na hoji po savinjski poti najbolje počutili. Udeležba naših planincev na vseh naštetih izletih ni bila zadovoljiva, kar je največ krivo tudi dvo ah troizmensko delo. Toda mi ne silimo nikogar v planine, vsak se mora odločiti sam in planine sam vzljubiti, da dobi potem veselje sam zahajati na njih. Kdor hoče biti planinec mora biti fizično zdrav. To je eden najbolj zdravih športov, saj pri hoji dobi človek fizično razgibanost in duševno sprostitev. Tisto, kar daje narava in čistost planin, ne more odtehtati ničesar drugega.« Okusno urejen kozolček, ki ga planinci sami urejajo nam vsak dan razkriva nove informacije o izletih planincev, o njihovih doživetjih na poteh. Veliko pomoč in razumevanje pa jim nudi tudi naša tiskarna pri pisanju, risanju in tiskanju propa: gandnega materiala. S slikami in obvestili vabijo vse ljubitelje narave, da se udeležijo izletov planinske sekcije Cinkarne. Lepota planin in nepozabna doživetja se ne dajo povedati z besedami in ne napisati na papir, vso neizmerno lepoto moraš doživeti sam. Urednik Planinska sekcija Cinkarne si je v svoj vrtiček postavila celo goro CINK&RN&R 5 Novice iz sindikalnih organizacij Osnovna organizacija sindikata DSSS je 9. avgusta 1978 imela svojo 10. redno sejo. Sejo je vodil predsednik tov. Jernej Ozis. OD TU IN TAM Ob desetletnem jubileju tovarne gnojil INA — Petrokemija v Kutini so položili temeljni kamen za novo tovarno gnojil, ki bo zgrajena do leta 1981; nova toavrna bo dala na trg okrog 290.000 ton čistega dušika in okrog 150.000 ton P2Os v obliki raznin vrst gnojil. Gradnja in oprema novih postrojenj, ki sodijo v II. fazo razvoja tovarne umetnih gnojil, bo veljala 11 milijard dinarjev, vrednost proizvodnje v novih objektih pa bo po letu 1981 znašala 5,1 milijard dinarjev letno. (Vjesmik, Borba, 2. 6. 1978). V industriji kemičnih izdelkov v Prahovu so izročili v obratovanje tri nove proizvodne zmogljivosti. Začela je obratovati tovarna žveplene kisline z zmogljivostjo pol milijona ton letno. Drugi objekt je tovarna, ki bo proizvajala letno 200.000 ton fosforne kisline in tovarna za proizvodnjo monoaminumfosata z letno zmogljivostjo 130.000 ton. (Vjesnik, Borba, Politika, 7. junija 1978). Grška nacionalna družba bo gradila na Cipru kompleks za proizvodnjo gnojil; postavili bodo tovarno za proizvodnjo 150 tisoč ton NPK gnojil, 40.000 ton fosforne kisline in 18.000 ton žveplene kisline letno. Kompleks bo pričel z obratovanjem leta 1980. Zgradili bodo tudi rezervoarje za amonij ak, ki ga bodo uvažali iz Poljske. (EKOS, 9. maja 1078) Poljski institut za anorganske kemikalije je izpopolnil proces pridobivanja žveplene kisline, tako da bodo lahko gradili velika postrojenja žveplene kisline z zmogljivostjo do milijon ton letno. Doslej je Poljska gradila tovarne za proizvodnjo te kisline z zmogljivostjo do največ 500.000 ton. (EKOS, 22. maja 1978) Sestavljena organizacija združenega dela CHROMOS iz Zagreba pričakuje letos rekorden skupni prihodek v višini 3,5 milijarde dinarjev, kar pomeni 10-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Zagrebški Chro-mos izvaža barve in druge kemikalije zlasti za potrebe tekstilne, papirne, usnjarske in farmacevtske industrije na Kubo, v ZR Nemčijo, Madžarsko, Sovjetsko zvezo in še nekatere druge dežele. (Poslovni dnevnik, 13. junija 78) 9. junija je podelila OK SZDL 90 najboljšim učencem osnovnih šol priznanja za njihovo vsestransko angažirano delo. Prireditev, ki je lepo uspela, so s svojimi prispevki omogočili Cinkarna Celje, Merx, Fotolik in Gositnsko podjetje Celje TOZD NA-NA. Za njihovo sodelovanje se OK SZDL najlepše zahvaljuje. 'CINKARNAH Na seji so poleg ostale aktualne problematike predvsem obravnavali akcijski program o poteku razprave o osnutkih za 9. kongres ZSS, ki bo oktobra v Mariboru. Sprejet je bil naslednji sklep: Člani izvršnega odbora OOS DSSS so skupno z vodji delovnih skupin dolžni seznaniti vse delavce o dokumentih za 9. kongres zveze sindikatov Slovenije, Ki bo v mesecu oktobru 1978 v Mariboru. V zvezi s tem morajo proučiti sindikalni poročevalec št. 11 z dne 8. julija 1978. V zvezi z gradivom predlagamo članom 10 OOS, da razprave v sindikalnih skupinah in samoupravnih delovnih skupinah usmerjajo na aktualno problematiko Cinkarne in sicer: ■ utrjevanje vloge in položaja delavcev v družbeno ekonomskih odnosih, prizadevanje za razvoj proizvajalnih sil, krepitev materialne podlage dela in stabilizacije, ter razvoj družbenega in osebnega standarda. Javna raz- prava po skupinah se zaključi 31. avgusta 1978. Po tem datumu bo organizirana javna razprava za vse delavce v DSSS, na katero bodo povabljeni predstavniki Občinske zveze sindikatov in delegati za 9. kongres ZSS. V nadaljni razpravi je bilo poudarjeno, da prihaja do neenotnih kriterijev glede izplačevanja osebnih dohodkov, ki so v šoli za delegate. Sprejet je bil sklep, da se Izobraževalni center zadolži, da izvršnemu odboru OOS DSSS pismeno pojasni način izplačevanja osebnih dohodkov za delavce, ki se izobražujejo v delegatski šoli. Z ozirom na to, da delavcem Cinkarne ni znano kdaj bo pričela izgradnja obrata družbene prehrane je 10 OOS sprejel sklep, da se služba družbenega standarda zadolži, da poda pismeni odgovor, kdaj je predviden pričetek gradnje obrata družbene prehrane. izgradnjo nove valjarne in v katerem času se predvideva postavitev; — kdaj naj bi stekla proizvodnja in kakšne kapacitete bo imela nova valjarna; — kakšni so pokazatelji raziskave trga za valjano pločevino in kje jo bo možno prodajati; — ekonomska upravičenost investicije. V zaključni razpravi so člani IO OOS TOZD Transport kritično ugotovili, da družbeno politične organizacije TOZD in OZD ne delujejo zadovoljivo in je na vseh področjih družbenega delovanja čutiti dokajšnje mrtvilo, lagodnost in neaktivnost vseh odgovornih posebej pa članov ZK. Prav tako je premajhna zavzetost za politično delo med vodilnimi in vodstvenimi delavci, kar se odraža tudi na strokovnem področju in ne na zadnje tudi pri poslovnih uspehih. Člani IO OOS so sklenili, da so potrebne takojšnje akcije sindikata in ZK za sanacijo sedanjega stanja. Dobri odnosi Topli dopustniški dnevi so skoraj že pri kraju. Zopet smo se vrnili k vsakdanjim skrbem in problemom. Medtem ko nas ni bilo, nekoga manj, nekoga dalj časa, se v delovni organizaciji ni nič spremenilo. Spočili smo se, razvedrili, nasončili, nakopali in rekreirali ob morju, bodisi v planinah ali pri teti v tujini. Vrnili smo s v staro delovno okolje. A kaj sedaj? Ali smo že pomislili, če smo pri naporih vsakdanjega dela in življenja sposobni spregovoriti prijazno besedo s sodelavko ali sodelavcem? Ali so naši medsebojni odnosi dobri in tovariški? Čisto malo napora, hotenja, dobre volje je potrebno, da obdržimo prijazen nasmeh na licu. Hitri tempo življenja nas nosi tudi v tok napetosti, obremenjenosti, razočaranj in vse to poživlja nejevoljo v nas. Prvi pogoj v našem življenju za izboljšanje svojega lastnega počutja in prav gotovo tudi počutja sodelavca, soseda, somišljenika, je ohraniti dobre človeške odnose. V dobro počutje in zadovoljstvo pa nas bo vodilo edino le hitro, kakovostno in varno delo. Naše največje bogastvo je človek, ki navezuje stike z drugimi ljudmi. Zato se zavedajmo, da bo naš napredek v razvoju naše delovne organizacije rezultat dobrih medčloveških odnosov. MG Osnovna organizacija sindikata TOZD Transport je imela sejo dne 17 .avgusta. Sejo je vodil predsednik Branko Cmok. Najprej so člani IO OOS obravnavali pregled sklepov prejšnjih sej in ugotovili, da so bili vsi sprejeti sklepi realizirani. Direktor TOZD tov. Viktor Skale je v nadaljevanju poročal o doseženih poslovnih uspehih TOZD in OZD za prvo polletje 1978. Planirana realizacija za TOZD Transport je bila 15,525.626,00 din dosežena pa 19.283.046,45. Stroški so bili veliko nižji od planiranih, zato je planirani dohodek prekoračen za 24,20 o/Q. Zasluga za tako lep dosežek TOZD Transport je prav vseh zaposlenih v tem TOZD. Izplačilo neto OD na podlagi vkalkuliranih ur v prvem polletju je bilo 5.071,00 din v povprečju na zaposlenega v TOZD, kar predstavlja 26,55 % povečanja OD nap ram istem obdobju v lanskem letu. V nadaljevanju je tov. direktor obrazložil še poslovni rezultat za celotno OZD za I. polletje 1978. V imenu komisije za spremljanje akcijskega programa TOZD je predsednik OOS tov. Cmok prebral akcijski program TOZD in pripombe komisije za spremljanje uresničevanja akcijskega programa. Pripombe komisije so naslednje: — samoupravna organiziranost v TOZD je vzpostavljena. Opaziti je slabše delovanje SDS in delegatskega sistema; — vsi zaposleni so z dosežki in problemi TOZD zadovoljivo seznanjeni; — naloga, ki je bila zastavljena v akcijskem programu, da se izboljša organizacija dela v OZD ni realizirana in tudi ni zajeta v predlogu zunanjih sodelavcev. Pri tem mislimo na organiziranje blagovno sprejemne in oddajne službe in združenje vseh transportnih sredstev, razen sredstev tehnološkega transporta; — dohodkovni odnosi med TOZD v smislu ZZD niso vzpod-stavljeni; — pri izboljšanju voznega parka je opaziti določene spremembe v nabavi novih osnovnih sredstev; — na področju ekologije so bile izvedene določene spremembe za čistejši transport odpadkov. Mnenje komisije za spremljanje akcijskega programa TOZD je, da se akcijski program izvaja po načrtu, kar potrjujejo tudi podatki, ki jih je direktor tov. Skale v svojem poročilu o poslovnih uspehih TOZD Transport navedel. V nadaljevanju so člani IO obravnavali gradivo IX. kongresa ZSS. Dogovorili so se da se zadolžita dva člana IO OOS, da pripravita za obravnavo kom-petno gradivo. Predvsem je obravnavati točke v katerih je nakazana aktivnost in še predvsem neaktivnost OOS, da bodo v prihodnje te pomanjkljivosti odpravljene. Dogovoriti se je tudi še za razlagalce gradiva na sindikalnih oziroma samoupravnih delovnih skupinah. Ker je predlog statuta TOZD že dalj časa v obravnavi, vendar konkretnih pripomb na predlog še ni bilo so prisotni sprejeli sklep, da je potrebno izdelati pripombe na predlog statuta TOZD do 21. avgusta 1978. V team, ki bo predlog obdelal so bili imenovani: Viktor Skale, Maksim Nikolič, Branko Cmok, Cvetka Cmager Milan Markovič in Anton Jokan. Člani IO OOS so obravnavali prošnjo za denarno pomoč tov. Ivana Čretnika, ki je že dalj časa v bolniškem staležu. Po krajši razpravi je bil sprejet sklep, da bodo trije člani tov. Čretnika obiskali in ugotovili dejansko stanje ter nato predlagali primerno obliko denarne pomoči. Sprejet je bil tudi sklep, da se zaprosi TOZD Metalurgijo, da posreduje odgovor na naslednja vprašanja: — kako potekajo priprave za GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE CELJE, SEPTEMBER 1978 LETNIK 2 — ŠT. 3 Podelitev mladinskih članskih izkaznici V četrtek, 20. julija 1978 ob 12. uri je bila v jedilnici Titanovega dioksida svečana podelitev mladinskih članskih izkaznic. Podelitev je bila posvečena prazniku občine Celje, s katero smo hoteli še posebej proslaviti naš praznik. Svečano proslavo je vodil sekretar 00 ZSMS Titan dioksid Plivac Safet. Sekretar je pozdravil vse prisotne, še posebej mladince, ki so dobili mladinske izkaznice in tovariša Štumbergerja, vodja tehnične službe. Predsednica Frida Jalšovec podeljuje mladinske izkaznice Sekretar je orisal dosedanje delo osnovne organizacije in poudaril, da premalo sodelujemo z ostalimi osnovnimi organizacijami v Cinkarni, tako s koordinacijsko konferenco kot tudi z občinsko konferenco ZSMS Celje. Vzroke za našo nepovezanost je treba iskati v nas samih, ker mora vedno peščica mladincev delati na vseh področjih, čeprav bi si delo lahko razdelili. Predstavljeno je bilo tudi vodstvo 00 ZSMS TOZD Titan dioksid, ter mladinci zadolženi za razne funkcije, ki so po statutu ZSMS potrebne. Vso pozornost smo nato obrnili na mladince komuniste in ugotovili, da se ti vse premallo zavedajo kakšna je njihova dolžnost do ZSMS kot komunistov. Po mne- Delovno predsedstvo fU nju vseh prisotnih so prav oni tisti, ki bi morali duhovno vplivati na mlade, da bi delo resno jemali. Sprejeli smo sklep, da se čimprej ustanovi alktiv mladih komunistov. Vse prisotne je pozdravil tudi tovariš Štumberger in čestital mladincem, ki so dobili mladinske članske izkaznce. Izkaznce smo podelili desetim prisotnim mladincem. Vabila za podelitev izkaznic je dobilo še 20 drugih mladincev, ki so želeli postati člani OO ZSMS TOZD Titanov dioksid, vendar se le-ti niso udeležili proslave, kar moramo v tem sestavku grajati. Ti mladinci še najibrž nimajo dovoHj mladinske zavesti, zato se bojimo, kako bomo lahko organizirali delovne in druge mladinske akcije. Fitida Jalšovec Naša prihodnost »Naš boj za samoupravljanje je v bistvu boj za svobodnega človeka. Zato mora že organizacija Zveze socialistične mladine odločno vztrajati pri uresnlčeavnju svojih nalog in ne le-teh, temveč nalog vseh družbenopolitičnih organizacij v občini, republiki in državi. Najprej moramo zagotoviti vpliv delavca v družbeni reprodukciji. V ospredju političnega programa naše družbe je uveljavljanje delegacij v delegatskem sistemu, s tem pa tudi utrjevanje vloge družbenopolitičnih organizacij, še posebej fronte. Naglasiti bomo morali vlogo ZSMS v krajevnih skupnostih, združenem delu, poskrbeti za hitrejši razvoj celjskega gospodarstva za uresničevanje gospodarske stabilizacije ter krepiti družbeni standard za nove dobrine, ki jih bo potrebovala mladina Celja.« S temi besedami je tovariš Volfand pozdravil mlade na vo-lilno-programski seji občinske konference ZSMS Celje, ki je bila dne 24. maja 1978 v Narodnem domu. V svojem podajanju je opozoril mladince na tri važne cilje mladih in to na odnos do okolja, samoupravno organiziranje potrošnikov ter usmeritev oblikovanja ciljev kulturne preobrazbe v občini. Sprejeti miora tak program, da bo mladina v Celju v vseh sredinah živela organizirano. To pa bo dosegla tudi z ocenjevanjem politične uspešnosti, ko si bo zanj postavila merila. Na konferenci so mladi izvolili novega predsednika Riharda Majcna ter potrdili za naslednje mandatno obdobje sekretarja Franca Sredovnika. Imenovali so tudi člane predsedstva OK ZSMS Celje, predsednike konferenc in komisij ter delegate za kongres ZSM Slovenije in v republiške organe. Član predsedstva 00 ZSMS Celje je postal tudi Marjan Mirnik, zaposlen v CAOP v Cinkarni, za delegata kongresa ZSMS pa je bil med drugim delegiran Marjan Kolar iz Vzdrževanja Cinkarne Celje. Mladi so na konferenci sprejeli predlog usmeritve občinske konference ZSMS do leta 1980 ter predlog pravil občinske konference ZSMS. V razpravah so se mladi dotaknili vprašanj o nagrajevanju in menili, da je potrebno izboljšati delovno storilnost. S tem, da bomo dosledno uveljavljali samoupravne in delegatske odnose. Govorili so tudi o usmerjenem izobraževanju, informiranju, splošnemu ljudskemu odporu ter o akciji brezplačnih učbenikov na osnovnih šolah. Mladi iz Titanovega dioksida so spregovorili o ekološki problematiki Titanovega dioksida in orisali vzroke za negativno poslovanje. Poudarili so, da nerealno poročanje sredstev javnega obveščanja neugodno vpliva na kadrovsko strukturo. Cinkarna ima ostre ukrepe o preprečevanj u onesnaževanja okolja, saj si za čisto okolje prizadeva že od vsega začetka in tudi ni edini krivec za takšno stanje v Celju. Na koncu razpravljanja so mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Titanov dioksid opozorili, da bo Cinkarna brez širše podpore še bolj zaplavala v kalne vode. Ob koncu konference je član sekretariata konference ZSMS iz Ljubljane pozdravil navzoče in novemu predsedstvu zaželel obilo delovnih uspehov in konkretnega delovanja mladih v ZSMS in vseh sredinah, kjer živijo in delajo. Podeljena so bila tudi priznanja OK ZSMS Celje s knjižno nagrado in Priznanja predsedstva OK ZSMS Celje. Mira Gorenšak Brigadirji - naš ponos Šentjur in Požega dva su bratska grada 1 od njih je postala najbolja brigada. Mi smo našo j opštini obečanje dali, da čemo se vratiti četri put udarni. V letošnjem letu se je uvrstilo že mnogo mladincev, ki so stopili v vrste brigadirjev in s svojim delom pripomogli k hitrejšemu razvoju in napredku naše domovine. Naša delavna organizacija mladinskim delovnim brigadam' ni kaj dosti pripomogla, kajti v naših vrstah se do sedaj ni našel še nihče- ki bi bil pripravljen sodelovati na mladinskih delovnih akcijah, a upajmo, da se bo še našel kdo, kaj ti delavska mladina bo sodelovala v akciji — »Šamac — Sarajevo« v mesecu oktobru. O tem, kako naj bi izgledala mladinska delovna brigada, počutje v njej in prosti čas brigadirjev, smo povpraševali našega učenca — elektrikarja Jurija Jereba: — Preko katere organizacije si se vključili v delovno brigado? — Vključil sem se preko ZSMS Dramlje, občinske konference Šentjur, od koder sem doma. — Koliko vas je bilo in kam ste odšli v brigado? — Iz Šentjurske regije nas je odšlo 45, odšli pa smo na Goričko,kjer smo delali cesto, kopali jarke in ravno v testem času, ko je bilo v Prekmurju neurje, smo pomagali prizadetim kmetom, to pa je bilo udarniško delo. — Koliko brigadirjev in brigad je bilo vseh skupaj? — Vseh brigadirjev je bilo 115 — iiz Ormoža, Maribora in Šentjurja. Bili smo razvrščeni v tri brigade, ki so se imenovale po Krajih: Šentjur — Miloš Zidanšek, Ormož — Jože Kerenčič, Maribor — Franc Rozman Stane. V tej zdnji brigadi iz iz Maribora so bili vojaki. — Koliko časa ste na dan intenzivno delali in kakšno je bilo vaše življenje oziroma vaš prosti čas? — Vsak dan smo delali od 6. do 13. ure. Ob 4.45 je bila budnica potem telovadba, pospravljanje, ob 5.30 zajtrk, ob 6. uri pa smo odšli na delo. V prostem času smo poslušali predavanja o knjiženosti, imeli smo literarne večere, gledali filme o oboroženosti Jugoslavije. Organiziran je bil tudi tečaj prve pomoči in o varnosti v prometu. — Kaj ste delali zvečer? — Zvečer smo imeli trikrat taborni ogenj in, seveda,, prve večer predstavitev brigad. — Kdaj ste hodili spat in kakšna je bila disciplina? — Spat smo hodili ob 22. uri. Ob sobotah pa smo imemi plese, do 24. ure. Disciplina je bila dokaj stroga — kdor ni hotel delati, so ga izključili iz brigade. — Kje ste spali in kako ste preživeli nedelje? — Spali in jedli smo v osnovni šoli, ki je bila za to prirejena. Ob nedeljah smo imeli srečanje brigadirjev slovenskih akcij, igre brez meja, nogometna tekmovanja . . . Pri vsem tem pa so veliko dela imeli referenti, ki so izdajali biltene in pesmarice. — Kakšna je bila starost brigadirjev? — Povprečna starost je bila 18 let, pa še to pretežno fantov, ki so po številu prevladovali v brigadi. — In kakšno je bilo slovo? — Zadnji dan smo imeli zaključni večer, s kratkim kulturnim programom in podelitvijo priznanj brigadirjev. Na koncu pa je brigadir Jani povedal, da bo v brigado še šel, če bo le imel za to možnost in čas. Takšno je bilo tritedensko življenje enega izmed brigadirjev, ki se je pogumno odločil in odšel med jugoslovansko mladino, med gimnazijce, vzgojitelje, ključavničarje, tehnike, elektrikarje, ki je gradila in še bo gradila za našo domovino vedno in povsod ob geslu: Zakaj delamo? Hočemo, hočemo. Za Tita. Za koga? Za partijo. Za koga? Za narod. Za Tita vse, za partijo vse, za narod vse, vse, vse. Irena Same Majsko športno srečanje mladih 25. maja 1978 smo mladinci OO ZSMS TOZD Titanov dioksid v počastitev dneva mladosti pripravili na Gričku majska športna srečanja. Ker smo pripravili tekmovanje samo za mladince naše TOZD, smo k sodelovanju povabili tudi starejše člane. Pomerili smo se v streljanju z zračno puško, malem nogometu in odbojki. Zaradi neresnosti uslužbenca TRC Golovec pa je odpadlo vlečenje vrvi, katere nam uslužbenec kljub obljubi ni priskrbel. Prav tako ni priskrbel žoge za odbojko pa 'tudi igrišča za mali nogomet in odbojko ni označil. Kljub vsemu pa smo tekmovamije v prej omenjenih disciplinah uspešno pripeljali do konca. Odvijalo pa se je takole: — streljanje z zračno puško — mali nogomet in odbojka pa sta se odvijala istočasno. Vrstni red pa je bil naslednji: Streljanje z zračno puško: 1. Stavba 5 2. Črni del 3. Analitski laboratorij 4. Glavni laboratorij 5. Beli del Mali nogomet: 1. Stavba 5 2. Analitski laboratorij 3. Glavni laboratorij 4. Cmi del 5. Beli del Odbojka: 1. Analitski laboratorij 2. črni del 3. Stavba 5 4. Beli del 5. Glavna laboratorij V vsaki disciplini so prve tri skupine dobile priznanja, v generalnem plasmaju pa so prvi trije dobili pokale. Vrstni red v generalnem plasmaju: 1. Stavba 5 2. Analitski laboratorij 3. Cmi del Po razglasitvi rezultatov pa smo imeli majhno pogostitev nastopajočih. Ob tej priložnosti pa bi se radi zahvalili naslednjim: tov, Cvetu Miljeviču za sojenje, tov. Janku Robidi za pripravo pro-pozicij za tekmovanje, TOZD Transport za prevoz golov iz Skalne kleti na Griček in nazaj, sindikatu in kadrovski službi pa za denarno pomoč pri izvedbi tekmovanja. Osebno pa se zahvaljujem tov. Lebanu za pomoč in nasvete piri organizaciji. Ivan Selič OD TU IN TAM Osnovna organizacija sindikata TOZD Metalurgija je imela svojo 7. redno sejo dne 16. avgusta 1978. Seji je prisostvoval tudi direktor TOZD Metalurgija ing. Anton Benčina. Široka diskusija je pokazala, da sindikalno delo v teh še počitniških dneh ni prekinjeno, še posebej ker so v razpravi dokumenti za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Prisotni so v razpravi predvsem poudarili, da ob vlogi, ki jo imajo delavci danes postaja sindikat politično soodgovoren, da se zagotavlja enakopravnost delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in določanju skupnih meril za delitev po delu in po rezultatih dela. Zavračati je treba vse rešitve, ki temeljijo na subjektivnem ocenjevanju delovne učinkovitosti delavca Pri prepričevanju konfliktov se mora sindikat boriti proti birokratizmu, tehnokratizmu in drugim oblikam nesamoupravnega vedenja in samovolje. Zato je tudi sindikalne kadre potrebno usposabljati, da se bodo nepravilnostim sposobni upreti. Naloga sindikata je tudi zavrniti vsak planski dokument, ki bi se omejeval le na planiranje osnovne dejavnosti, zanemarjal pa delovne in življensike razmere delavcev. Sindikati bodo še v naprej na vseh ravneh organiziranosti sodelovali pri izpopolnjevanju in uveljavljanju sistema solidarnosti. Doseči je potrebno namensko uporabo regresa za letni oddih. Pri uresničevanju nalog s področja narodne zaščite se bo sindikat zavzemal za Vključevanje čim večjega števila delavcev v narodno zaščito in za usposabljanje delavcev za opravljanje teh nalog. Nadaljna razprava se je nanašala tudi na naj novejše konkretne probleme. Pri izplačilu osebnih doohdkov za mesec julij so bile izplačane tudi jubilejne nagrade za doseženo 10, 20 in 30 letno skupno delovno dobo. Zneski so bili priračunani k osebnemu dohodku. Prav pa bi bilo, da bi bile jubilejne nagrade izkazane na posebnem bonu in s čestitko slavnostno izročene upravičencu. Tako pa se nekateri delavci podelitev čestitk niso udeležili. Člani 10 OOS so se nadalje Humor Pri spovedi Župnik: »No, grešnik, kaj si pa storil zoper boga«? Franček: »Klel sem«. Župnik: »Še kaj«? Franček: »Kradel sem«. Župnik: »Za božjo voljo, kaj si pa kradel«? Franček: »Enega prašiča«. Župnik: »Nazaj ga nesi.« Franček: »Sem ga že pojedel«. Župnik: »Za pokoro mi prinesi v Farovž deset jurjev«. Franček: »Bom, bom, bom ... Župnik: »Zakaj si mi sedaj prinesel dvajset jurjev, jaz sem zavzemali za čimhitrejšo izdelavo sistemizacije delovnih mest in analitično oceno. Tov. direktor je širše obrazložil polletne rezultate TOZD in OZD in nakazal vrsto problemov, ki zavirajo razvoj TOZD Metalurgije. Hitreje bi morali pristopiti k modernejši tehnologiji kot je modernizacija valjarne in k graditvi tovarne nove žveplene kisline. Denarno pomoč so odobrili Za uspešne priprave je potrebno oceniti, če so v dokumentih opredeljene najaktualnejše naloge sindikatov pri razreševanju bistvenih vprašanj pri utrjevanju družbeno-ekonomskega položaja delavca v združenem delu. Ob tem je treba ugotoviti, katere sklepe 8. kongresa ZSS smo uresničili, katere naloge pa ostajajo aktualne tudi v prihodnjem obdobju in jih je treba upoštevati pri oblikovanju dokumentov za 9. kongres ZSS. V razpravah o kongresnih dokumentih morajo organizacije izhajati iz lastnih cen delovanja in aktivnosti sindikata na vseh ravneh in opredeliti svoj odnos do bodočih nalog in aktivnosti, ki jih bo sindikat organiziral in razvijal. Takšna usmeritev bo omogočila organizaciji učinkovitejše in konkretno delovanje pri razreševanju najbolj aktualni vprašanj, ki jih mora ta organizacija razreševati. Aktivnost sindikata v pripravah na 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ mora biti povezana z vsakodnevno aktivnostjo in uresničevanjem nalog, opredeljenih v že sprejetih programih. Z javno razpravo o dokumentih 9. kongresa ZSS in 8. Kon- ti rekel samo deset«? Franček: »Veste, gospod župnik, sem pa še enega ukradel, ko so tako poceni«. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem konferenci sindikata Cinkarne za denarno pomoč ob moji bolezni. Spil jak Drago tov. Dragu Špiljarju v znesku 1.200,00 din, ki je delal v Valjarni in se je pred kratkim invalidsko upokojil. Po 400,00 din pa so odobrili tudi delavcem, ki so že več mesecev v bolniškem staležu tov. Francu Špiljku, Juriju Medvedu, Slavku Galjotu, Emilu Dečmanu in Mihi Kajtna. Dogovorili so se tudi, da bo izlet osnovne organizacije sindikata predvidoma 16. septembra 1978 na prosto soboto. Ogledali bi si Škocjanske jame, Lipico in Portorož. Tajništvo družbeno-političnih organizacij gresa ZSJ želimo, da bo vanjo vključenih čim več delavcev v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in da bodo s svojo aktivnostjo in predlogi prispevali k oblikovanju kongresnih dokumentov, ker bodo le-ti podlaga za njihovo nadaljnjo aktivnost. (Iz seje republiškega sveta ZSS 15. marca 1978). Cestno prometna problematika • 26 tisoč odraslih bo vključenih v načrtno prometno vzgojo. Le-to bodo Vključili v program predavanj obrambe in zaščite prebivalstva v Krajevnih skupnostih. • V prometnih nesrečah na poti na delo ali pri vračanju domov je bilo v letošnjem letu poškodovanih 166 delavcev, štirje pa so bili mrtvi. Zaradi tega je bilo izgubljenih 3267 delovnih dni, ali 13,5 delavca ni prihajalo dnevno na delo. • Samo iz celjske občine je pristopilo k opravljanju vozniškega izpita 1458 kandidatov. Od tčh jih je prvič opravilo izpit le 414 (28,4 %) in s ponavljanjem (dva do osemkrat) 484 kandidatov. • K preizkusu znanja iz CPP za vožnjo s kolesom z motorjem se je prijavilo 1350 kandidatov. Od teh jih je uspešno opravilo preizkus le 623 (46 %). ■ Pri prometnih nesrečah v letu 1977 je bilo 20 mrtvih, kar je štiri več kot leto poprej. 139 oseb je bilo hudo poškodovanih, laže pa 258 oseb. Najpogostejši vzroki so bili neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, prekratka varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje, nepravilna hoja pešcev, vinjenost... • Delavci milice so odkrili 226 udeležencev v cestnem prometu, ki so bili pod vplivom alkohola. Odvzeli so 156 prometnih in 151 vozniških dovoljenj. Naloge sindikata v pripravah na 9. ^ kongres ZSS in 8. kongres ZSJ Sindikalna organizacija v svoji aktivnosti pri pripravi 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ izhaja pri opredeljevanju svojih nalog iz sklepov in stališč 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ kot najširše idejno-politične usmeritve. Po letu dni zaključuje tovarna AERO Celje precej obsežno investicijo v vrednosti 220 milijonov dinarjev, za kar so zbrale sredstva vse temeljne organizacije združenega dela tega kolektiva. Gre za nov obrat za proizvodnjo kopirnih papirjev oziroma za najsodobnejšo izpeljanko kopirnega papirja, ki smo ga morali doslej uvažati. Skupaj s proizvodnjo v TOZD Medvode bodo letno proizvedli 12.500 ton AC (aerocopy) papirja. Gospodarski vestnik, 6. ulij a 78) Kemijski kombinat Chromos gradi v Zagrebu novo tovarno arom, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje od sedanjih 183 na 400 ton izdelkov letno. Razen Chromosa sta proizvajalca sestavljenih arom tudi Etol iz Celja in Alkaloid iz Skopja. Pričakujejo, da bodo vsi trije proizvajalci lahko v najkrajšem času krili vse potrebe domačega tržišča. Proizvodnja arom je pri nas relativno novo področje; več kot 60 odstotkov potreb krije na našem trgu sedaj znana svetovna firma »Narden«. (Poslovni dnevnik, 6. julij 1978) Na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov, ki je bila 20. junija t. L, so bili izvoljeni izmed članov občinskega sveta ZSS tudi Franc Poklšek in Janko Rebov iz Cinkarne, novoizvoljeni Občinski svet ZSS pa je na svoji prvi seji imenoval prdsedstvo Občinskga sveta ZSS in prdsednike svetov in komisij. V predsedstvo občinskega sveta ZSS je bil iz Cinkarne imenovan Janko Rebov, za predsednika komisije za inovacijsko dejavnost pa Maks Pečnik. Na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije bo zastopal celjske sindikate med drugimi delegati tudi Maks Pečnik iz Cinkarne. Pred dobrima dvema mesecema se je začela vsestranska aktivnost za ustanovitev temeljne skupnosti za železniški in luški promet celjskega vozlišča. Akcija je bila izredno dobro zastavljena in tudi rezultati te aktivnosti so zelo pozitivni. Poleg občine Celje zajema ta akcija še občine: Slovenske Konjice, Ža- lec, Mozireje, Velenje, Šmarje in Šentjur. Dve tretjini OZD v celjski občini so že v roku podpis zde pristopne izjave k samoupravnem sporazumu za železniški in luški promet celjskega vozlišča. Skupščina, ki je prva te vrste v Sloveniji, je sprejela poslovnik o delu, obravnavala in potrdila poročilo o aktivnosti IO in izvolila organe Skupščine .ter delegate za skupščino SIS za železniški in luški promet SR Slovenije. Na koncu moramo omeniti, da so tudi naše TOZD na svojih DS že pristopile k omenjenemu samoupravnemu sporazumu. CINKARNAR 7 V mesecu juniju 1978 je bilo 19 nesreč pri delu in ena nesreča na poti na delo. Od 19 ponesrečencev jih je samo 10 zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 50 izgubljenih delovnih dni ali pa 5 dni na enega ponesrečenca. Vzroki poškodb so interne narave in jih je težko ugotoviti. Zato pri 14. ponesrečenih vzrok nesreče ugotavljamo in pišemo neprevidnost ali nesmotem način dela. Dne 5. junija 1978 ob 7. uri se je prvič poškodoval Vladimir HARDI v Titanovem dioksidu. Ko je snemal vakumsko cev iz priključka, mu je brizgnilo nekaj kapljic žveplene kisline v levo oko. Vzrok za poškodbo je neprevidnost in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 2 dni. Dne 6. junija 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Franc BUKŠEK v keramiki. Pri dvigovanju priključka se je udaril z roko v vilice delovne mize. Pri tem si je poškodoval desni mezinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 7 dni. Dne 8. junija 1978 ob 12. uri se je sedmič poškodoval Vinko JAJČEVIČ v mehanični delavnici. Pri brušenju čeljusti grabilca na dvorišču pred delavnico je pri prestopu nerodno stopil na neravna tla in si poškodoval desni gleženj. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu. 7 dni. Dne 8. junija 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Dušan STANČEVIČ v skladišču grafike. Ko je vzdigoval breme (zaboj) s težo 25 — 30 kg je občutil bolečine v predelu podprsja. Vzrok za poškodbo je nenadna obremenitev telesa. Ponesrečenec je bil zaradi tega v bolniškem staležu 6 dni. Dne 10. junija 1978 ob 4. uri se je tretjič poškodoval Faik LJEZI v Titanovem dioksidu. Pri hoji po stopnicah mu je spodrsnilo ter je padel in si poškodoval palec desne roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri hoji. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 9 dm. Dne 12. junija 1978 ob 10. uri se je četrtič poškodoval Martin ŠOŠTARIČ v Titanovem dioksidu. Pri praznjenju žveplene kisline iz cevovoda v plastične sode s pomočjo gumijaste cevi je nastavil gumijasto cev v posodo in jo pustil. Cev je pri tem izskočila in ga je kislina polila po obeh nogah od kolen navzdol. Vzrok za poškodbo je nepravilen in nevaren način dela. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu okrog mesec dni. Dne 13. junija 1978 ob 24. uri se je drugič poškodoval Miha KOŠTRUN v obratu organska barvila. Ko je šel po stopnicah, mu je spodrsnilo ter je padel. Z glavo je udaril ob ograjo in se poškodoval nad levim očesom. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 3 dni. 1 Dne 13. junija 1978 ob 13. uri se je prvič poškodoval Marjan DEŽELAK v obratu tiskarske plošče. Pri vrtanju Al podložke si je poškodoval levi kazalec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 15. junija 1978 ob 12. uri se je desetič poškodoval Bernard ČATER v mehanični delavnici. Pri brušenju z ročnim brusilnim strojem, mu je padel drobec v desno oko. Vzrok za poškodbo je neučinkovito osebno zaščitno sredstvo. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 5 dni. Dne 15. junija 1978 ob 8. uri se je četrtič poškodoval Peter LiRslČ v mehanični delavnici. Pri dviganju plinske cevi z dvigalom se je le-ta zavrtela ter ga udarila tako, da je padel in si pri tem poškodoval levo zapestje. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca in upravljalen dvigala. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu okrog dva meseca. Dne 18. junija 1978 ob 24. uri se je tretjič poškodoval Milan DAnOVlC v sekundami proizvodnji cinka. rn zhvanju remelted cinka iz rafmacijske peči se je polil s cmicom po desnem gležnju. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu okrog 2 meseca. Dne 19. junija 1978 ob 7. uri se je prvič poškodoval Ibrahim ALIČ v obratu tiskarske barve. Ko je postavljal nož na tro-valjčmk, se je urezal na palec desne roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 5 dni. Dne 19. junija 1978 ob 14. uri se je prvič posKodoval Ivan ŽNIDAR iz TOZD Kemija Mozirje. Ko je stal na paleti s polno vrečo, se je paleta na dmgi strani dvignila ter je padel in si pri tem poškodoval desno zapestje. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno mesec dni. Dne 22. junija 1978 ob 12. uri se je prvič poškodoval Franc KRANJC iz mehanične delavni- Pni montaži verige na polžu sejalnice cinkovega prahu, ki se nanaja v jašku, mu je železni pokrov padel na glavo in jo poškodoval. Vzrok za poškodbo je nesmotern način dela. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 1 dan. Dne 22. junija 1978 ob 21. uri se je drugič poškodoval Ivan KUZMINOM v obratu cinkov pran. Pri posnemanju cinka, mu je cink brizgnil v rokavico in mu opekel desno zapestje. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečene je zaradi tega bil v bolniškem staležu 6 dni. Dne 29. junija 1978 ob 11. uri se je prvič poškodoval Milenko VUČETIČ v skladišču kemije. Pri razkladanju sodov, mu je sod stisnil levi prstanec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu okrog 20 dni. Dne 29. junija 1978 ob 8. uri se je tretjič poškodoval Pavel PETEK v keramiki. Pri dvigovanju priključka se je s pločevino urezal v sredinec leve roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri de- Dne 4. julija 1978 ob 16. uri se je prvič poškodoval Predrag STANIČ v obratu cinkov prah. Pri menjavi saržirnega vozička se je udaril ob stojalo sar-žimega stroja ter si poškodoval levi sredinec. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 22 dni. Dne 7. julija 1978 ob 8. uri se je drugič poškodoval Jože TOPLAK iz mehanične delavnice. Pri postavitvi lestve mu je prah padel v levo oko. Ponesrečenec je zaradi tega boloval 2 dni. Dne 10. julija 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Martin PIŠKUR iz mehanične delavnice. Pri pregledu, če je var dober, mu je skočil tujek v desno oko. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 4 dm. Dne 11. julija 1978 ob 4. uri se je prvič poškodoval Jože FER-ČEC v obratu cinkov prah. Ko je vlekel večji kos cinka s kavljem, se je ta kos hitro premaknil in se je pri tem udaril v desno stran reber. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 10 dni. Dne 13. julija 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Zlatko LUKAŠČEK na službenem potovanju. Na poti iz letališča Zagreb je prišlo do prometne nesreče po krivdi tretje osebe, pri kateri si je poškodoval hrbtenico, koleno in desno roko. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 6 dni. /A lu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu Okrog 10 um. Dne 30. junija 1978 ob 8. uri se je prvič poškodoval Zaviša TANDANOVIČ v obratu gradbena lepila. Pri vlečenju obremenjenega ročnega vozička (radia) z dvigala, mu je kolo radia stisnilo palec desne noge. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu okrog i5 dni. Dne 13. julija 1978 ob 10. uri se je prvič poškodoval Alojz KOK na službenem potovanju. Nesreča se je pripetila v Sevnici na križišču magistralne ceste. Z leve neprednostne ceste je pripeljala voznica Heda LAPOR in zadela v levo stran avtomobila. Pri tem je avto zavrtelo in vrglo v jarek. Tov. Kok si je pri tem poškodoval vrat in hrbtenico. Ponesrečenec je zaradi tega bil v bolniškem staležu 11 dni. Dne 29. julija 1978 ob 22. uri se je prvič poškodoval Anton STRNAD iz elektro obrata. Ko je menjaval elektro-motor na reglerju, je padel in si pri tem poškodoval palec leve roke. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 20 dni. Dne 29. julija 1978 ob 10. uri se je prvi poškodoval Miladin MIRKOVIČ iz mehanične delavnice. Pri držanju cevi nad glavo, katero je bilo potrebno variti je isto spustil in mu je poškodovala glavo. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 15 dni. Dne 31. julija 1978 ob 19. uri se je prvič poškodoval Ivan VE-RANIČ na PIK-u. Pri prižiganju predgrelca kontaktnega kotla se je opekel po obrazu in obeh rokah. Vzrok za poškodbo je neprevidnost delavca pri delu. Ponesrečenec bo zaradi tega v bolniškem staležu približno 2 meseca. Šimun Pinjušič /\ V mesecu juliju 1978 je bilo 7 nesreč pri delu, 2 nesreči na službenem potovanju in 2 nesreči na poti z dela. Od 7 ponesrečencev pri delu jih je 4 zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 38 izgubljenih delovnih dni ali 9,5 dni na enega ponesrečenca. CINKARNAR Pohiti, da nc bova zopet zamudila službe Varnost v cestnem prometu! Sodobno in dinamično gospodarstvo se usmerja na hiter in kvaliteten prevoz, ki pri današnjih pogojih omogoča predvsem cestni promet, ki je prisoten v vseh strukturah družbe, življenja in dela. Za zagotavljanje hitrega in varnega prometa pa je zelo važno nenehno spremljanje in nadziranje naših vozil ter voznikov, da izpolnjujejo predpisane pogoje, tehnične brezhibnosti vozil in druge pogoje, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. Naloge niso omenjene zgolj ozko na motorizirane uporabnike, temveč na vse, ki sodelujejo v prometu (pešci, kolesarji in vsi vozniki motornih vozil). Prometna varnost narekuje obsežne preventivne in vzgojne ukrepe pri vseh uporabnikih cest, kakor tudi v prometni in tehnični operativni službi. Spremljanje izvajanja določila Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa je proti pričakovanju pokazalo, da se ta oblika družbene samozaščite pomanjkljivo in tudi včasih usodno razvija. Stanje na tem področju najlepše pokažejo rezultati tehničnih pregledov motornih vozil in nesreč, ki se dogajajo vsakodnevno. Pri tehničnih pregledih motornih vozil v SRS je bilo med 304784 pregledanimi in registriranimi vozili, zavrnjenih 220.000 napak, skupaj 130.000 vozil ali 38 % vseh vozil. Zaskrbljujoče tehnično stanje vozil spodbuja k domnevi, da procentuelni delež med vzroki prometnih nesreč, ki ga navajajo statistični podatki (0,2 «/„ zaradi tehnične neizpravnosti vozil) ni odsev realnega stanja na področju prometne varnosti, marveč, da je delež tehničnih okvar na vozilih, ki povzročajo prometne nesreče znatno večji (na Švedskem navajajo kot vzrok nesreč 20 do 30 «/0 prav tehnično neurejenost vozil). Navedene ugotovitve vodijo k zahtevi, da mora postati tehnična brezhibnost vozil predmet naše skrbnejše obravnave in odgovornosti. Posamezne lastnike vozil,' kakor tudi prometno kontrolo v OZD, pa moramo bolj kot doslej vključiti v izvajanje družbene samozaščite in prometne vzgoje. Neskladja med razvojem cestnega omrežja, naraščanjem števila vozil in pomanjkljiva vzgoja vseh uporabnikov cest nujno spremljajo prometne nezgode s človeškimi žrtvami in veliko materialno škodo. Podatki prometnih nezgod iz leta 1975 zahtevajo, da uvrstimo prometne nezgode med družbene probleme, katere je potrebno takoj in intenzivno reševati s skupnimi napori vseh udeležencev v prometu. Leta 1975 je zabeležnih v SR Sloveniji 34.107 prometnih nezgod, od tega 8.199 s posledicami za človeka. Te nezgode so terjale 596 mrtvih, 3.829 huje in 6.931 lažje ranjenih. Pri ugotavljanju vzrokov za te nezgode je ugotovljeno, da so pri nezgodah prevladovale prevelike hitrosti z 32,5 %, neupoštevanje prednosti z 15,7 %, nepravilnosti pešcev z 13,2 %, uživanje alkohola 13 % itd. Udeležba povzročiteljev nezgod je po istih podatkih naslednja: — vozniki osebnih vozil 51 % — kolesarji 19,5 % — pešci 13,5 % — motoristi 7,3 % — vozniki tovornih vozil 5,3 P/0 — vozniki traktorjev 1,4 % — vozniki avtobusov 1,3 P/o — ostali 0,7 % Navedeni podatki nam dovolj jasno povedo, da je skrajni čas, da se lotimo takih ukrepov, ki bodo preprečevali in odpravljali nevarnosti za vse udeležence v prometu. Le skupno in enotno usmerjeni v odpravljanje vzrokov, bomo s humanizacijo medsebojnih odnosov, osveščanjem o osebni odgovornosti in oblikovanju dolžnosti v prometu, dosegli želj ene uspehe. V. Skale Nogometaši Grafike so zasedli solidno tretje mesto Mali nogomet V drugi polovici junija smo organizirali interno tekmovanje v malem nogometu med TOZD, za katerega se je prijavilo kar deset ekip (80 nogometašev) iz vseh TOZD, razen Kemije in DSSS (ženske ekipe). Zaradi velikega števila udeležencev je organizator ekipe z žrebom razdelil v A in B sku- pine, ki so se v predtekmovanju pomerila vsaka z vsako za čim višji plasman v svoji skupini, saj je ta odločal o končni uvrstitvi. V finalu so se pomerile med sabo prva iz A skupine proti prvi iz B skupine za prvo in drugo mesto, druga z drugo za tretje in četrto mesto, itd. Ekipa Vzdrževanja je osvojila 1. mesto REZULTATI TEKMOVANJA V MALEM NOGOMETU MED TOZD CINKARNA A skupina I. kolo Titan dioksid : Grafika II 1:0 Elektro : Grafika I 0:2 Vzdrževanje — prosto B skupina Laboratorij : Metalna 4 : 4 TRIM : Gradbeni 4 : 4 Metalurgija — prosta II. kolo A skupina Grafika II : Elektro 2 : 1 Vzdrževanje : Titan dioksid 2 : 3 A skupina Grafika I : Titan dioksid 1 : 1 Grafika II : Vzdrževanje 2 : 3 Elektro — prosto B skupina Gradbeni : Laboratorij 0 : 3 Metalurgija : Metalna 0 : 0 TRIM — prost VRSTNI RED PREDTEKMOVANJA 1. Vzdrževanje 6 (18 : 7) 2. Grafika I 5(9:6) 3. Titan dioksid 5 (6:5) 4. Grafika II 2(5:9) 5. Elektro 2 (3 : 14) 1. Metalurgija 7 ( 8 : 1) Finalna tekma med Metalurgijo in Vzdrževanjem Grafika I — prosta B skupina Metalna : TRIM 2 : 0 Metalurgija : Laboratorij 3 : 0 Gradbeni — prost III. kolo A skupina Elektro : Vzdrževanje 0 : 9 Grafika I : Grafika II 4:1 Titan dioksid — prost B skupina TRIM : Metalurgija 1 : 2 Gradbeni : Metalna 1 : 3 Laboratorij — prost IV. kolo A skupina Vzdrževanje : Grafika I 4:2 Titan dioksid : Elektro 1 : 2 Grafika II — prosta B skupina Metalurgija : Gradbeni 3 : 0 Laboratorij : TRIM 3 : 2 Metalna — prosta V. kolo 2. Metalna 6 ( 9 : 5) 3. Laboratorij 5 (10 : 9) 4. TRIM 1 ( 7 : 11) 5. Gradbeni 1 ( 5 : 13) FINALE Gradbeni : Elektro 0 : 3 TRIM : Grafika II 1:3 Laboratorij : Titan dioksid 2 : 6 Metalna : Grafika I 0:3 Vzdrževanje : Metalurgija 4 : 0 KONČNI VRSTNI RED 1. Vzdrževanje 2. Metalurgija 3. Grafika I 4. Metalna 5. Titan dioksid 6. Laboratorij 7. Grafika II 8. TRIM 9. Elektro 10. Gradbeni Vse tekme so bile odigrane na igriščih športno rekreacijskega centra Golovec. Marjan Leban Prvi diplomanti na poklicni kemijski šoli v Cinkarni Majer, Branko Mesec, Marta Ramšak in Branko Vizjak, poklic kemijski procesmičar pa Dragoljub Barbulovič, Anton Kolar in Anton Smole. Preostali slušatelji, ki so opravili zaključni izpit, pa so zaposleni v Aeru. Vsem diplomantom iskreno čestitamo in jim želimo mnogo delovnih uspehov. Predvidevamo, da bo tudi prihodnje leto uspešno zaključilo poklicno šolo za odrasle najmanj dvajset slušateljev. Letos v oktobru pa bomo ponovno odprli 1. letnik oddelka za kemijske procesničarje. Pouk bomo skušali organizirati -tako, da bodo vsi lahko poslušali predavanje ne glede v kateri izmeni bodo delali. Analiza zaposlenih delavcev v kemijski industriji v SR Sloveniji zlasti v neposredni proizvodnji je pokazala, da okoli 60 % tako imenovanih kvalificiranih delavcev nima ustrezne izobrazbe, kajti do nedavnega ni bilo možnosti za izobraževanje delavcev v poklicnih šolah kemijske stroke. Organizacije združenega dela so ta problem bolj ali manj uspešno reševale s ta- vaj. ko imenovanimi internimi tečaji- Pomanjkanje tovrstne izobrazbe pa se negativno odraža predvsem v obratih z zahtevnejšo tehnologijo in sodobnimi proizvodnimi napravami. Ta problem čutimo tudi v naši delovni organizaciji. Vemo sicer, da ga čez noč ne bomo mogli odpraviti, menimo pa, da bi se ga morali lotiti bolj organizirano in zavzeto. Z. Š. Na Poklicni kemijski šoli za odrasle v Cinkarni, ki deluje kot dislociran oddelek Šolskega centra za kemijsko, metalurško in papirno stroko iz Ljubljane, se je v junijskem roku prijavilo k zaključnemu izpitu 23 slušateljev; izmed teh je izpit opravilo dvajset kandidatov, eden ima popravni izpit, dva pa bosta morala ponovno opravljati celotni zaključni izpit. Zaključni izpit je trajal od 19. do 24. junija 1978, opravljalo pa ga je enajst slušateljev iz oddelka za kemijske laborante in dvanajst iz oddelka za kemijske procesničarje. Prvi dan so vsi kandidati pisali šolsko nalogo iz slovenskega jezika. Naslednji dan so oprav- ljali praktični izpit iz laboratorijskih vaj bodoči laboranti. Tretji dan so bili na vrsti slušatelji iz oddelka za kemijske procesničarje, opravljali so namreč praktični izpit iz osnov pro cesne tehnike. Preostale dni pa so slušatelji opravljali ustni del zaključnega CINKARNA CELJE Kadrovski sektor Center za izobraževanje delavcev V skladu s programom izobraževanja delavcev objav-javljamo RAZPIS za vpis slušateljev v šolskem letu 1978/79 v Poklicno kemijsko šolo za odrasle, in sicer v oddelek za KEMIJSKE PROCESNIČARJE 25 slušateljev Šolanje bo trajalo dve leti. Pogoji za vpis so: — kandidati morajo imeti dokončano osemrazredno osnovno šolo; — morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica; — starost do 40 let; — najmanj eno leto delovne dobe v Cinkarni. Ob vpisu v šolo morajo kandidati predložiti: 1. originalno spričevalo o dokončani osemletki, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. prijavnico za vpis (obrazec 1,20 DZS), 4. lastnoročno napisano prošnjo. Pri vpisu bodo Imeli prednost tisti člani kolektiva, ki delajo na delovnih mestih za katera se zahteva izobrazba KV delavca. Delavci, ki bodo uspešno zaključili šolanje, bodo prejeli spričevalo o zaključeni poklicni kemijski šoli, ki ima javno veljavo. Prijave in navedene priloge pošljite ali prinesite osebno do torka, dne 10. oktobra 1978 v Center za Izobraževanje de Iavcev, Cinkarna Celje, Celje, Kidričeva 19. Center za izobraževanje delavcev Slušatelj Anton Smole zagovarja pred izpitno komisijo storitev iz osnov procesne tehnike Mlinar Drago opravlja praktični izpit iz osnov procesne tehnike. Praktični izpiti iz laboratorijskih izpita, in sicer vsi iz slovenskega jezika, novejše zgodovine jugoslovanskih narodov ter samoupravljanja s temelji marksizma, nato pa še iz strokovnih predmetov: laboranti iz sploš- ne in anorganske kemije ali organske kemije s tehnologijo, procesničarji pa iz strojeSlovje, naprav in operacij v kemijski industriji. Izmed slušateljev iz Cinkarne so si pridobili poklic kemijski laborant: Silva Knez, Martin 10 CINKARNAR Po končanem zaključnem izpitu so slušatelji (na sliki desno) z velikim zanimanjem poslušali predstojnika kemijskega oddelka Šolskega centra KMP prof. Romana Fakina, ki je poročal o doseženem učnem uspehu. Šah Šahovska sekcija Cinkarne, se je udeležila 3. in 4. junija 1978 v Kranjski gori jubilejnega tridesetega republiškega ekipnega sindikalnega prvenstva v šahu za leto 1978. Naša sekcija si je z osvojenim I. mestom na Občinskem prvenstvu priborila pravico sodelovanja med 36. ekipami iz Slovenije. V predtekmovanju, katero se je pričelo 3. 6. 1978 zjutraj so bila moštva razdeljena v šest Skupin, v katerih je igralo po šest ekip. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v prvo finalno skupino, naslednji dve v drugo in zadnji dve v tretjo skupino. Naše moštvo je osvojilo v svoji skupini peto mesto in je v nadaljnjem tekmovanju nastopilo v tretji Skupini ter zasedla sedmo mesto z 21,5 točkami, v skupini pa je nastopilo 12 ekip. Zmagovita ekipa je postala ŽG Ljubljana s 30 točkami v postavi: F. Pešec, Zorman, Tavčar in Šribar, vsi omenjeni igralci pa imajo naslov mojstrskega kandidata. Sledijo TE Trbovlje 27,5 točk, KADROVSKE VESTI V mesecu juniju je Izstopilo 36 delavcev, vstopilo pa 25. Stanje zaposlenih v delovni organizaciji dne 30. junija 1978 je bilo 2127 zaposlenih. Izstopili so: lz TOZD Transport Sla-voljub Zlatkovlč, Anton Ovter, Stanislav Lenič; iz TOZD Titanov dioksid: Bego Mujakovlč, Janez Peclgos, Ivica Aračlč, Franc Kodrič, Danijel Šeruga, Marjan Marušek, Dragoljub Vellmlrovlč; iz TOZD Kemije Mozirje Janez Jevšnlk; Iz TOZD Vzdrževanja Zdravko Gajšek, Velimir Ma-leševlč, Slobodan Arapovič, Jože Bele, Ivan Lužar, Josip Erdeljl, šualp, Caklčl, Vladimir Horvat, Milan Podbregar, Branko Kohne, Stjepan Dobranlč, Milan Kodrič; lz TOZD Metalurgija Dušan Brkič, Mlllsav Draškovlč, Albert Korez, Josip Jagušlč, Anton Režek, Mlralem Pallslamovič; lz TOZD Kemija Ivo Jakovljevič, Mirsad Pršič, Asim Keranovlč; Iz DSSS Franc Llpošek, Mihajlo Perič. Vstopili so: Janez Slatenšek, Anton Uničevlč In Miroslav Pavlovič v obrat keramike, Mlralem Pallslamovič, Zlatko Piki, Predrag Stanič In Dojčin Vrgovac v obrat zn-prahu. V TOZD Kemija so vstopili: Seflk Osmančevič In Petar Stanič v OOB, Nenad Jovanov In Vladan Marič v litopon ter Franc Planinc ln Franjo Stjepanovlč v obrat modrega bakra. V TOZD Gralka so dobili novega STT Trbovlje 26 točk, REK Velenje 24,5 točk itd. Za naše moštvo so nastopili: 1. plošča Škrobič 2,5 točke 2. plošča Arh 7 točk 3. plošča Ružič 6 točk 4. plošča Lazič 2,5 točke 5. plošča Dečko rezerva Na tako velikem in kvalitetnem turnirju, je bila za naše moštvo še ena preizkušnja več, saj ravno na takšnih in podobnih turnirjih igralci obogatimo svoje znanje in dobimo vse več poguma za igranje turnirskih partij. Pripominjam, da je tekmovanje nemoteno potekalo im bilo vzorno pripravljeno, kar je eden od pogojev za dvig kvalitetnega šaha med delavci oziroma delovnimi kolektivi. Tehnični vodja Šahovske sekcije: Franc Dečko sodelavca v skupnih službah Jova Tomiča, v TOZD Titanov dioksid pa Viktorja Juriča ln Nedeljka Cavloviča. V TOZD Vzdrževanje so vstopili Zdravko štefanlč v elektro obrat, Dragan Stani-mlrovlč, Nedeljko Stojakovič, Mlladln Mirkovič, Jože Skutnik ln Zlatko Horvat v strojni obrat ter Viktor Lesnika v obrat predelava gume. V CAOP je vstopil Ali Abdelkarlm In v finančni sektor Breda Pertlnač. V mesecu juliju je izstopilo 15 delav- cev, vstopilo pa 19. Iz TOZD Titan dioksida so Izstopili Stjepan Mllenčič In Anto Jerkovič, Dušan Blažin in Jožef Jazbinšek Iz glavnega laboratorija. Iz TOZD Metalurgija je odšel Nikola Da-vidovlč. Iz TOZD Transporta Mirko Kos, Iz TOZD Kemija Nada Rudnik, Iz TOZD Vzrdževanja pa: Iz merilnega Smiljan Smodiš, strojnega Milan Uskokovlč, Milan Horvat in Branko Vodišek ter Iz gradbenega Milovan Duronlč. Iz Skupnih služb In finančnega sektorja Vera Pre-lovšek, upokojila pa sta se Helena Ha-bermut in Drago Murovlč. V TOZD Metalurgijo so na novo prišli: Tomislav Vrhovac, Stevo Kržaček in Mrisad Mrkalj v obrat cinkovega prahu, Cedo Ličlnar v obrat ferosulfata in Vehld Hrnjlčlč, Nedeljko Sljivič in Rudolf Saher v novo žvepleno; v TOZD Vdrževanje v strojni obrat Peter Babnik, Halli Haslč ln Martin Piškur, v elektro obrat Bojan Pirih in v skupne službe Jasna Jurhar; v Grafiko Bedri Ramadani; v TOZD Titan dioksid Karel Puh, Vldoje Pajlč, Todor Maksimovič ln Mladenka Frelih; v DSSS v finančni sektor Jelka Luzar in Erika Operčkal. Kadrovski sektor Tukaj bo morda nekoč stala obljubljena in težko pričakovana razdelilnica toplega obroka Sanje »Ja, kaj pa ti je Francelj, da se (Miš kot riba na suhem?« me je vprašal šef nekega jutra ob prihodu v službo. »Tovariš Jože, imel sem hude sanje.« »Ta je pa dobra, hude sanje daj tako klavrnega videza. Me pa res zanima kakšne sanje bi naj to bile.« »Dobro, tovariš Jože, vam bom pa povedal kaj sem sanjal: vse skupaj se je začelo, ko sem v gradivu za CDS zasledil podatek, da je vsak dan v bolniškem staležu povprečno stoštiriindvaj-set ljudi. Ker so sanje pač sanje, sem prišel do čudovite ideje.« »Kakšne?« je zazijal moj šef. »Sklenil sem, da bom vse te ljudi obiskal. Ubogi reveži, sigurno kar hrepenijo po kakšnem obisku, saj veste, bolžth človek je vesel pozornosti, pa naj so še tako male. Naslednjega dne sem se napotil k nabavnemu referentu Ja- nezu.« »Jaaa... pa ga ni doma,« je rekla debela gospa, ki se je takoj pohvalila, da je njegova tašča, »šel je k dohtarju!« »Ni šel, gospa!« sem odvrnil. »Fabriški dohtar sem jaz,« sem urno zlagal. »Aha... hm... ja, no, potem bom pa kar po resnici povedala gospod doktor, z ženo je že osem dni na morju. Še danes jima bom pisala naj se vrneta.« Ni znala skriti zadrege. Lepo sem se zahvalil m se napotil k sodelavki Klari, ki je slučajno bila Janezova soseda. Zaradi njenih vnetih ledvic je delo v razvojnem oddelku že tri tedne močno šepalo. Zdravnik ji je predpisal dieto, cel kup zdravil in strogo mirovanje. Tokrat sem imel več sreče. Po nekaj minutnem zvonenju mi je odprla Klara osebno. Oblečena je bila v kombinezon z velikimi zelenimi in belimi madeži. V roki pa ie držala velik čopič. Vse to je pričalo, da je Klara ravnokar barvala zidove svojega stanovanja. . »Tovarišica!« sem takoj prešel v napad. »Mislim, da je tole de-lo bolj naporno od onega v službi.« . ,, »Nehaj, no, Frenk,« je rekla. »Vstopi, boš raje nekaj popil, saj veš kako je dandanes s časom, samo okrog se obrneš pa je že noč. Dopusta pa je odločno premalo in tako mi preostane le še bolniška, če hočem doma kaj napraviti. Mož je že tri tedne v bolniški. Delavci so tako dragi pa kar sam počasi nekaj fuša na Vikendu.« Začel sem nekaj brbljati ode-lovni zavesti, vendar mi je Kla-ra tako marljivo natakala uvo-ženi viski, da sem kmalu popu: stil. Ko sem se poslavljal, mi je obljubila, da bo bolana še samo nekaj dni potem pa bo zanesljivo ozdravela. Naslednji dan sem sklenil obiskati Pepeta Na njegovem delovnem mestu je bila velika praznina, ker je bil Pepe eden izmed najboljših varilcev. Njegova žena me je takoj prisrčno pozdravila: »Sramota, skupaj delata in si upate vohljati tod okoli. To ste pa res tovariši!« Ko sem začel govoriti o delovni disciplini je skoraj skočila vame: »Baraba smrdljiva,« je zarjula, »sigurno šefu lezeš v rit. Pameten in pošten človek se v kaj takšnega ne bi spušča.« Preden bi lahko slišal še kaj hujšega, sem odšel. Če hočeš izvedeti slabše lastnosti kakšnega človeka, obišči soseda. To sem tudi storil in res v petih minutah sem izvedel sto grehov tovariša Pepeta. »Kaj ste nori!« so mi rekli. »On, da je bolan? Ha, ha... ta je pa dobra. Skoraj ves mesec že zida pri svojem bratu.« Vsi naslednji primeri so si bili podobni kot jajce jajcu. Oskar je imel ogromno dela v vinogradu, pri Sonji so zidali, Jana je študirala, Mirko je kopal za vodovod. Od vseh stoštiriindvaj-set ljudi je bilo res bolanih samo trideset. Zamislil sem se kako močan kolektiv bi bil, če bi vsi ti ljudje delali. Referenti, delovodje, administratorji, tehnologi, varilci... vse mogoči poklici. Z eno besedo, bi to bil prekoštevilni TOZD. »Vidite, tovariš Jože, tukaj sem se pa zbudil.« Jože je strmel z odprtimi usti potem pa rekel: »Zelo zanimive sanje, mogoče bi bilo dobro, če bi jih razložil še tovarišu Stanetu.« »Ga ni!« se je oglasila sodelavka Marjana, »Je v bolniški.« »V bolniški???« je zajecljal šef. »Hm ... res, zanimive sanje.« Amadeus Uganka Kaj je to? Je važna stvar, če obstoja, vendar ne obstoja in ker ne obstoja, imamo vsi občutek, da sploh ni važna stvar. Ne veste? Odgovor je povsem enostaven! To je delavska kontrola v eni izmed naših TOZD ki že eno leto živi v popolni ilegali. Je namreč sploh ni. SANJE CINKARNARJ1 Pregled faktorjev za obračun 00 - julij 978 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1.26 din. Stroškovno mesto Faktor po cenik. izd. Povprečni % točk za n. Povprečni °/o točk za us. d. Povprečni °/o točk za d. d. DSSS 100 Splošna uprava 0.88 101 Služba za var. delo in var. okol. 0.88 102 Center za org. in AOP 0.88 8.2 103 Finančno-računski sektor 0.88 4.2 104 Kadrovski sektor 0.88 3.0 105 Samski dom 0.88 2.3 106 Splošni sektor 0.88 2.2 107 Družbena prehrana 0.88 1.5 108 Pralnica in šivalnica 0.86 4.7 109 Zunanja trgovina 0.88 110 Počitniške kapacitete 0.88 111 Osebni avtomobili 0.88 4.4 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 0.91 215 Skup. službe metalurgije 0.91 1.6 216 Keramika 0.54 31.1 2.8 217 Sušilnica ferosulfata 0.78 6.0 9.0 218 žveplena kislina PIK 0.76 7.7 4.5 219 Žveplena kislina s pirit, pražar. 0.78 6.6 9.2 220 Pražarna ferosulfata 0.78 6.0 8.5 221 Žvepl. kisi. iz ferosulfata 0.78 7.8 6.9 222 Cinkov prah 0.95 6.2 223 Sekund, proizvod, cinka 0.68 17.4 224 Baterijske čašice 0.74 5.7 3.0 225 žičarna 0.98 10.0 92 226 žlebarna 0.95 8.0 6.3 227 Valjarna 0.71 5.0 0.8 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skup. sl. kemije Celje 0.93 0.6 331 Barvila Celje 0.5 332 Soli in pigmenti 0.83 6.7 333 Litopon 0.86 16.4 334 Cinkovo belilo 0.81 7.0 8.6 335 Zaščit, sred.-modri baker 0.86 4.1 22 336 Rastni substrati 0.91 9.6 1.1 338 Gradbena lepila 0.91 17.0 339 Betonski elementi 0.88 17.0 340 Zaščitna sredstva-modra galica 0.83 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe kemije Mozirje 0.91 442 Barve in premazi 0.86 12.7 1.6 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe Grafike 0.91 4.5 546 Tiskarna 0.91 0.8 547 Tiskarske plošče 0.91 2.9 548 Preparati za grafiko 0.93 3.2 549 Tiskarske barve 0.93 0.3 550 Razvoj grafike 0.91 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 0.76 7.6 1.2 657 Strojno vzdrževanje 0.72 18.9 4.8 4.8 658 Elektro vzdrževanje 0.74 7.7 7.4 659 Vzdrževanje ARM 0.74 3.2 7.7 8.1 660 Gradbeno vzdrževanje 0.76 10.1 7.5 3.8 662 Energetika skupne službe 0.73 7.0 663 Kotlarna št. 1 0.73 7.5 25.6 664 Predelava PTFE 0.57 70.5 7.0 666 Plinarna 0.73 7.6 8.4 668 Trtnsformatorske postaje 0.73 6.6 2.8 670 Galvana 0.73 17.3 672 Embalaža 0.76 673 Predelava gume 0.72 26.2 674 Predelava umetnih materialov 0.72 1.7 4.5 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 0.93 5.7 776 Železniški promet 0.72 14.1 1.2 5.8 777 Interni ostali promet 0.71 30.3 0.4 6.2 778 Avtocisteme za kislino 0.69 13.5 33.7 779 Nakladanje in razkladanje 0.73 23.4 0.7 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 0.88 3.9 991 Skupne služeb titan dioksida 0.82 6.0 992 Investicijska služba 0.82 993 Priprava vode titan dioksida 0.82 8.8 994 Kotlarna titan dioksida 0.82 6.2 995 Transformatorske postaje TiO, 0.82 996 Nevtralizacija 0.82 11.7 998 Površinska obdelava TIO, 0.82 9.5 7.7 999 Osnovna proizvodnja TiOi 0.82 10.4 '/ Spoštovana urednica Cinkarnarja! V zadnji izdaji našega glasila in okolici. Za vse te sem med ostalimi članki prebral tudi članek »Darovati kri, rešiti življenje«. Kot član kolektiva in redni krvodajalec sem se na vabilo udeležil te jubilejne proslave. Na tej proslavi je bilo več članov našega kolektiva, od katerih je kar 16 članov krvodajalcev sprejelo enako priznanje, kot kolektivi. To priznanje so sprejeli na proslavi vsi krvodajalci, kateri so darovali kri več kot 25-krat, zato bi bilo prav, da bi se o njih napisalo kaj več. Na tej proslavi smo bili člani kolektiva zelo veseli in ponosni, saj je bilo med nagrajenci tudi naše podjetje. To nagrado pa si je gotovo zaslužilo, saj v tej humani akciji sodeluje z RK Celje že od samega začetka. Posebno razumevanje in velike zasluge pri tej akciji ima naša kadrovska služba z vodstvenim kadrom po TOZD. Kot vemo, nudi podjetje vsem rednim krvodajalcem vsako leto 10-dnev-no brezplačno letovanje ob morju, zdraviliščih in v Logarski dolini. Prepričan sem, da takšnega razumevanja do krvodajalcev nimajo v vseh podjetjih v Celju Darovati kri, rešiti V prejšnji številki »Cinkamar-ja« smo pisali o priznanjih, ki jih je podeljeval Rdeči križ Slovenije junija letos v Celju. Poleg kolektivnega priznanja, ki ga je dobila Cinkarna, je bilo podeljenih še 53 priznanj posameznikom. Za organizacijo akcij krvodajalstva v Cinkarni je dobil jubilejno značko Franjo Tovornik. Za nad 25-krat darovano kri so dobili jubilejno značko naslednji sodelavci: Marjan Cimer- man, Karl Ramšak, Peter Vin-der, Tomo Žolger, Viktor Bračko, Franc Dečko, Karl Feguš, Jakob Gobec, Franc Nežmah, Jakob Novak, Martin Šalej, Janez štorgelj, Simon Petkovški. Za 25-krat darovano kri sta dobila plaketo Marjan Cimer-mar in Slavko Kalafatič. Za 20-krat darovano kri so priznanja dobili Edvard Selič, Stanko Vidovič in Franc Voršnik, za 15-krat darovano kri Vili Kos in Ivanka Vidovič, za 10-krat darovano kri Ivan Mužar. Milan Petrovič, Alojz Podkrajšek, Ferdo Potočnik, Stanko Rep, Borisla-va Repas, Franc Rodošek, za 5-krat darovano kri pa Marija Boriš, Slavko Cankar, Milan Ca-huk, Zdenka Drobne, Emil Gajšek, Jurij Grabrovec, Stjepan Herceg, Alojz Misija, Mito Mi-tevski, Anton Pavlič, Marija Pečar, Rudi Petelinek, Šimun Pin-jušič, Marjan Plohl, Franc Pre- in razumevanja se v imenu vseh krvodajalcev iskreno zahvaljujem z željo, da bi se število nas »krvodajalcev« povečalo, tako da bi bili spet na samem vrhu krvodajalstva kot smo bili pred leti. Pri tem članku pa bi rad opisal tudi to, kar mi ni všeč kot članu kolektiva, še posebej ne kot krvodajalcu. Mislim, da bi lahko pisec članka dobil točne in resnične podatke preden jih objavi v našem listu, to je kolikokrat je kateri krvodajalec daroval kri. Pri tem mislim posebno na redne krvodajalce, kateri darujejo svojo kri, 3-krat do 4dtrat letno, v izjemnih pri-emrih pa celo Sokrat na leto. Tako je tudi pisec v zadnjem članku izpustil več rednih krvodajalcev med njimi tudi Simona Petkovškega, kateri je že preko 50-krat daroval kri, saj je že na lanskoletni proslavi krvodajalcev preje spominsko uro od RK Slovenije. Prav gotovo pa bi dalo še spodbudo ostalim krvodajalcem in tudi tistim, kateri se še do sedaj niso odločili, da postanejo krvodajalci. Franc Dečko življenje sečnik, Lazar Radič, Anton Str-soglavec, Martina Umek, Anton Zupanc, Cvetko Zupanc. Število krvodajalcev v delovnih organizacijah celjske občine se je zvišalo na 2255 krvodajalcev, medtem ko je samo iz Cinkarne bilo doslej udeleženih 257 krvodajalcev. ODBOR ZA INFORMIRANJE — UREDNIŠKI ODBOR ZLATKO SENTJURC, Center za izobraževanje NUŠA SLAPNIK, TOZD Metalurgija PETER NARAKS TOZD Kemija propagandna služba AMADEO DOLENC, TOZD Grafika, skladišče Tehnomercator SLAVKO CANKAR, TOZD Titanov dioksid IVO RAMŠAK, TOZD Vzdrževanje in energetika VIKTOR SKALE, TOZD Transport BOJANA URH, Tajništvo samoupravnih organov VOJISLAV RUŽIČ, TOZD Metalurgija MINKA FLORJANC, TOZD Kemija LENART HORVATIČ, TOZD Grafika, tiskarna VOJKO MARTINUC, TOZD Titanov dioksid JANEZ BOŠNJAK, TOZD Vzdrževanje in energetika MILIVOJ MARKOVIČ, TOZD Transport OSREDNJA 1 KNJIŽNICA I V CELJU a CELJE, September 1978 — PRILOGA Samoupravni akti že v juniju je bila razširjena seja strokovno-politične-ga aktiva OZD Cinkarne. Na njej so se konkretno dogovorili o predlogu dopolnitev posameznih členov samoupravnih aktov s področja nagrajevanja. Komisija za ugotavljanje dohodka in osebnih dohodkov je dala v razpravo nekatere spremembe samoupravnih sporazumov: — Samoupravni sporazum o enotnih načelih delitve osebnih dohodkov. — Samoupravni sporazum o enotnih načelih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo. — Pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge osebne prejemke. Te akte smo sprejeli že z referendumom dne 27. decembra 1977, vendar smo se dogovorili, da bomo posamezna določila teh aktov še skupno dopolnjevali. Osnovno vodilo komisije je bilo črpanje pomoči strokovnih služb, najti pa je pskušala kompromis med stališči posameznih temeljnih organizacij. Mnenja je bilo potrebno uskladiti In z njimi nastopati na samoupravnih delovnih skupinah na zboru delavcev, kjer so delavci z različnimi mnenji vendarle večinsko izglasovali svoja stališča. V prilogi »Cinkamarja« objavljamo končni čistopis omenjenih treh samoupravnih aktov. Na podlagi 115. člena zakona o združenem delu smo delavci TOZD in DSSS Cinkarne Celje na svojih zborih in z referendumom TOZD Metalurgija TOZD Kemija Celje TOZD Grafika TOZD Kemija Mozirje TZOD Titanov dioksid TOZD Vzdrževanje in energetika TOZD Transport Delovne skupnosti skupnih služb dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 dne 27. 12. 1977 sklenili naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o enotnih načelih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo. I. TEMELJNE DOLOČBE Vloga sporazumevanja 1. člen Delavci, udeleženci sporazuma uresničujemo pravico dela z družbenimi sredstvi in ustvarjamo dohodek, pri čemer smo vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva smotrno uporabljamo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljamo, povečujemo in izboljšujemo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujemo. Načela razporejanja čistega dohodka 2. člen Delavci v TOZD razporejamo čisti dohodek TOZD za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela za OD in skupno porabo ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. Del čistega dohodka v navedenem okviru razporejamo za osebno in skupno porabo sorazmerno prispevku, ki smo ga dali k ustvarjanju dohodka TOZD s svojim tekočim delom in upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. Hkrati izločamo sredstva za materialno osnovo dela in rezerve skladno z naravo dejavnosti TOZD ter z vlogo, ki jo ima v družbeni reprodukciji. Zagotovitev skladnosti razporejanja z usmeritvami v Sloveniji 3. člen Pri določanju in uporabi meril za razporejanje čistega dohodka se udeleženci zavezujemo zagotoviti skladnost razporejanja z določili »Samoupravnega sporazupia črne in barvaste metalurgije SR Slovenije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo« ter skladnost razporejanja z globalnimi usmeritvami družbeno ekonomske politike SR Slovenije tekočega leta. TOZD se po predhodnem dogovoru lahko vključujejo v druge panožne sporazume, če s tem ne kršijo interesov ostalih TOZD. II. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA Normalni poslovni uspeh kot izhodišče za razporejanje čistega dohodka 4. člen Pri sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka bomo udeleženci sporazuma jemali za izhodišče normalni poslovni uspeh. Udeleženci sporazuma izražamo uspešnost svojega poslovanja z neto dohodkovno mero (d), ki jo opredeljujemo kot razmerje med dejansko doseženim čistim dohodkom (ČD), povečanim za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami in normalnim čistim dohodkom (ČDn), kar lahko opredelimo z naslednjim izrazom: ČD d =------ ČDn TOZD je dosegla normalen poslovni uspeh, če je njen dejanski za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami povečani čisti dohodek enak normalnemu in ima zato njena neto dohodkovna mera vrednost 1. Dohodkovna mera se ugotavlja za vsako TOZD in DO. Dohodkovna mera za TOZD se uporablja za razporejanje čistega dohodka TOZD, dohodkovna mera za DO pa za medsebonjo informiranje v okviru DO in dejavnosti ter za analitične namene. Opredelitev normalnega čistega dohodka 5. člen Normalni čisti dohodek (ČDn) je seštevek: 1. normalnih osebnih dohodkov (NOD) 2. normalnih sredstev skupne porabe (NSP) 3. normalne akumulacije (AN). Kategorije iz prejšnjega odstavka imajo značaj mere, s katerimi presojamo uspešnost poslovanja in ne pomenijo same po sebi pravice niti obveznosti pri razporejanju čistega dohodka. Normalni osebni dohodek 6. člen NOD je produkt količine opravljenega dela, ki se izraža v delovnih urah in normalnega osebnega dohodka za enoto dela (NODe). NOD posamezne TOZD in DSSS je odvisen od NOD delovne organizacije glasom »Samoupravnega sporazuma črne in barvaste metalurgije Slovenije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo«, od njene sestavljenosti dela (k) in od pogojev dela (p); izračunamo ga skladno z naslednjim izrazom: NOD — DO X (100 + k + p) NOD TOZD =--------------------------------- 100 Količnike k in p iz predhodnega odstavka določijo TOZD in DSSS na osnovi stvarnih podatkov, in sicer tako, da se v njih odrazijo razlike med kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in pogoji dela med konkretnimi TOZD in DO. Normalni OD TOZD za enoto dela so določeni v posebni tabeli naslednjega člena. Relativna razmerja med NOD posameznih TOZD se spremenijo, če se menjajo objektivne razmere na osnovi katerih so določeni (sestavljenost dela in pogoji dela). Pri ugotavljanju normalnega čistega dohodka se znesek NOD, ki ga izračunamo po prvem in drugem odstavku tega člena poveča še za druga izplačila v breme čistega dohodka, ki imajo skladno z zakonom značaj OD. 7. člen Normalni OD TOZD za enoto dela v odstotkih od normalnega OD delovne organizacije: osnova ®/» TOZD Metalurgija 97 TOZD Kemija Celje 102 TOZD Kemija Mozirje 101 TOZD Grafika 98 TOZD Titanov dioksid 102 TOZD Vzdrževanje in energetika 102 TOZD Transport 97 DSSS 100 DO 100 Dodatki se obračunavajo tromesečno po dejanskih izplačilih. Za obračun se upošteva odstotno razmerje izplačil posameznih TOZD in DSSS v obračunskem obdobju. Vsota NOD vseh TOZD in DSSS je enaka NOD določenem za DO (osnova in odstotek) glasom »Samoupravnega sporazuma črne in barvaste metalurgije Slovenije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo«. Na zgoraj navedeni način izračunavanja se NOD revalorizira v odvisnosti naraščanja OD v gospodarstvu SRS skladno z revalorizacijo za DO. Normalna sredstva skupne porabe 8. člen Normalna sredstva skupne porabe (NSP) so sestavljena iz normalnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in iz normalnih sredstev za druge oblike potrošnje skupne porabe (regresi za dopuste, dotacije itd.). NSP določa skupna komisija panoge v odstotku od normalnih osebnih dohodkov, ki ustrezajo stvarnim podatkom o višini skupne porabe v gospodarstvu SR Slovenije, za vsako leto posebej. Normalna sredstva skupne porabe dobimo tako, da normalne OD pomnožimo z odstotkom iz prejšnjega odstavka. Normalna akumulacija 9. člen Normalno akumulacijo dobimo tako, da uporabimo normalno mero akumulacije na poprečno vrednost poslovnega sklada. Normalna mera akumulacije, ki jo izražamo v obliki odstotka od poslovnega sklada znaša za posamezne TOZD z ozirom na njeno dejavnost in na osnovi samoupravnega sporazuma panoge: % TOZD Metalurgija 7 TOZD Kemija Celje 7 TOZD Kemija Mozirje 12 TOZD Grafika 12 TOZD Titanov dioksid 7 TOZD Vzdrževanje in energetika 7,5 TOZD Transport 7,5 Na nivoju DO »Cinkarne« Celje znaša poprečna mera normalne akumulacije 7,5 % in se uporablja za medsebojno informiranje v okviru dejavnosti in za analitične namene. Pri izračunu normalne akumulacije upoštevamo poprečno vrednost poslovnega sklada, ki je sodeloval pri pridobivanju dohodka TOZD. Le-tega dobimo tako da se dejansko poprečno stanje poslovnega sklada zniža za tisti njegov del, ki je v obliki raznih obveznih posojil naložen izven TOZD (posojilo za nerazvite, posojilo za financiranje energetike in prometne infrastrukture ter drugo). Dogovorjena sredstva za osebne dohodke 10. člen Gornjo mejo sredstev za osebne dohodke ugotavljamo udeleženci sporazuma po naslednjem postopku: 1. Po naslednji lestvici ugotovimo odstotek »bi«: Če neto dohodkovna mera znaša gornja meja doseženih odstopa od normalne vrednosti osebnih dohodkov 1 navzgor ali navzdol v %: glede na normalne v %: 0 do 2 2 do 5 5 do 10 10 do 20 20 in več 0 + 0,8 x 1,6 + 0,6 x 3.4 + 0,4 x 5.4 + 0,2 x 7.4 + 0,1 x x pomeni razliko med odstotkom, za koliko neto dohodkovna mera odstopa od vrednosti 1 in pa odstotkom, ki v levem delu lestvice v ustrezni alinei pomeni spodnjo mejo. Odstotek, ki ga izračunamo iz desnega dela gornje lestvice označimo z bi. 2. Skladno z naslednjim izrazom izračunamo količnik b: bi b = 1 +------- 100 3. Gornjo meja sredstev za osebne dohodke izračunamo po naslednjem izrazu: ODg = b . NOD + B + C V gornjem izrazu pomenita simbola B in C dodatna sredstva za osebne dohodke, ki jih sme TOZD izplačati v naslednjih primerih: 3.1. če pride v TOZD, DSSS zaradi zunanjih razlogov v teku leta do nenadnega preobrata v uspešnosti poslovanja na slabše in so zato njene že izplačane akontacije na OD višje kot bi glede na njeno uspešnost smele biti, lahko sklene, da bo preveč izplačane osebne dohodke pokrila v naslednjem letu. V gornjem izrazu je znesek tako preveč izplačanih osebnih dohodkov izražen s + B, v naslednjem letu pa se ga v isti višini zopet upošteva, vendar z negativnim predznakom. 3.2. TOZD, ki glede na uspešnost poslovanja (člen b . NOD iz gornjega izraza) pripadajo osebni dohodki, ki so nižji od NOD (njena vrednost količnika b je manjša od ena) sme za osebne dohodke nameniti še del sredstev, ki bi jih sicer lahko razporedila v sklad skupne porabe. Ta del sredstev za OD pa ne more biti večji od polovice zneska, ki predstavlja razliko med NOD in osebnimi dohodki, ki ji pripadajo z ozirom na uspešnost. V skladu skupne porabe mora v tem primeru nameniti manj sredstev. Znesek tako izplačanih OD označujemo v gornjem izrazu s C. 4. TOZD, ki posluje z izgubo, presodi sama, v kakšni višini bo izplačevala OD. Pri tem sredstva za OD ne smejo presegati zneska, ki je določen s 3. točko tega člena. Prav tako pa dejanski OD ne sme znašati manj kot 55 % poprečnega OD v gospodarstvu SRS preteklega leta. Zgornja meja sredstev za skupno porabo 11. člen Zgornjo mejo sredstev za skupno porabo (SPg) izračunamo skladno z izrazom: SPg = d . NSP + D — C D pomeni sredstva, ki bi jih TOZD skladno s prejšnjim členom lahko razporedila za OD, vendar jih nameni za sklad skupne porabe. C pomeni del čistega dohodka, ki bi ga TOZD lahko razporedila v sklad skupne porabe, vendar ga v skladu s prejšnjim členom nameni za OD. Minimalna akumulacija 12. člen TOZD je dolžna za akumulacijo (poslovni in rezervni sklad) nameniti najmanj znesek (minimalna akumulacija — Am), ki ga dobi, ko iz čistega dohodka pokrije dovoljena sredstva za osebne dohodke (ODg) in dovoljena sredstva za skupno porabo (SPg), skladno z naslednjim izrazom: Am = ČD — (ODg + SPg) Vsaka TOZD mora v poprečju petih let ustvariti najmanj akumulacijo v višini normalno določene. Prvo petletno obdobje teče od vključno 1975. leta dalje. K akumulaciji po tem členu se šteje del čistega dohodka, ki ga TOZD nameni za pokrivanje izgube v druge TOZD v okviru DO. 13. člen Sporazum je sprejet, ko ga sprejmejo delavci z referendumom po predhodnih razpravah na zborih delovnih ljudi in ga verificirajo DS TOZD in CDS. Določila sporazuma se uporabljajo od 1. januarja 1978 dalje, praktično pa se izvajanje sporazuma določa za čas, ko bo sprejet in verificiran tudi »Samoupravni sporazum črne in barvaste metalurgije SR Slovenije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo«. Predsednik zbora delavcev TOZD Metalurgija Predsednik zbora delavcev TOZD Kemija Celje Predsednik zbora delavcev TOZD Kemija Mozirje Predsednik zbora delavcev TOZD Grafika Predsednik zbora delavcev TOZD Titan dioksid Predsednik zbora delavcev TOZD Vzdrževanje in energetika Predsednik zbora delavcev TOZD Transport Predsednik zbora delavcev DSSS Čistopis je bil sprejet dne 18. julija 1978 na 12. seji Komisije za ugotavljanje dohodka in osebnih dohodkov pri CDS Cinkarne Celje po predhodnem sprejemu na zborih delavcev Cinkarne Celje. Na podlagi čl. 115 in 127 Zakona o združenem delu in člena 1 Samoupravnega sporazuma o enotnih načelih delitve osebnih dohodkov, katerega so delavci v TOZD skupaj z ostalimi delavci v drugih TOZD v sestavi DO »Cinkarna« Celje sprejeli na referendumu dne 27. decembra 1977 PRAVILNIK o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge osebne prejemke I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom delavci TOZD določajo osnove in merila za delitev sredstev za OD v skladu z enotnimi načeli in merili dogovorjenimi v Samoupravnem sporazumu o enotnih načelih delitve osebnih dohodkov. 2. člen V skladu z določbami iz predhodnega člena se s tem pravilnikom določajo osnove in merila za: — kakovost in količino dela — dodatke in nadomestila — prispevek k povečanju dohodka na podlagi upravljanja in gospodarjenja s sredstvi — druge osebne prejemke. 3. člen Med letom začasno ugotavljamo in izplačujemo osebni dohodek kot akontacijo za dobo enega meseca. Dokončen obračun osebnega dohodka za vsakega delavca v TOZD se napravi ob zaključnem računu. Obračun osebnih dohodkov delavcev se dela po organizacijskih enotah v okviru TOZD. 4. člen Da se omogoči začasno dajanje posojil organizacijskim enotam, ki so zaradi objektivnih vzrokov (ustavitev dela v obratu, zaradi višje sile oziroma dinamike osnovnega plana) dosegle negativne rezultate, se oblikujejo rezervni skladi na nivoju organizacijskih enot. V ta namen se v knjigovodstvu izločijo sredstva po posameznih stroškovnih mestih v odstotkih od letne planirane mase sredstev za OD. V rezervni sklad v smislu prejšnjega odstavka se izloči najmanj 2 % od letne mase OD posameznega stroškovnega mesta in se oblikuje mesečno na podlagi stvarnih izračunov. Višina rezervnega sklada se določi za vsako leto posebej v gospodarskem načrtu. Črpanje rezervnega sklada odobrava DS TOZD. 5. člen Izposojeni znesek 13 prejšnjega člena morajo stroškovna me-sta vrniti v roku treh mesecev. Kolikor jih iz opravičenih razlogov ne morejo vrniti, lahko DS rok vrnitve podaljša, toda najdalj do konca poslovnega leta. Nerazdeljena sredstva rezervnega sklada OD, ki so formirana po stroškovnih mestih se dokončno razporedijo z zaključnim računom, v okviru dogovorjenih OD v TOZD. 6. člen Da se v okviru delovne organizacije prepreči neskladje med dejansko izplačanimi OD dovoljenimi s tem pravilnikom in dogovorjenimi OD, so delavci sporazumni z 2 % solidarnostno omejitvijo izplačila akontacije OD. 7. člen Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Višina zajamčenega osebnega dohodka znaša 55 % poprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto. Najnižji OD delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni uspeh, znaša 60 % poprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS. Najnižji OD se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh (stoodstotni individualni učinek delavca), če je udeleženec dosegel normalni (planirani) poslovni uspeh, kot je opredeljen v samoupravnem splošnem aktu, v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti. V tako oblikovani višini najnižjega OD niso všteti dodatki za: nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo, delo na dan državnega praznika, deljen delovni čas, za omejevanje fluktuacije ter vrednotenje delovne dobe. Tako določen najnižji OD ne pomeni zajamčeneg osebnega dohodka v smislu zakona o združenem delu. Delavcem, ki imajo priznano udeležbo v NOB, pripada najnižji OD mesečno brutto din 3.578,00 8. člen Najvišji OD delavcev za opravljeno delo in delovne naloge izračunan na podlagi meril in osnov, ki jih določa ta pravilnik ne more biti večji od štirih poprečno izplačanih OD v preteklem mesecu v TOZD. V višino dovoljenega izplačila najvišjega OD se ne všteva OD iz naslova izumiteljstva, racionalizacije in koristnih predlogov. II. DELITEV SREDSTEV ZA OD 9. člen Samoupravni akti, ki urejajo izplačila OD na podlagi količine in kakovosti dela so: 1. Katalog del in delovnih nalog 2. Poslovnik o oblikovanju OD po cenikih izdelkov 3. Poslovnik o delovnih normah 4. Poslovnik o ocenitvi uspešnosti dela 5. Poslovnik o oblikovanju OD na osnovi poslovnih rezultatov 6. Poslovnik o oblikovanju OD na podlagi doseženega prometa. Nagrade se podeljujejo po tem pravilniku. Višino nagrade določi DS TOZD za vsak primer posebej. 11. člen Do nagrade je upravičen delavec, ki je s posebno požrtvovalnim delom preprečil, zmanjšal ali kako drugače obvaroval premoženje ob elementarnih nesrečah. Nagrade po tem členu pripadajo tudi neposrednim izvajalcem večjih novih investicij, investicijskega vzdrževanja, racionalizacije organizacije dela, popravil in ostalih del. Predloge za nagrade daje direktor TOZD v breme sredstev TOZD. Izplačilo nagrad iz prejšnjega člena tega sporazuma in pravilnika o tehničnih izboljšavah in patentih se izključuje. III. DODATKI IN NADOMESTILA 12. člen Za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas (nadurno delo) se delavcu poveča OD za 50 % od obračunske osnove dela in delovne naloge. 13. člen Za nočno delo se delavcu poveča OD za 40 % od obračunske osnove dela in delovne naloge. 14. člen Za delo ob nedeljah se delavcu poveča OD za 50 % od obračunske osnove dela in delovne naloge. 15. člen Za redno delo v popoldanski izmeni (od 14. do 22. ure) se delavcu poveča OD za 10 % od obračunske osnove dela in delovne naloge. Od tega povečanja so izključeni delavci, katerim pripada poseben dodatek za deljen delovni čas po 17. členu. 16. člen Za delo na dan zveznih in republiških praznikov se delavcu poveča OD, poleg zakonsko določenega nadomestila osebnega dohodka zaradi dela in ta dan, še dodatek v višini 50 % od obračunske osnove dela in delovne naloge. 17. člen Delavcem, ki imajo zaradi narave dela uveden deljen delovni čas, pripada poseben dodatek. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot eno uro. Dela in delovne naloge, za katere je uveden deljen delovni čas, se navedejo v katalogu del in delovnih nalog. Dodatek za deljen delovni čas znaša 300,00 din bruto mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot uro in 600,00 din bruto mesečno, če ta prekinitev traja dve uri ali več. Mesečni znesek tega dodatka se razdeli na število delovnih dni in se obračunava za dneve, ko delavec dela v deljenem delovnem času po tako izračunani osnovi. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 18. člen Dodatek za omejevanje fluktuacije se veže na skupno delovno dobo v DO Cinkarna Celje po naslednji lestvici: % od osnovne ocenitve Delovna doba v »CC« del in delovnih nalog do 1 leta — nad 1 leto do 2 let 1,4