IŠKI *1 u ST. 1961 m Eden izmed osnutkov v zamorskem stilu grajene cerkve, po načrtih družbe švicarskih katoliških arhitektov, ki se bavijo prav z domačinsko cerkveno arhitekturo. — Slika spodaj: Železniška postaja v kraju Cieng-mai, kjer deluje slovenska misijonarka m. Ksaverija Pirc O.S.U. , VESOLJNI CERKVENI ZBOR IN MISIJONI Za prihodnje leto je napovedan vesoljni cerkveni zbor v Rimu. Papež f s'cer dobro zaveda, da ga pri vladanju Cerkve podpira Sveti Duh, vendar _ aša p0 možnosti uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za čim bolj uspešno °dstvo Kristusove neveste. Ob tej priliki se bo okrog papeža zbrala večina anov učeče Cerkve. Pretresali bodo — na podlagi številnih in jasnih polkov, ki jih že dalj časa zbirajo številne komisije — ne le dejanski po-°2aj Cerkve v modernem svetu, temveč tudi vse mogoče predloge, kako pobiti versko življenje članov Cerkve, kako jih čim bolj povezati z duhom V aye ljubezni in kako napolniti z apostolskim navdušenjem pri delu osva-anja ljudi za Kristusa. j . Cerkev se dobro zaveda, da njeno poslanstvo ni le v tem, da ohranja 'Spolnjuje to, kar že ima. Njena naloga je vse obširnejša. Nadaljevati mo-a delo Kristusovo na zemlji. Sin božji se ni učlovečil le za nekatere, tudi ne a Polovico ljudi, marveč za celotno človeštvo. To je dogma, ki ne dopušča aoenega dvoma. Vsi ljudje, ne glede na čas, raso in socialno stopnjo, so bili jd*’ešeni s Kristusovo krvjo. Vsi so poklicani k veri v pravega Boga in krstu. "a vse so odprta vrata večnega zveličanja. Cerkvi pa je Kristus naložil dolž-°SC da jih popelje k temu duhovnemu bogastvu. Vesoljni cerkveni zbor te-a dejstva ne bo smel prezreti. Zato bo gotovo precejšen del svojih razprav °yvetil prav perečemu vprašanju misijonskega udejstvovanja Cerkve v naši °bi in bližnji bodočnosti. 0,)OOVORNOST CERKVE GLEDE POGANOV v Nihče ne taji, da mora vodstvo Cerkve skrbeti za ohranitev in poglobitev .jakega življenja katoličanov. Prav nič manjša pa ni njena dolžnost do tako vjevilnih poganskih množic, ki še do danes niso prišle do poznanja resnice in "nstva v Cerkvi. Nekateri so mnenja, da je ta dolžnost Cerkve v določenem kledu cei0 večja, ker so pogani številčno v veliki premoči. Saj ni nobena rJna> da je od celotnega človeštva le ena petina katoličanov. Gre torej za šti-^ 1-at večje množice, ki so tudi klicane k zveličanju, pa ga doslej še niso nj°K,e doseči. Kot katoličani moramo storiti oboje. Poglabljati versko življe-n v med nami, zraven pa imeti še dovolj volje in moči, da privedemo čim več _ Ornikov v Kristusovo Cerkev. Mar niso jasne Njegove besede ob slovesu od °S.to!ov: “Pojdite po vsem svetu, učite in krščujte vse narode!” In da ne bi „pitali na to važno poslanstvo, je napovedal še žalostne posledice, ki bodo ljv (1I‘e, če bi to poslanstvo zanemarili: “Kdor bo veroval in bo krščen, bo zve-an- kdor pa ne, bo pogubljen." V tistem slovesnem trenutku je Kristus za- hteval, da postane njegova Cerkev res katoliška, to se pravi vesoljna in misijonska. Taka mora ostati prav do konca, če se noče izneveriti svojemu bistvenemu poslanstvu in ne izgubiti značaja resnične Kristusove Cerkve. To velja ne le za Cerkev kot celoto, marveč tudi za posameznike. Vse cerkvene ustanove, njeni zakoni in odredbe morajo biti usmerjeni v to, da bo napovedana naloga čimprej in čim popolneje uresničena. Kdor dela načrte z upanjem, da jih bo uresničil, mora poznati in upoštevati dejansko stanje. Tudi za misijonstvo velja iisti zakon. Lepo h' prijetno bi bilo, če bi nam bilo dano, da z nekaj genialnimi zamislimi za" čnemo novo, morda zlato dobo misijonstva. Tudi v misijonstvu ne moremo mimo dejstva, da vsako novo delo sloni na starem in ga mora upoštevati. Zato je nujno, da pogledamo vsaj tri točke, ki so izredne važnosti za nadaljm razvoj misijonskega dela. 1. KATOLIČANI IN POGANI V ŠTEVILKAH Za lažje umevanje nadaljnih izvajanj je primerno, da ugotovimo, kako je z versko pripadnostjo današnjega človeštva. Res je, da številke niso vse. Res je pa tudi, da prav na podlagi statistike zadobimo vsaj približen pojem o važnosti in težavnosti misijonskega dela. Na razpolago imamo več statistik, ki pa ne soglašajo v vsem. Vzrok je treba iskati ali v času, kdaj so bile sestavljene, ali pa tudi v vključenju posameznih dežel temu ali onemu kontinentu. Tako je n. pr. Britanska enciklopedija pred sedmimi leti objavila poročilo, po katerem naj bi na vsem svetu živelo le 2.355 milijonov ljudi. M. Boufard pa v svoji najnovejši knjigi P°" daja številke, ki dajejo kot celotno število prebivalstva okr. 2.837 milijonov. Nikakor ne moremo verjeti, da bi človeštvo v pičlih šestih letih moglo na" rasti za nič manj kot 482 milijonov. Vzrok tako velike razlike bo pač v tem, ker sta z različnim kriterijem presojala prebivalstvo dežel, kjer še sploh ni bilo ljudskega popisovanja ali pa se je izvršilo že pred leti. Eden je šel bolj na široko, drugi bolj na ozko ali pa se je preveč držal že zastarelih številk. Pri ugotavljanju števila katoličanov se poslužujemo podatkov rimskih kongregacij. Za misijonske dežele, kolikor te zavise od kongregacije za širjenje vere, so ti podatki zelo natančni in vsako leto novi; podatki drugih kongregacij pa niso tako izčrpni in do podrobnosti zanesljivi. So pa zadostni za trditev, da je število katoličanov naraslo na 510 milijonov. Da pridemo do števila nekristjanov, poganov, mohamedancev in j udov, prištej'emo h katoličanom še protestante in shizmatike. Prvih je okrog 230 milijonov, drugih pa 180 milijonov. Protestantske statistike so navadno zelo jasne in točne. Tako dobimo skupno število kristjanov 920 milijonov, kar odštejemo od celotnega števila prebivalstva in nam ostane 1917 milijonov nekristjanov. Če gremo na pot po posameznih kontinentih, pridemo do spoznanja, (*a je številčno razmerje med katoličani in pogani najbolj žalostno v Aziji. T.a kontinent, na katerem živi več kot polovica vsega človeštva, ima le 33 milijonov katoličanov, kar predstavlja 2% prebivalstva. Kako naj bo človek vesel ob misli na 19 stoletno misijonsko delo Cerkve in ob dejstvu, da je danes um manj kot f>7% celotnega prebivalstva zemlje še vedno brez vere v Kristusa-Kdaj bo tudi tem zasijala luč milosti in zveličanja? (Sledi.) J. M. C.M. člun Ta.risba sicer gotovo netočno, a vendar pomenljivo pojasnjuje prednji avet v*n lSP°dnj° statistiko. Črna polja in pičice pomenijo ves nekatoliški Kri ’* kar Je belega, katoliško, Cerkev Kristusovo, ki edina izžareva polno “«usovo ]uč v svet- Razmerje med katoličani in nekristjani po kontinentih ^tinent Prebivalstvo Nekristjanov % Katoličanov % A*ija 1.675.592.000 1.625.158.000 96,8 33.444.298 2,1 Af-’ika Amerika ®Vl’opa 235.255.000 182.533.000 77,6 23.419.112 10 380.085.000 85.632.000 22,5 217.261.150 37,2 632.136.000 120.030.000 19 233.086.701 36,9 0ceanija 14.111.000 3.368.000 23,9 2.865.392 18 i Skupn0 2.837.179.000 1.916.721.000 67,6 510.067.653 18 RDEČI PARADIŽ IZ MOSKVE RUDA JURČEC April 1961 bo prešel v svetovno zgodovino kot eden najpomembnejših mesecev našega stoletja. V Izraelu so začeli proces proti Eichmannu, ki je po navodilih Hitlerja in njegove vlade pokončal v nacističnih taboriščih in krematorijih nad šest milijonov Židov. Svetovno časopisje je pisalo, da bo proces dejansko analiza tiste pogubne teorije, ki je dajala arijskemu, to je nemškemu plemenu posebno prednost za vlado nad vsem svetom. Ko bodo židovski sodniki obsodili Eichmanna, bo s tem obsojen ne samo velik1 zločin pokolja Židov v Nemčiji, ampak bodo obsojeni vsi tisti, ki zagovarjajo plemensko premoč belega plemena nad drugimi plemeni. Nekaj dni popral je bila na zasedanju angleškega Commonwealtha izključena iz te družin8 narodov Južna Afrika: ko bo dne 1. maja Južna Afrika postala republiko bo nehala biti članica občestva narodov, ki ima v Londonu svoj sedež-Narodi nebele barve, zlasti zastopniki iz črne Afrike, so dosegli velik0 zmago in obsodili rasizem, predno se je začel proces v Izraelu proti na' cizmu. — Moskva je dosegla v istem času uspeh, ki je zanimanje za Eich' mannov proces v Izraelu kar zasenčil: Jurij Gagarin je kot pilot sovjetsko vsemirske ladje “Vostok" kot prvo človeško bitje obletel zemeljsko ob}0 in srečno pristal na zemlji. — Na Kubi se je izvedel prvi poskus invazij8 protikomunističnih oddelkov, pa je po nekaj dneh vojskovanja propadel i11 so se Castrovi nasprotniki morali umakniti v hribe ter počakati na nov0 priložnost, ko bodo bolj pripravljeni za spopad z režimom, ki po tej epizodi že ni več samo kubanski problem, ampak vprašanje vsega ameriške#’1 kontinenta, in to v času, ko se skuša vsidrati na ameriškem kontinentu s komunizmom na Kubi sistem, ki odpira celo vrsto problemov za narode i’1 ljudstva, ki žive na tem kontinentu. — V Evropi sami pa bo morala Fran' cija dokazati, kako zna urediti alžirski problem. Moskvi se mudi Sovjetski pilot Gagarin je po pristanku na zemlji pripovedoval, da je v dobi letenja okoli zemlje izgubil vso težnost in je v svojem prostoru ladje kar “plaval”. Težnost je izgubila vso moč: le s težavo je mogel držati v rokah zvezek, kamor je zapisoval sproti vse svoje vtise. Malo pred njegovim poletom v vsemirje so v Moskvi kot na dani znak začeli pisati o vprašanjih, ki se jih sovjetski znanstveniki in publicist’ do tedaj niso smeli niti dotakniti. Ko je Lenin v letu 1917 izvedel kom”' nistično revolucijo v Rusiji, je bilo okoli njega polno razdejanje; ruski svet Azije in Evrope je bil kup pogorišča in sovjetski vladni sistem se je vseda* na grmade razvalin. Komunizem ni imel ljudem pokazati ničesar, kot bed” in trpljenje. Lenin je obljubljal, da se bo ruski komunistični svet reŠ’ šele, ko bo ves svet zajela revolucija; obenem z njim je Trocki zagovarja* misel, da mora biti Rusija zibelka velike svetovne revolucije, kajti marks1' zem bo pokazal svojo odrešilno moč tedaj, ko se bo do konca izvedel ko”' flikt s kapitalističnim svetom: svetovna revolucija bo šele odprla sovjet' knnmU •Vladailju RVeta Pot med vse narode. K0 bodo vsi narodi sprejeli l99nniZem’ 1)0 zavladal rdeči rai na zemlji. Toda po Leninovi smrti (leta d | ) oblasti ni prevzel Trocki, pač pa Stalin. Razvoj v kapitalističnem iu sveta pa se ni razvijal v krizo in svojemu propadu nasproti. Stalin Ri zato odločil za uvedbo svojega režima v Rusiji in proglasil, da se z„?1-a najprej spremeniti v rdeči paradiž Rusija sama, in šele nato bo ruski Kied mogel pritegniti za seboj narode sveta, da bodo sledili sovjetskemu r„clnP življenja. Stalin je ves čas svojega vladanja strogo nadziral ves kcb'-0- S0vjetskeKa sistema in je prepovedal sleherno napovedovanje o tem, u a-> ln kako se bo mogel uresničiti komunizem v celoti, to je kdaj se bo edel rdeči raj v Rusiji in za tem na svetu. Stalinu je sledil Hruščev, ki na prvem kongresu partije februarja 1. 1956 razkrinkal Stalinove gro-tem v11 naPake- v novih razmerah se je partija morala postaviti na nove tud' i’V tekmi z n°vimi P°K°ji je morala pomesti s sencami Stalina in v p ženina; komunizem bo dobil nov obraz, privlačen ne samo za narode Rusiji, ampak za ves svet. Znanost je ustvarjala industriji neizmerne nanesti razmaha, posegi v vsemirje so začeli zasenčevati teorije partije Jemati pomembnost voditeljem partije same. Partija je morala poseči močnejših sredstvih propagande. lldeče kraljestvo na zemlji tj. Proti krščanski zamisli o božjem kraljestvu v onostranstvu, se je par-ki-ai• 6le zdaj „odločila razglasiti, da je nastopil čas uvajanja tostranskega tir Aes*-Va sreee in blagostanja na zemlji. Stalin je prepovedal kompromi-Zemi-- komunizem z utopističnimi napovedmi o bližnjem rdečem raju na izi«?-i1' H,'uščev Pa ie v izjavi dopisniku ,newyorškega Timesa že 1.' 1958 Priäi j da b° “rdeči raj” na zemlji dosežen v letih okr. 1980, če “ne bo nvt vmes do tretje svetovne vojne.” Hruščev misli, da bosta do takrat r; °mat‘zacija industrije in elektrifikacija poljedelstva toilko napredovali, ra f e*itev dobrin med vse ljudi toliko popolna, da bo nastopila vlada brez-iti v dne družbe na svetu; država bo odpravljena, denar ne bo več potreben vsakdo bo imel vsega dovolj po svojih lastnih potrebah. p0 leta 1961 je bilo podrobno pisanje o takih utopijah v Rusiji pre-s0 ®oano. Toda poleti satelitov, načrti za polet na luno in še kam drugam kateP-v.aV*Jal* Pai"tij° v čudno luč. Ljudje so se zanimali za uspehe, pri p0 ,lh Partija neposredno ni imela posebnih zaslug... Ustvarila je sicer Rt.k“)e- toda junaki so prihajali iz vrst ljudi, ki niso vihteli pri tem proti t'v‘. Pal'tijske zastavice v rokah. Partija se je zato odločila, da dovoli °dsf -° .Jave poplave načrtov o tem, kakšen bo komunistični svet v Rusiji s0v-et v prihodnjih letih; višek bo dosežen v letih med 1972-1980. Član “Nov Akademije znanosti Strumlin je v revijah “Industrija in znanost”, da 0 življenje” in “Oktober” napisal vrsto razprav, v katerih napoveduje, den • 0° leta 1964 začel v Rusiji uvajati 30- in potem 25-urni delovni te-b0(i '*i v letu 1968 bodo mogli delavci imeti 110 dni dopusta na leto, a delo pal' le štiri ure na dan. Avtomatizacija dela bo vse tol omogočila; 2i*'ali °d° d?Jan8ko opravljali elektronsko opremljeni stroji, ki jih bodo nad-dap ’ rot>oti, človek bo torej moral delati komaj kaj več ko štiri ure na ip z ,Ves. ostali čas bo ostal za uživanje dobrin in sadov dela, službi duha in ,.V'L Ker bodo pogoji za življenje tako ugodni, bodo odpadle vse ovire ' z lke. sodišča ne bodo več potrebna, odpravljen bo denar, ker ne bo več potreben. Ljudje bodo stanovali v ogromnih komunalnih palačah, »a. hrano bodo hodili v skupne obednice, stanovanjski kolektivi bodo grajen' v tri nadstropja: v pritličju bodo oskrbovalni in upravni prostori, v prvem nadstropju bodo prostori za otroke (otroški vrtci in igrišča), v drugem nadstropju bodo stanovanja za tiste, ki bodo živeli v družinah, tretje nadstropje pa bi bilo odmerjeno za samce. Strumlin zagovarja misel izvedbe popolnega kolektiva, kjer ne bo sporov ali razlik, kajti za egoizem, razredu0 izrabljanje in individualistična nagnenja nosi danes odgovornost sistem socialnih razlik, ki pa bodo odpravljene, ko bo avtomatizacija gospodarstvi izvedena do konca. Enake članke sta skoraj istočasno napisala partijski» ideologa Stepanjan v “Oktobru” in Žitarev v celi vrsti razprav, ki so bil® objavljene v reviji “Politična samovzgoja”. V kratkem času je izšlo dvajset takih napovedi, ki bi bile v drugih časih in okolnostih prepovedane ko' nevarne utopije: če se namreč ne uresničijo, se bo partija osmešila. • • Hruščev sam je bil še previden, ko je nastop “raja” zastavil nekako v letnico 1980. Ko se je torej val napovedi toliko razmahnil, se jim je pridružil 3e biolog prof. Bruščeiv, tudi član Akademije, ki je izračunal, da bo okr. let» 1980 nastopil čas, ko bo fizikalna in medicinska znanost toliko napredoval'1, dai bo mogla biti starostna meja človeka raztegnjena na 200 let; znanost bo mogla ugotavljati naravne katastrofe in vzroke bolezni in jih odstri'-njati v tolikšni meri, da bodo možna “oživljanja navideznih smrtnih slučajev”, obenem pa bodo metode obnavljanja človeškega organizma bi'®z meja in bodo odkrivale vedno nova sredstva pomlajevanja. Vse te napovedi torej niso iz trte zvite. Kakor poročajo opazovale'-se razvija vse po načrtu, ki ga vodi partija, in nekatere ugotovitve in napovedi bodo sprejete že v program sovjetske komunistične partije, ki se letos sestane na kongres. Nove parole bodo tolikšne, da bodo popolnom» spravile vse trdno v roke partiji. Kar se dogaja na polju znanosti, tehnik® in v okviru oboroževanja — vse bo sad in uspeh partije in njene vsemogočnosti. Partija bo osrečila najprej Rusijo in nato ves svet. Na pragu neomejenih možnosti Eichmannov proces v Izraelu je zasenčil polet Jurija Gagarina oko*' zemlje; le-tega pa je zasenčila invazija protikomunističnih borcev n" Kubo. Prvi napad protikomunistov se je ponesrečil, Castrov režim se )e. ohranil, verjetno za ceno, da se bo na otoku še bolj zasidral komunisti«)"1 sistem, ki ga bodo poslej utrjevali sovjetski strokovnjaki. Komunizem b° v še večji meri pljusknil ob obale obeh Amerik. Ruski komunisti bodo dejansko prišli na ameriški kontinent, to je tisti kontinent, ki je Hruščev» tako privlačeval, da je že dvakrat moral priti na obisk v New York, enkvm kot vljudni gost, drugič kot razjarjeni propagandist. Obakrat pa se J1: vrnil v Moskvo z napovedmi, da je “blizu čas, ko bo sovjetski človek doseg®! standard ameriškega državljana.” In ko bo to doseženo, bo konec premo«-1 kapitalizma, uvedba “rdečega raja” v Rusiji bo končna zmaga komunizm" nad zapadom, iz Moskve se bo začel širiti “rdeči paradiž” po vsem svetu-Ko bo standard sovjetskega človeka izenačen z ameriškim, bodo s ten' vsem odprte neomejene možnosti, ki so bile dosedaj na razpolago sam0 ameriškemu človeku. Med drugo svetovno vojno se je na ta svet “neomejenih možnosti” opiral že Hitler, ko je izjavljal: “Če bi mi imeli ameriŠk® Možnosti v tehniki, potem bi splezali v vsemirje in si prinesli luno na eml]o...” Ruska raketa je že prišla na luno — in “neomejene možnosti” e sedaj odpirajo svetu, ki ga “ustvarja” komunizem... .Prvi spopad med komunizmom in njegovim ameriškim nasprotnikom I? J6 zaključil s prvo zmago komunizma. Toda ameriški svet (po izjavah ^ennedyja) ne misli kloniti. Borba se je šele začela — in poleg sredstev Materialne narave se vpletajo v boj ideje, ki jim komunizem sicer pripisuje ''ugoredno vrednost in pomen, krščanskemu svetu so pa bistvo in resnica. Ko so židovski sodniki v Izraelu Eichmannu očitali, da je v imenu nacizma načrtno uničeval židovski narod, se je Eichmann mogel izgovoriti, a kljub vsemu nacizem na polju uničevanja ni bil vsemogočen: ko so b koncu druge svetovne vojne preštevali Žide, ki so še ostali živi v de-«I ah Evrope, kjer je vladal nacizem, so jih našteli 2,400.000. Vsekakor •epo število” v primeri z aparatom, ki je bil pognan v načrtno klanje, ^acizem je imel na tem polju v Evropi neomejene možnosti — in ni uspel, j akje je morala imeti Evropa v sebi sile in vire, ki so načrtno klanje in ^-trebljenje Židov onemogočile. Ko je Kennedy odklanjal misel, da bi bila Kuba obsojena na to, da bione v komunizmu, je omenjal, da se svoboda ne bo dala zadušiti. Kljub °botom, ki bodo živeli v “rdečem paradižu", se bo človek razvijal kot vobodno bitje, ki bo imel do lastnega življenja in do življenja svojih bližal" drugačen odnos kot pa bi bil tisti, ki bi moral biti odmerjen po uradnih bčunalih in partijskih sistemih. Kajti v Moskvi pravijo, da bo država odplavljena, denarja ne bo več, pač pa bo ostala partija s svojim aparatom, orei s svojo policijo. Sistem partije bi ostal vladar nad svobodo človeka. Kakor se more sklepati iz prvih reakcij na dogodke na Kubi, se bo ,kušal zlasti ameriški svet reševati z idejami, ki so oplojevale zapadno blturo in civilizacijo. Daši so velike razpoke v utrjevanju krščanskega Jeta zlasti na kontinentu Južne Amerike, se vendar prav tod navajajo Jfneljj vere, ki naj obvarujejo narode Amerike pred utonitvijo v komuni-8tlcnem svetu. če v Moskvi na odpornost zmaterializiranega severnoameriškega sveta sp .l'ačiinajo veliko, se pa na drugi strani vedno in vedno pojavlja tista alna nit v komunistični politiki, ki vidi v krščanstvu svojega največjega asprotnika in največjo oviro za prodor in zmago. Iz centrov komunističnih izhajajo navodila in okrožnice, ki nalagajo članom partije, kako naj ^Podjedajo sile in korenine krščanstva povsod, zlasti pa v misijonskih pre-ejih Azije in Afrike, pa tudi Južne Amerike, kjer je v mnogih deželah p? ”e slabši kot pa je v misijonskih, poganskih pokrajinah. Okrožnice i/ll‘*ije, kolikor se razkrivajo, navajajo podrobna poročila, kako se morajo j^jMPPisti znati infiltrirati v katoliške vrste, ustanove in celo med duhov-»tvo jn misijonarje. Člani partije dobivajo navodila, kako je treba pro-r lati v katoliške verske šolske zavode, semenišča in celo že tudi v bogove. Naloženo jim je, da morajo biti v razredih, učilnicah in predaval-jtlCaP komunisti najboljši učenci, zgledni v verskem obnašanju pri oltarju v<. y?yskih opravilih — po opravljeni nalogi pa prinesti izdelan načrt, kako ski zavod uničiti, cerkveno provinco zadaviti. cio ^0Ipunizem je ustvaril zbor izšolanih poklicnih političnih in revolu-"arnih delavcev in nameščencev; tega nima noben politični ali vojaško kanizirani sistem na zapadu. Seveda so v Moskvi poleg ugodnih okoliščin znali preračunati tudi vse tiste okoliščine, ki bi mogle izpeljavo sovjetskih računov o neomejenih možnostih zavreti ali preprečevati. Glavni njihov nasprotnik je krščanstvo in njegovo pojmovanje o človeku kot svobodnem bitju; še bolj pa nauk krščanstva, ki ima o paradižu za človeka na zemU' nazore, ki stavljajo človekov raj v njegovo notranjost, ne pa v oblast nad svetom in njegovimi “neomejenimi možnostmi”. Hruščev je izpričal svojo vero v rdeči raj z besedami: “...imeli ga bomo, če do 1. 1980 ne bo tretje svetovne vojne...” Toda: ko bodo v Sovjetski Zvezi gradili svoj raj za konec tega stoletja, se razvoj na zapadu — v Ameriki neomejenih možnosti — verjetno ne bo ustavil... Partija pa se s' svoje strani s svojimi napovedmi ne bo smela osmešiti ali razgaliti... In kaj bo nosil v svoji glavi državljan novega ruskega raja v tistih trenutkih brezdelja, ki mu bodo ostajali prosti za opazovanje in razmišljanje potem, ko bo v štirih urah dnevnega dela ostajal sam s seboj, povrh pa še tistih 110 dni na leto, ko bo imel počitnice...? In ruski človek ima za razmišljanje več talentov, kakor pa jih ima marsikak narod na zahodu. Rusi, Slovani so predvsem narod mislecev . Jetniki lastnih iluzij Rakete, sateliti, poleti pilotov okoli zemlje in v vsemirje — vse to bi naj komunistom služilo hkrati tudi kot izvajanje psihološkega pritiska na zapad, ki bi se moral začeti tresti v strahu pred sovjetsko oboroženo premočjo. Toda oni sami se morajo hkrati zavedati, da jim uporaba vsega tega ne more prinesti nobene koristi, če sami računajo na potrebo, da vsaj do 1. 1980 tretje svetovne vojne ne sme biti... Brezrazredna družba bo živela brez sodnij in denar bo odpravljen v Moskvi. Toda partija bo ostala in z njo ves aparat, ki bo budno stražil nad ljudmi v “raju”. Nacizem je imel mogočno policijo in še mogočnejšo vojsko. Zajel jei skorajda1 vso Evropo in kljub vsemu je moral dopustiti, da so se nekje skrivali Židje, ki so bili pričevalci svobode, ki nacizmu ni bila všeč... Ali bo mogla partija zatreti “človeka v človeku", kakor1 ta vedno in vedno živi v njegovi najvišji lastnosti, to je v njegovi svobodi, ko bodo verjetno že milijarde živele pod knuto komunizma in bo z vsem blagosta-njem oskrbljeni človek imel ves čas na pretek za opazovanje te “svobode”, najprej zunanje in potem še bolj — notranje? Za zunanjo bo vse poskrbljeno, notranja pa bo ostala edino, ker bo resnično njegova popolna last-In to svobodo ne bo metal od sebe in mu je nikdo nikdar ne bo mogel vzeti- Končno pa: partija je začela oznanjati svoje napovedi za leto 1964, 1968 in 1980. Vse, kar partija reče in stori, mora nositi pečat nepogreŠ' ljivosti. In če se na zapadu svet ne bo razvijal tako, kakor so partijski statistiki izračunali...? če bo treba datume odlagati in jih sploh nazadnje ugotavljati kot neizvedljive? Vabe so velike in lepe. V iluzijah in pravljicah so dovoljene; le tako mogočnim organom, kot je partija, niso. Iluzije so smrt za politiko. April 1961. J CERKEV V PAKISTANU Pakistan je dežela krepkih nasprotij. Starinska prevozna sredstva v Mohenjodaro in Harappa se srečujejo z zadnjimi izdelki Detroita in Co-Vcntryja. Kričeča revščina životari v senci razkošja. S jajne stavbe rasto P°Ieg bednih koč. Tudi obe državni polovici, vzhodna in z^padna, se močno razlikujeta. * prvi so štiri škof je, v drugi šest. Ker so r 'zmere tako raznolike, so različne tudi težave, ki jih mora Cerkev premagati. V Lahore, n. pr., Je treba vzdrževati polno misijonskih postaj, medtem ko je Karači danes Nadškofija rastočih mestnih župnij; vzhodni P kistan zastavlja vsa vračanja, kolikor jih pozna apostolat med poljedelci. Položaj Cerkve je sicer težak, vendar moremo z velikim upanjem gledati na njen razvoj. Vel-ki napori so dali že lepe uspehe. Zanimive številke Primerjava statističnih podatkov iz let 1953 in 1960 dä videti zanimive obrise: Celotno prebiva'stvo Katoličani ........ Krstov............. Duhovn kov......... Bratov ............ Sester ............ Teologov .......... Senrnaristov....... Kntehistov ........ Učiteljev.......... župnij ............ Misijonskih postaj Šol ............... Učencev ........... Bolnišnic ......... Dispanzerjev ...... 1953 76,759.690 228.491 16.420 297 66 584 15 71 513 1.127 56 1.630 363 45.992 15 55 1960 82,010.000 304.446 26.215 353 83 851 19 110 740 2.2)5 57 4 2)0 452 69.873 27 67 Porast v procentih 6,7 33 60 20 26 45 27 66 44 98 159 24 51 26 22 Katoličani so le delček celotnega prebivalstva; njihov vplih pa silno y ek"ša nj hovo število. Stalno rastejo, kar kaže tudi stalen dvig rojstev, tem porastom pa zaostaja porast števila duhovnikov in bratov — ta Vix Procenta sta med najnižjimi v tabeli —; bolje je s sestrami. ^l|hovniki, župnije in misijonske postaje ^ . Sämo računanje s procenti seveda ne more pok"zati. kakšen je dejanski 0|°žaj. Kaj pomeni 358 duhovn kov v 80-milijonski množici? Moremo se to'aziti, da pride en duhovnik na 850 katoličanov. A 1. 1953 je prišel eden na 769 vernikov. Obe številki nista neugodni; vedeti pa je treba, da so duhovniki zelo neenakomerno porazdeljeni. Delo po šolah jih zajame toliko, da j h malo ostane za dušnopastirsko in misijonsko akcijo. Zdelo bi se naravno odtegniti duhovnike iz šolstva in jih zamenjati z laiki. A pomislimo, da so šole resnično življenjski sok misijonov in da ima prisotnost duhovnikov po učnih zavodih velik vpliv na ljudi. V podeželskih župnijah in misijonskih postajah so velike razda'je in težaven promet pomembna ovira za delovanje. Hitro se poznajo učinki, Če Se kam nenadno vpreže več ljudi in denarja. To se je zgodilo, ko so ameriški dominikanci prevzeli misijon Bahawalpur. Bili so motorizirani in so jim bile tako dostopne n°jbolj oddaljene vasi in nj hovi obiski so bili lahko pogosti. Še posebne probleme postavljajo vijugaste vodne poti v vzhodnem Pakistanu. Monsumi morejo tu ustaviti vsako misijonsko delo, podobno kot silna vročina v zahodnem Pakistanu. Kljub vsemu pa so misijonske postaje neverjetno porasle. Cerkev in islam Kot doslej nikdar in nikjer, tudi v Pakistanu ni množičnih prestopov muslimanov. Predvsem stopajo v katolicizem nižji sloji. Med spreobrnjenci so tudi animisti in hinduisti. Pa tudi številni protestanti najdejo pot v katoliško Cerkev. Važno vlogo pri spreobračanju imajo katehisti. Ti najdejo z drugoverci stik, pridobe njih zaupanje in jih pripravijo na. duhovn.kovo delo. Mnogi muslimani imajo Cerkev za nekaj tujega. V tem mišljenju st) bili vzgojeni in bodo pri tem ostali, dokler ne bodo spoznali, da je krščanstvo prišlo v Pakistan z apostoloma Tomažem in Jernejem, mnogo preden je islam nastal. Tem predsodkom je dodati, da vidi večina prebivalstva v samostojnem Pakistanu zaščitnika musl manstva, njegovih nazorov in načina življenja. Zato enačijo — vsaj podzavestno — islam s patriotizmom- Po zgledu holandskih “odprtih vrat" je Cerkev ustanovila v Karačiju Kato'iški informativni urad na eni najbolj prometnih cest. Je precej ljudi, ki se izogiblje srečanju z duhovnikom, stopijo pa radi v tak urad, ker jih Cerkev zanima. Tu se jim razprši marsikak predsodek. Urad služi tudi za knjižnico in čitalnico. Razmerje do vlade je v celoti prisrčno. Verjetno so v Pakistanu med vsemi muslimanskimi državami najboljši odnosi med Cerkvijo in državo. Gotovo bi se to spremenilo, če bi bili prestopi v katolcizerrq bolj pogosti in številni. Pred 1958 je bil Pakistan islamska republika, nato je bil» ustava ukinjena in vojaški režim je imenoval posebno komisijo, ki naj izdela novo ustavo. Sprejemljivost muslimanov za katoliške nazore in vzore je kaj različna. Tistega, ki bi se spreobrnil, redno čakajo mnoge težave, celo zavržen j e in preganjanje. Zato ni čudno, da se mnogi obotavljajo sprejeti vero in pretrgati odnošaje s sorodniki in znanci. Da bi Cerkev bolje spoznala miselne struje v islamu in duševne poteze ljudstva, med katerim deluje, so pred kratkim ustanovili v Karačiju Institut za orientalne študije; podobna ustanova je nastala v Barisalu v vzhodnem Pakistanu. ^ialno delo . Na več načinov skuša Cerkev pripomoči k družbenemu vzponu. Med Najvažnejšimi poskusi- je bila naselitev katoličanov po vaseh. Cerkev je uPila obsežna zemljišča in jih dala vernikom v najem. Poskus ima dobre n slabe strani. n Po mestih pripada veliko katoUčanov revnim plastem, n. pr. čistilcem. koliščine često ovirajo pošteno krščansko življenje. Cerkev si prizadeva, a jih izboljša. Bolj kot podpora bi rešile položaj strokovne šole in koope-ative — tako bi reveži postali koristni državljani in bi prišli do potrebne aniozavesti in samostojnosti. Zdravstvo Cerkev je z junaško požrtvovalnostjo opravila veliko delo po bolnišni-y?, *.a gobavskih naseljih. Znaten povišek števila zdravstvenih zavodov v panjih sedmih letih kaže, kako visoko cenita Cerkev in ljudstvo to delo. ,.° eg vzgojnega področja je to področje verjetno najbolj važno za stik z JUdmi in vpliv na nj h. Bolezen podre vse pregrade. Kje naj bi bila bolj J^vidna Kristusova ljubezen kot v potrpežljivi službi bolniških sester? Ji.hovi zgledi morajo vzbuditi občudovanje. Katoliške bolnišnice imajo J^kanski ugled med verniki in med drugoverci. Razen tega je več škofij-ten dispanzerjev, po katerih posvečajo k'toliški duhovniki nekaj ur na k, .„brezplačnemu zdravljenju. Lajični prostovoljci z bolničarskim in le-arniškim tečajem pomagajo zdravnikom in bolnikom. Vž8oja n Tu je vp'iv Cerkve na ž vljenje najmočnejši. Že iz časov pred samostoj-je°stj0 Pakistana je podedoval i sijajno tradicijo na tem poprišču; potlej q sP°P0lniIa mrežo svojih učnih zavodov. Ti predstavljajo glavno oporišče Vat'Ve v Prstanu. Ako bi iz katerega koli vzroka te šole prenehale delo-Sjll- bi vpliv Cerkve čez noč izhlapnel. Porast števila šolsk h poslopij je „^er majhen, p^č pa so se silno pomnožili učenci in učitelji. To daje veliko Ijt’Nnja. Pd Šolah je Cerkev v neposrednem stiku s skoro 70.000 m'adimi do>i, po večini nekatol čani, in po njih s starši. Ti visoko cenijo čut je zUosti in pravičnost katoliških vzgojiteljev. Vladna komisija za šolstvo 8o Poročala: “Privatne šole imajo izredno važno mesto. Nekatere od njih 8q v Preteklosti postale vzor za druge zavode. Njihovi ravnatelji in uč telji ka,Se. Povzpeli na vodilna mesta v našem narodnem življenju.’’ Dotok v 8o?‘^ke zavode je tako močan, da jih zlepa ne bo dovolj. Na žalost W'nai?ena sredstva nezadostna: tako se izgubljajo največje priložnosti. Pofl1116^6 katoliškega šolstva do v’°de je odlično. Precej zavodov dobiva vZg •°r°' PonoČila. nadzornikov dokazujejo, kako vlada ceni katoliško v(rVn° delo. Doslej je upoštevala razloge, ki govore proti pouku drugih stev v katoliških šolah. Usn 7.aradi pomanjkanja sredstev so napori za višje šolstvo doslej malo hjfeh- L. 1953 je bilo 7 višjih šol (“Colleges”) s 478 dijaki; 1. 1960 je činiea zavod več, dijakov pa 1.277. Lahko je uvideti, kako zaradi tega ve-etluk C^*',a^ov' ki gredo skozi kstoliško srednje šolstvo, ni mogoče nuditi S usmerjenega visokoSo'skega študija. host ,a bi mogla dati katoliškim fantom in dekletom vzgojo in pripravlje-et^Q, Za življenje, bi Cerkev morala razpolagati z mnogimi tehničnimi in °vnimi šolami. Te bi omogočile tudi. da bi se diplomiranci uveljavili v jnvnem in gospodarskem življenju in od tega močno zavisi obstoj katoliške skupnosti v Pakistanu. Katoliški tisk Že zgodaj je Cerkev v Pakistanu začela z listi in založniškim delom-Danes ima deset'glasil — po pet v ang'eščini in domačih jezikih, benga*' skem in urdujskem. Knjig doslej ni dosti izšlo, pač pa precej brošur ij1 šolskih knjig. Poglavitni izdaji pa sta bili obrednik v obeh domačih jez1' kih in prevod sv. pisma v urdujski jezik (ta je bil natisnjen v Italiji); Neprecenljiv je pomen katoliškega tiska za obrambo resnice in za boj prot1 zmotam. Med temi je n. pr. nadzorstvo nad rojstvi, ki ga zagovarja vlpda pod imenom “družinsko plan ranje”. Katoliški tisk je bralcem prikazal sta* lišče sv. očeta in cerkveni nauk, ki je za vernike obvezen. Bodočnost Res je, da obzorje ni brez oblakov, vendar moremo z utemeljenim op' timizmom gledati v prihodnost Cerkve v P°kistanu. Pravočasna pomoč bo omogočila bo’j plodno delovanje na raznih toriščih in odprla nova, Pred' vsem pa bo morala Cerkev vzbuditi v vernikih zavest dolžnosti, ki j ib imajo kot njeni udje, in odgovornosti, ki jih imajo kot državljani. Nasled' nje desetletje je odločilna doba za Cerkev v Pakistanu. [Po članku nadškofa v Karačiju Jožefa Cordeira v revij1 “Worldmission”, leto 11, št. 3 (1960), str. 57-64.] Alojzij Geržinič GUIDO MANACORDA Drama v treh dejanjih z vmesno igro Prevedel Nikolaj Jeločnik. — Nadaljevanje prvega dejanja. 3. prizor SAVEL (nremeri s pogledom ves trg ., Vod stebriščem uzre Janeza in Ma-llo): Glej no! Kaj pa vidva tam, cme-•ava Nazarenca? (Nadaljuje, še preden dobil odgovor) : Ne prenesem cmera-, ljudi. Res žalosten in dolgočasen ta a* Bog!... JANEZ (mimo): Naš je Bog živije-•>a in radosti! SAVEL (posmehljivo) : Ne bi dejal, %Vaju gledam! JANEZ: Jočemo za Učenikom, ki je ^ °d nas. A kar je obljubil, izpolnilo j® b°; in našli ga bomo spet v miru v ljubezni, ki ji ne bo konca... SAVEL: Mir in ljubezen! Zabloda p®ea zablod! Kot da življenje ni boj in ePlr! Orel ugrabi nežno jagnje, v ne-stopnjh višindh mu raztrga meso, in „ J zobmi nedolžnega jagnjeta ginejo jpZl^e mladike. Kitje požirajo preroke jp cl°vek gre nad človeka: upogne ga j, v^a stori za sužnja, če pa mine sov-instv°> ustavile in osušile bi se vode jp ni0I'ja; omrtvela bi drevesa in trave, Pp.^tovje vse bi obstalo kot s pečatom st;ivpVuno- To vam Je Življenje in Po- Savel, staro Postavo misliš, sir, ", ne Poznaš, ki jo je prinesel Jezus, n>žji... $6p)'A-VEL (odločno) : Prezir temu va-f)|n ,u . Jezusu: bog ženska, cestninarjev, Ja!" 'n sužnjev! Ve V^^Z: Ne kolni, Savel! Le On sam tv’ 6 Se v tem slepem in globokem srdu hekor111 ne skriva ljubezen, ki bo vzklila Vse^'^®^‘: Ljubezen, pa v meni? Glej: Sovražim, vse. Farizeje mojega ro- du, ker molijo in ne umejo. Trgovce, kar trgujejo z lažjo in z lažjo kopičijo svoje oholo imetje. Duhovne, ki nečistniki stopajo pred oltar in s svojo nečisto molitvijo kličejo na ljudstvo jezo Gospodovo. A čez vse druge sovražim vas, Nazarenci, kajti s svojim besedičenjem odpuščanja in miru sesate poslednje sile Izraelu, in ko hočete, da so si bratje vsi, ga dajete sovragu v roke* Veš, koliko Perzov je dala usmrtiti Ester en sam dan, da maščuje Hamana? Petinsedemdeset tisoč. In je bila žena! JANEZ: Kraljestvo Sina božjega se še ni začelo... SAVEL: In naj se ne prične, če naj pomeni mehkužje in podlost!... JANEZ: In vendar se bo pričelo. Vem, Savel, velik je tvoj pogum in plemenito tvoje srce in tvoja roka je močna. Tvoj srd pa rodi nebogljena ljubezen tvoja. Poglej okrog. Koliko ljudstev in mest in kraljev, ki se sprimejo zagotovo in poginejo! Koliko svetišč in oltarjev, ki bodo v stoletjih sprhnela v prah! A tam gori na nebu boš videl en sam prestol, ki mu je dano, da ne mine nikoli; in svetišče iz zvezda boš videl, stoletja bodo šla mimo, pa se ga dotaknila ne bodo. Človeško sovraštvo in srd ljudstev pa se bosta zlila v ocean Ljubezni, kot se potoki in reke divje vale v morje, da se izgube v modrih vodah in se umire. SAVEL (odločno zmaje z glavo): Kot da bi morje bilo brez viharja! MARIJA IZ MAGDALE (nenada strastno poseže v razgovor): Vihar, res. A brž pod gladino je mir, pokoj, ki ga nič na svetu ne vzburi več. Pavel hoče odgovoriti, besno bije ob ročaj na meču; tedaj pride iz templja nenada Baraba: do praga ga spremlja veliki duhovnik. Na napol praznem trgu se zdi nezadovoljen in razočaran. Res, iz kake skupinice tam kje se bukne zdaj pa zdaj prisiljen vzklik: “Zdrav, Baraba!’’. A odziva nanj ni več. Iz usnjene torbe ob boku potegne pest drobiža jn ga zažene med redke, ki mu vzklikajo. Dvakrat, trikrat vrže: novci padajo na sklonjene glave, na iztegnjene dlani drhali, ki išče in se preriva. Tam je nekdo nagrabil precej, pa se dere zdaj na ves glas: “Baraba, zdrav!” Drugi spet, ki mu poniglavo klečeplazje ni rodilo sadu, kot je mislil, dviga pest nad tovariše. BARABA (oolglasno, a vendar dovolj (/lasno, da ga čuje Savel) : Dobro vem, kako ravnaj z Izraelci 1... SAVEL (se požene predenj): Laž-nik! BARABA (prestrašen): Kdo si? čemu žališ? SAVEL (ponosen in odločen): Savel iz Tarza sem, farizej in rimski državljan. In ravnam s teboj kot z lopovom, po zasluženju! BARABA (skuša proč): Prepir iščeš, se mi zdi... Sem te mar žalil? SAVEL: Prestrahopeten si za to... (A Baraba, je že daleč; zmigne z rameni; dva ali trije mu slede.) 4. prizor Zdi se, da je zdaj težka soparica vse mesto pogreznila v sen. Bole ploščadi žare kot bleščeče peči. SAVEL (se živo okrene k Janezu in Mariji): Nežna so ti leta, Janez; prvi puh ti pokriva lice; povrni se h Gospodu, edinemu Bogu našemu! JANEZ (odločno): Ne več! SAVEL (Mariji, z zadržanim srdom, skoraj obupan) : Marija, zavoljo lepote, s katero si obdarjena, pa zavoljo grehov, ki jih še objokuj, pa slednjič zavoljo moči, s katero trde može spreminjaš v pokorne sužnje svoje; za veličje in zmagoslavje Jeruzalema, vrni se h Gospodu, edinemu Bogu našemu! MARIJA IZ MAGDALE (z mirnim glasom) : Ne več! SAVEL (izbruhne v srdu) : Tako naj tedaj maščevanje Gospodovo pade P° vas in naj ne bo kruto dovolj! Naj vam zli duh ugonobi telo in duha, dokler va5 ne pogubi večni ogenj Geena! Ti Pa v Betlehemu rojeni, križani prostak» zvodnik ljudstva, vedi, da bo Savel 'z Tarza s svojim mečem preskusil vero tvojih učencev! JANEZ: Ne prostak, suženj, marveč Kralj nad kralje... MARIJA IZ MAGDALE (vneto povzame Janezove besede): Da: Kralj nad kralji in nad ljudstvi vsemi in nad svm tovi vsemi. Kajti prestol njegov je višji kot nebo in zemlja je podnožje njegovih nog... 5. prizor Medtem ko se Savel oddaljuja in še poslednjič jezno zagrozi kri5' tjanoma, se iz ozke ulice na ley1 dvigne nov hrup. Od tam prihaja Štefan, v raztrgani halji, podplut v obraz, zmedenih oči, z dvignjm nimi rokami. Za njim se zgrinja tuleč, po pismoukih in farizejih naščuvana drhal. LJUDSTVO: Smrt krivemu preroku-Kamenjajte bogokletneža! ŠTEFAN (onemoglo) : Poslušaj1® me 1... Besedo samo... LJUDSTVO: Predolgo smo posluša' li: v smrt z njim, v smrt! ŠTEFAN: Pravičnega med pravični' mi ste umorili!... LJUDSTVO (se vrže na bedneža ga zgrabi za lase): K vratom, k vra' tom! Prekleta ti usta peklenska! ŠTEFAN (ki noče pokazati muke, P' zdaj kot spremenjen): Vidim nebo °d prto v slavi... LJUDSTVO (ga vedno bolj suje)'' Kamenje! S kamenjem nadenj!... Najbesnejši odvržejo oblačila & jih zmečejo pred Savla, da bi ^ že pobirali kamenje. Savel, nagu ban v čelo in zamišljen, jih zbere brez besede, potem pa brezčutno sledi kamenanju v temni, ozki ulici na desni. Trušč kamenja in udarci po obsojenem bolj in bolj zamirajo. Janez, ki se je okrenil k mali ulici, sledi od daleč prizoru z nedopovedljivo bridkostjo v licu. .. ŠTEFANOV GLAS (šibko): Ne štej Jim v greh, Gospod! (Težak udarec, nato blazno zrnago-■davno vpitje.) ŠTEFANOV GLAS (umirajoče): Je-Xus, moj Gospod, sprejmi mojo dušo! JANEZ: Dopolnjena je daritev in Prelita je kri prvega mučenca... SAVEL (besno vrže od sebe oblačila ^orilcev): Prvega, a ne poslednjega, "Pnez! Gospod Izraelov terja kri in te-*'a bo kri! Nameri se po tempeljskem stopnišču k vrhu, kot da se hoče oddahniti; od tam se poslednjič grozeče ozre na Janeza, ki se je spet pomaknil k Mariji ter jo skuša nežno odvrniti od kraja, ki je one-čaščen z zločinom. JANEZ: Marija iz Nazareta naju a^a •. . Pojdi z menoj... Marija IZ MAGDALE: Blagor ji ?Ped ženami!... Kaj naj ji bom jaz, b‘°dnica? JANEZ: Po veri in po ljubezni ti je ^cZus odpustil in te rešil. Pojdi z me-°J; tvoja beseda ji bo v tolažbo... Marija IZ MAGDALE: Pojdem! dovoli prej, da s temi rokami spletem a rnov venec prvemu mučencu našega , auka, in ga položim na tisti z njegovo ^j° oškrlateni kraj. .JANEZ (ganjen): Zgodi se, kot želiš, arija; blagoslovi Bog tvoje roke!... Odhaja počasi in se zdaj pa zdaj okrene spet. Zdaj sta na praznem in tihotnem trgu samo še Savel in Marija. Marija se za trenutek odmakne v levo ulico, pa se skoraj vrne s kito palmovih vej. Potem sede v podnožje stebra in molče začne plesti venec. Samo rahlo ihtenje kdaj pa kdaj pretrga tišino. — Savel se je medtem vzpel na vrh stopnišča; okrene se in se zagleda v Jeruzalem. Mračni srd, ki mu je prej prekrival lice, se bolj in bolj umika nekakšnemu svetemu zanosu. Marijo pa bolj in bolj stiska bridka žalost. SAVEL (vrh stopnic) : Vidim te zapuščeno in spečo, Solima!... Kje so ti stotine zmag, kje tvoji kralji, preroki tvoji in sodniki? Poslednji kras je usahnil na tvojem licu in tvoji vodniki so kot ovni, ki ne najdejo več paše. Tvoje gore so se spremenile v jame volkov in tvoja pota so gnezda kač. Tvoje ljudstvo se obrača po vetru, pozablja na svojega Boga in gre za krivim prerokom ... (Lice se mu vedno bolj mrači.) Glej tam prostak iz Galileje, ki stopa predte, češ da ga pošilja tvoj Bog; in že pogrinjaš preproge predenj in mu kličeš hozana, ko bedasto jezdi na oslici. Pravična obsodba nad njim ti je povod, da začenjaš prezirati svojega Boga in si umišljaš neko novo postavo, po kateri naj je suženj enak gospodu, Jud neverniku, in ki ti veleva, da vdano nastavljaj lice brezstidnežu, ki te žali. Solima, Solima, kje sta zdaj slava in spev tvojega Davida? Pa modrost tvojega Salomona? Glej, od kraljice narodov si padla pod tuji jarem in davek: ponižana si, ti hčerka Judova, ponižana v svoji podobi in Postavi. Nezmožni in plašnjivi in protivni so si razlagalci tvoje Postave; tvojemu ljudstvu je le za nizkotne zaslužke, ne pa za čast in sijaj. Zares, Bog je obrnil svoje lice od tebe in proti tebi napenja zdaj lok svoje jeze... MARIJA IZ MAGDALE (sc vzburi, kot da jo je nezavedno obšel bolesten spomin): Besi! Besi! SAVEL (čez kratek premor, ko se je trdno premaknil naprej in nazaj, iztisne zdaj divje, kot da ga je obšlo globoko ganotje hkrati z odločno voljo, da zavrže sleherni boleči navesek): In vendar ne: glej, že te vidim, Solima, kako pada pepel s tvojega lica, kako odlagaš ra-ševno odelo, pa kako močno je tvoje ozidje, opasano v štirikot kot vojna truma, ki gre v pohod. In iz ruševin vstajaš mogočnejša in lepša kot prej... (Se bolj zanosno): Res, še lepša, o So-lima, moje ljubljeno mesto, bolj bela kot sneg, bolj bleščeča kot mleko, bolj rdeča kot koral, bolj lesketajoča kot safir! Resnično, kadar te zrem visoko s Senirja, se mi zdiš kot bujno kipeč vrt, ki ga prepletajo prečisti potoki in za-mamljajo tisočeri dišeči cvetovi. V tebi so redi rdečih granatovcev, v tebi narda in žafran, kadilo in cimet, aloa in mira! Blagor ti, o Solima: o trta, ki se solzi in vzcvete, ko je zima mimo; o sončni in žlahtni sad, toplo ihtenje grlice, trijan'enje škrjanca, sršeče rjovenje leva! Blagor ti na veke, blagor po vseh, ki so v tebi in rajajo in pojo! MARIJA IZ MAGDALE (za trenutek pridvigne oči kot da se je zagledala v privid rodne, sončne Detanije) : 0 samotni moj dom, kjer je moj spev... (A brž se zadrži, preplašena sklone glavo; tako ostane negibna vse, dokler govori:) SAVEL (ki povzame zdaj še bolj zanosno, ne da bi čul slabotni vzdih Marijin) : Ti pa, ljudstvo Judovo, raduj se, kajti časi so se približali! Kajti glej: ta Jud iz Tarza si je opasal meč, da s krvjo umije tvoj madež in roka njegova ne bo trepetala! (Nenada potegne z odločno kretnjo meč in ga dvigne visoko predse, da zablešči v soncu.) Tebi, o Gospod vojnih trum, tebi ga posvetim! Daj, da bo kot tvoj srd: strela, ki podira cedre na Libanonu, grom, ki stresa puščavo, potop, ki vse s seboj potegne in prevali! (Po teh besedah, ki jih je izgovoril z močnim glasom, vtakne meč v nožnico in se spušča po stopnicah s ponosom v licu in odločnim korakom. Ko hoče čez prazni trg v ulico, ki vodi mimo preto-rija, mu zastavi oot slep prosjak, ki prihaja iz nasprotne ulice: tipa predse, upognjen in drhteč, mršav v lice, ki ga okroža redka siva brada; s težavo dvigne slepe oči in jih upre v Savla.) SAVEL (naveličano in prezirljivo) : Kdo si, starec ? PROSJAK: Slepec, ki v spanju bedi. SAVEL (osuplo): Kaj hočeš s tem? PROSJAK (nebrižno): In ti videc, ki v bedenju spiš... SAVEL (nanaglo in skoraj surovo odrine prosjaka): Ne draži me, starec, s svojimi ugankami! Burno izgine v ulici, ki vodi k Sodni hiši. Prosjak se počasi nameri k Mariji, ki je čula vse in spusti zdaj roke, da ji na pol dokončani venec zdrkne na tla. Potem se dvigne, se z roko nasloni na steber, kjer je prej sedela in bruhne v brezupen, neutolažljiv plač. MARIJA IZ MAGDALE: Gospod, Gospod, zakaj si nas zapustil? (Prosjak je medtem prišel do nje; sede k nogam. Tišina. ) PROSJAK (nežno): Marija! (Ker ni odgovora, pokliče spet, dotakne se njene roke, ki jo je deklica nezavedno spustila ob sebi.) Marija! Marija! MARIJA IZ MAGDALE (sc ovede): Kaj hočeš, starec? PROSJAK: Moli z menoj! Moli, kot nas je učil, Marija: “Oče naš, ki si v nebesih...” MARIJA IZ MAGDALE (odsotno, z nekakšno otroško gorečnostjo ponovi) '■ “Oče naš, ki si v nebesih...” PROSJAK: “Posvečeno tvoje ime”..- MARIJA IZ MAGDALE: “Posvečeno tvoje ime”... PROSJAK: “Pridi tvoje Kraljestvo”. MARIJA IZ MAGDALE: “Pridi tvoje kraljestvo”... PROSJAK: “Tvoja volja naj se zgodi”... MARIJA IZ MAGDALE (uklanja glavo, kot da v polno sprejema neizrekljivo žrtev): Bodi: zdaj in na veke..-Dvoje duš plavajočih v tišini, ki sta se našli v molitvi, se zdi zdaj kot dvoje živih sonc nad mestom, ki ožgano od vročine mrje pod negibnim vzduhom, utrujeno in kot bi strmelo nad prvo krvjo, ki je tekla v pričevanje Jezus» Nazarečana.) Zastor OSEBNOSTI voditeljev nad 30 afriških držav Naši bralci bodo verjetno presenečeni, ko bomo med več kot tridesetimi afriškimi voditelji pokazali na resnično zmožne ljudske voditelje. Pred desetimi leti jih ni skoraj nihče poznal, danes so pa pred vsem svetom odgovorni ne samo za svoj narod, ampak v nekem pogledu tudi za druge. Vsi ti “veljaki” so se več ali manj časa udejstvovali v različnih političnih strankah ali pa v delavskih udruženjih. Je precej razlike med tistimi, ki so se dvignili v bivših angleških kolonijah, in onimi, ki so prevzeli francosko dediščino. Prvi so bili večkrat pod vplivom Črncev iz Severne Amerike. Zbirali so se v Londonu in skupaj pretresali vprašanja, ki so zadevala bodočnost njihove domovine. Že precej let pred drugo svetovno v°jno so na afriških kongresih javno povedali, da se hočejo za vsako ceno otresti angleške nadvlade. Vsak v svoji deželi so ustanavljali stranke, ki Paj bi delale za osvobojenje. Pri Francozih je šlo drugače. Skoraj vsi Afrikaner ki so prevzeli oblast v različnih francoskih kolonijah, so bili člani francoskih političnih strank. Morda bi bilo bolje reči: člani podružnic francoskih strank v kolonijah Prišli so do višjih ali nižjih uradniških mest. Dali so se izvoliti v Poslansko zbornico v Parizu, kjer so budno spremljali delo francoskih tovarišev. Hoteli so se čim bolj okoristiti z njih izkušnjami. Tako so se uspo-s°bili za ustanovitev različnih “domačih” afriških strank, katere so pa vodili P° francoskih vzorcih. Vendar pa ne smemo preveč poudarjati francoske in angleške vloge Pri oblikovanju afriških državnikov. Pogosto namreč že ne posnemajo uči-teljev. Našli so svojo “afriško” pot. Skoraj vsak mesec beremo, da so se nfriški politični voditelji kje sešli. Politične stranke v raznih državah se Medsebojno podpirajo. Skoraj vsi afriški državniki žele, da bi njih države Nastopale skupno. Če ne že ves kontinent, se morajo vsaj veliki predeli aržati istih političnih načel. V slogi bo tudi afriška moč. Afriški politiki ibodo imeli dosti opraviti z delavci in uradniki večjih Mest po eni strani; na drugi pa s študenti. Prvi zahtevajo čim hitrejšo Preosnovo vsega življenja. Država sama si mora pomagati z reformami in ^agrizenim delom. Dokler bo odvisna od tujega denarja, ne bo svobodna. “ tujim kapitalom prihajajo skoraj vedno tudi tuji politični pritiski. Študentje so pa še bolj zahtevni. Njihov socializem ni afriški, ampak j'Uski in kitajski. In študenti se ponekod že ne menijo za “očete svobode”, kl so šli mnogokrat skozi francoske in angleške ječe. Trdijo, da starejši J°d “osvoboditeljev” ni pripravljen za vladanje in še manj spreten na mednarodni šahovnici. Ta mladostna navdušenja so veliko bolj stvar srca kot Pa premisleka. In skoraj povsod, kjer Angleži in Francozi še kaj nasvetujejo, Podpirajo starejšo generacijo, za študente imajo le bolj pomilovalen na' ‘Meh, češ, “ste premladi”, da bi se mogli znajti. ,n katoliška Cerkev? Nekateri ji očitajo, da se obrača po vetru. Mislijo, da je prehitro in P^močno podprla različna nacionalistična stremljenja. Izšla je knjiga z zelo značilnim naslovom: “Vatikan proti prekomorski Franciji”. Pisatelju Mejanu se lahko odpusti, če ne ve, da je bil že 1. 1518 posvečen prvi črni afriški škof. Lahko bi pa vedel, da je leta 1939, ko ni mogel nihče resno misliti, da bo dvajset let pozneje skoraj vsa Afrika že svobodna, Pij XII-posvetil dva afriška škofa, od katerih eden še živi. Ce je res, da je Cerkev v zadnjih letih imenovala celo vrsto afriških škofov in celo prvega kardinala, je to storila z namenom, da bo imela tudi črna Cerkev svoje lastne poglavarje, do katerih ima pravico, ker se je po zadnji vojni tako lepo razrasla. In že kar sedaj povejmo, da so afriški škofje na splošno v zelo dobrih odnošajih z državnimi predsedniki različnih novih afriških držav, čeprav ti niso vsi katoličani. Nekaj je muslimanov in nekaj protestantov. Imajo pa katoličani večino. Nekateri časnikarji so trdili, da so afriške politične voditelje vzgojili misijonarji. Tako posplošena trditev je zmotna. Res je samo, da je večina že od mladosti imela stike bodisi s katoliškimi bodisi s protestantskimi misijonarji. Čeprav jih je tudi med katoličani nekaj, ki ne vrše svojih verskih dolžnosti, pa ni nikogar ki bi bil nasproten Cerkvi. Slučaj zase je samo Sekou Toure v Gvineji. Njegova družina je muslimanska. O sebi pa pravi: “Sem musliman z muslimani, katoličan s katoličani in protestant s protestanti.” Gotovo je, da je Sekou najbolj komunistično usmerjeni afriški voditelj. 1. GAMAL ABDEL NASSER Leta 1939 so se trije učenci vojaške šole zaprisegli, da ne bodo prej mirovali, dokler Angleži ne gredo iz Egipta. Eden izmed treh je bil Gamal Abdel Nasser. Še kot mlad častnik se je skušal spoznati z egipčanskim1 politiki. Ko jim je povedal svoje načrte, so se ustrašili in ga poslali V angleško-egiptovski Sudan. L. 1940 je Nasser delal na tem, da bi Egipt ne stopil v vojno. Nekateri pomagači so pa šli dalje. Organizirali so vohunske mreže v prid Hitlerja-Angleži že niso vedeli, kaj bi napravili. Prisilili so kralja Faruka, da začne podpirati zaveznike. Na vlado je moral priti Nahas Paša. Oficirji so divjali od jeze. In te se je znal poslužiti mladi Nasser. Ustanovil je tajno udruženje “svobodni častnik”, ki je šlo takoj na delo. V boju proti Judom je bil Nasser edini častnik, ki je zmagal s četami, katerim je poveljeval. 26. julija 1952 so se “svobodni častniki” polastili vlade. Tri dni pozneje se je moral kralj Faruk odpovedati prestolu. Kot predsednik republike ga je nadomestil general Naguib. Dve leti pozneje je prišla vrsta na Nas-serja. Sueški prekop je končno prišel v egiptovske roke. Angleško-francosk1 pohod, ki naj bi kaznoval Nasserja, je temu samo še povečal ugled, v Nasserjevih časih sta se združila Egipt in Sirija. Vsi so se bali, da bo Nasser presedlal na rusko stran. Danes se pa zdi, da je Nasser spoznal, da je Rusija zanj bolj nevarna kot zahodnjaki. Kadarkoli more, napade komuniste-Dobro se vidi, da bi bil rad voditelj arabskega bloka, kar se mu pa ne bo tako lahko posrečilo, ker je za to mesto še več drugih kandidatov. 2. WILLIAM TUBMAN Predsednik Liberije William Tubman je sin črnega severnoameriškega protestantskega pastorja. Njegova mati pa je bila iz plemena Kru. Ce se č^na voditelja Konga: Jožef Mobutu “močna roka dežele”, vojaški poveljnik, ' Pričan katoličan. Škof Jožef Matula iz Leopoldville, govori pred 20.000 glavo •množico na dan svojega škofovskega posvečenja l. 1958. 6u°n^lm0’ da 80 s.eveinoameriški Črnci ustanovili to državo, se ne bomo Gin, da ameriški Črnci ali pa njihovi sinovi še danes zavzemajo važna 'esta v njej. tod TU'^man je veren človek. Srednješolske študije je končal v nekem me-ton1S^°VS*tem zav°du. višje šole pa na “črni” ameriški univerzi v Cunning-^ U Dolga leta je bil poslanec. Večkrat je bil kandidat za predsedniško je Glavni nasprotnik je bil njegov tast. Ko je bil končno le izvoljen, • Začel modernizirati deželo. Trdno drži vajeti oblasti. Ministri le bolj ZVrsujejo, kar on odloči. . Tubman je v Liberiji zelo priljubljen. Dela na tem, da bi se vse države hevi 6 združile, a ne politično, ampak samo v boju proti boleznim, Vl.!fd"08ti in zaostalosti. Je politik, ki zna čakati in potrpeti. Zna se ob-arzo v Stellenboschu. Pozneje je šel v Nemčijo, kjer je dosegel dva tora ta: v slovstvu in filozofiji. ltal0 6v™*a.ci se l'e navduševal za rasizem. Ko je bil v Nemčiji, mu ni manj-Uciteljev. Vedno se je protivil, da bi Južnoafriška zveza napovedala vojno Nemčiji. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je odpovedal stolici sociologije, ki jo je imel na univerzi v Stellenboschu, in se posvetil urejevanju nacionalističnega protiangleškega dnevnika “Die Transvaler”. L. 1958 je postal prvi minister. Ves svet ve, kakšno je njegovo stališče ministra za domačinske zadeve (sožitje belih in črnih prebivalcev). L. 1948 je postal prvi minister. Ves svet ve, kakšno je njegovo stališče glede razmerja med belim in črnim prebivalstvom. Zdi se nam neverjetno, kot da bi sanjali, ko slišimo, da v drugi polovici 20. stoletja nekdo hoče popolnoma ločiti prebivalstvo dveh ras, kot da bi bili res dvoje vrste ljudje. Verwoerd se je dolgo zdravil zaradi ran, ki mu jih je zadal beli angleški naseljenec, ki je glede rasnih vprašanj drugačnega mnenja kot pa on. Rane so se mu zacelile, mnenja glede rasnega vprašanja pa ni spremenil. 4. POK. MOHAMED V. IN NJEGOV NASLEDNIK Pokojni maroški kralj Mohamed V. je vladal že od leta 1927. Med drugo svetovno vojno ni hotel pomagati Nemcem, pač pa je šel osebn° sprejemat Amerikance, ko so se izkrcali v Maroku leta 1942. Pomagal je tudi De Gaulleu in prejel visoko francosko odlikovanje. Ko pa je prosil Francoze, naj dajo Maroku malo več svobode, mu ti niso hoteli ustreči. Mohamed pa ni molčal. Javno je začel govoriti v prid Arabski ligi, s katero je skušal doseči, kar je smatral za pravično. Ko je šel leta 1950 v Francijo-je zahteval za svojo domovino popolno svobodo. Francozi so ga pa zaprli-Najprej so ga poslali na Korziko, nato pa na Madagaskar. Sultan, ki g«1 je nadomestil, pa ni imel nobenega vpliva. Marokanei so se kazali čedalje bolj uporne. Francija je morala 1. 1956 dati Maroku popolno neodvisnost in Mohamed se je vrnil iz internacije. Bil je moder državni voditelj in pobožen musliman, ki je dolge ure prebil v mošejah. Njegovi podložniki so ga smatrali tudi za svojega vrhovnega verskega voditelja. Po njegovi smrti je letos zasedel prestol njegov sin, za katerega se boje, da ne bo mogel držati vajeti tako trdno v rokah kot njegov oče in torej pričakujejo notranje politične boje. 5. HABIB BOURGUIBA Bourguiba se je rodil v revni družini. So mu pa pomagali, da je mogel študirati in iti na pariško univerzo. Politično se je začel udejstvovati kot časnikar. Že 1. 1931 je v “Voix Tunisien” priobčil svoj politični program, ki ga je v 30 letih le malo spremenil. V boju za svobodo in vstajenje domovine je hotel združiti vse stanove-Nikoli se ni dal zavesti od muslimanskega fanatizma v sveto vojno proti Francozom. A tudi s “staro gardo" tuniških politikov se ni mogel sprijazniti. Zdelo se mu je, da so prepočasi mislili. Ne prenapeteži, ne straho-petneži, je bilo Bourguibovo načelo. Ustanovil je svojo stranko Neo-De-stour. da ‘bi z njeno pomočjo organiziral prizadevanja za osvobojenje. Francozi pa ga niso pustili dolgo časa pri miru. Z več prijatelji 9,°. ga internirali v južni Franciji. Stranka je pa vzdržala pritisk, čeprav j' je manjkala glava. Med vojno bi kdo mislil, da se bo Bourguiba poslužd francoskega poraza in ukazal svojim pristašem, naj začnejo z oboroženim uporom. Bourguiba je slutil, da bodo končno zmagali zavezniki. In če 1,1 imel kakršnekoli zveze z Nemci, bi mu to po končani vojni napak hodil°-Zato je pa prosil Tunižane, naj se ne prenaglijo; naj čakajo do koncm vojne. Vendar mu Francozi, vkljub tem navodilom, niso zaupali. Pustil1 ■ AJe predstavljajmo si mest nekdaj belgijskega Konga zgolj po afriško...! Tu na primer vidimo vladno četrt vi glavnem mestu Leopoldville. ®° 8a v ječi. dokler ga niso osvobodile italijanske čete, ki so zasedle nekatere e*e južne Francije. L. 1945 je Bourguiba dal svoji stranki novega ognja. Ko se je pre-’cal, da ga bodo pri vodstvu stranke lahko nadomestili drugi, je šel na rv° potovanje “okrog sveta”. V Aziji in Ameriki je prepričeval, da ima je 8 °Va domovina pravico do svobode, in to kmalu. Po kratkem počitku Pf* drugič na pot. Dosegel je veliko. Francozi so čutili, da so se jim tin 6*a maiati tla pod nogami. Obljubili so, da bodo dali Tunisu več samouprave, kar pa Bourguiba ni sprejel. Hotel je vse. Francozi so se udali So ■ decembra 1951 je Tunizija postala samostojna. Šest let pozneje izvolili Bourguiba za prvega državnega predsednika. G. HAILE SELASSIE je , tme abesinskega cesarja je dobro poznano. Rodil se je 1. 1891. Vzgojen n»-,, 1 v Angliji. Imel je več važnih mest v upravi države, dokler ni 1. 1930 Lvzel vlade. Haile Selassie se 1. 1936 ni ustrašil Italijanov, ki so napadli Abesinijo-Zveza narodov v Ženevi mu je nekaj pomagala, a pomoč je ostala le bolj pri besedah. Moral se je umakniti v Anglijo, Italija pa je priključila Abesinijo “rimskemu imperiju". Med drugo svetovno vojno je sam poveljeval enemu izmed vojaških oddelkov, ki so hoteli pregnati Italijane iz Abesinije. Dne 5. maja 1941 se je mogel vrniti v prestolnico Addis Abebo. L. 1960 je imel nove težave, ki jih je pa znal premagati. Nekateri so se že naveličali njegove dolgotrajne vlade in so ga hoteli nadomestiti s sinom, ki ima že dobrih 40 let. Vendar pa je bil cesar drugačnega mnenja. Hitro se je vrnil iz Brazilije, kjer je bil na uradnem obisku, in v par dneh vzpostavil red. Haile Selassie je do katoličanov prijazen. Čeprav pripada razkolni koptski Cerkvi, je osebno poklical v abesinsko prestolnico kanadske katoliške misijonarje, katerim je izročil vodstvo študijskega zavoda, ki ga je dal zgraditi. Abesinija, ki je pod njegovimi predniki krvavo preganjala katoličane, je danes ena izmed dežel, kjer nihče ne ovira misijonskega dela. 7. KWAME NKRUMAH Rodil se je 1. 1909 na Zlati obali. Srednješolsko vzgojo so mu dali mi; sijonarji. Vpisal se je na prvo črno univerzo v Achimota. Med profesorji sta bila zlasti dva, ki sta imela nanj velik vpliv. Kot univerzitetni študent je Nkrumah resno mislil postati duhovnik in jezuit, a se ni mogel dokončno odločiti. Začel je hraniti denar, s katerim bi potoval v Združene države, kjer je hotel študirati filozofijo in teologijo. Res so iga sprejeli na univerzo v Pennsylvaniji. Nkrumahovo življenje je bilo trdo. Sam je bil in brez dohodkov. Če je hotel jesti in si plačati šolnino, je moral delati. In vendar je dosegel dvojni doktorat: v filozofiji in teologiji. Deset let je minilo, odkar je začel višješolske študije, a Nkrumah še vedno ne ve, kakšno smer bi dal svojemu življenju. Vrnil se je domov, kjer pa ni ostal dolgo. L. 1945 je potoval v London, kjer je s črnim Ame-rikancem organiziral vseafriški shod. Ko se je vrnil domov v Ghano, se je priključil prvi in takrat edini ghanski stranki. Sanja o zvezi vseh zapadno afriških pokrajin v eno samo državo. Njegov sloves se širi ne samo doma, ampak tudi po svetu. Je gotovo eden najbolj nadarjenih in izobraženih afriških politikov. Ves prosti čas porabi za študij. Junija 1949 je ustanovil svojo politično stranko. Angležem se zdi, da je Nkrumah preveč nevaren zanje. Zaprejo ga' Več kot eno leto ostane v ječi, kjer pa tako sijajno organizira volitve, da so te pravi plebiscit za Nkrumaha. L. 1951 prevzame vodstvo ghanske republike. Vsi čutijo, da bo Nkrumah ostal predsednik Ghane. dokler bo sai*1 hotel. Noben drug politični voditelj se ne more primerjati z njim. Vendar ne počiva. Dela za afriške združene države. Mislil je, da bi lahko začeh Ghana in Gvineja, kjer vlada njegov prijatelj Sekou Toure. Ker je pa ta preveč sovjetsko usmerjen, so druge afriške države, ki naj bi bile članic6 afriških združenih držav, jasno povedale, naj Nkrumah ne računa z njin}'-Čeprav je Nkrumahu na tej poti spodletelo, se zdi, da bo znal čakati >n iskati nove prilike... In tu: Pogled na poslopja katoliške univerze “Lovanium" pri Leopoldvillu; univerza je duhovno središče Konga. 8. SEKOU TOURfi Težko si je razložiti prijateljstvo, ki druži visoko izobraženega katoličana Nkrumaha z marksističnim delavskim voditeljem Tourejem, ki je Musliman po veri. Čeprav njuni državi nimata skupnih meja, obadva stalno Poudarjata, da sta to bratski državi, ki si bosta vedno pomagali, v Nkrumah je doktor v filozofiji in teologiji, Toure pa ima le ljudsko s°l°, ki mu je pomagala do neznatne službe na pošti. Vendar, če že ni ^Oftel redno študirati, je pa obiskoval vse mogoče večerne tečaje in bral ^Se> kar mu je prišlo v roke. V Pragi je študiral Marksov nauk, ki ga je . ouia razlagal v delavskih sindikatih, ki jih je sam ustanovil. “Do smrti £0rn strokovničar, borec za delavske pravice,” pravi Tourč v svojih go-'°rih. Njegovo delavsko gibanje se povsem razlikuje od onega, ki ga v ^euiji vodi Mboya. Toure imenuje Mboya “Amerikanca”. Toure je bil tudi Romuniji in v Parizu, kjer so mu dobro razložili komunistične smernice. Vendar pa Toure ni hotel krvave revolucije. Do vlade je hotel priti na zakonit način. L. 1951 so ga Gvinejci izvolili za narodnega poslanca v francoski zbornici. Ko je prvič govoril v parlamentu, je -bilo navzočih le par poslancev in še ti so brali časopise. Vendar je črni poslanec znal tako zagrabilti navzoče, da so ti šli klicat še druge tovariše, ki so se sprehajali po hodnikih, tako da je bila dvorana potna, ko je končal. Toure1 je velik govornik in kar pove, je tako temeljito, da ga smatrajo za enega velikih afriških tribunov. Kadar je doma v Konakryju, ki je prestolnica Gvineje, je stalno z delavci. Njegov sindikat ima 700.000 strokovničarjev. Je to prava vojska, ki samo čaka na povelja. Francija bo morala popustiti in nihče ne dvomi, da bo Toure prvi predsednik svobodne Gvineje. Ko 1. 1958 De Gaulle ponudi bivšim francoskim kolonijam svobodo v družini francoske unije alj pa izven nje, je Toure edini med vsemi afriškimi voditelji, ki se odloči za popolno ločitev. Klofuta je Francoze zelo zabolela. V par tednih so se morali francoski tehniki, zdravniki, bolničarji itd. vrniti v Francijo. Mislili so, da bodo s tem Toureja prisilili na kolena. Ta je pa imel že vse urejeno. Na stotine Čehov in “vzhodnih” Nemcev je zasedlo prazna mesta. Sovjetov ni bilo. Jih Toure ni hotel, ali pa so ti raje poslali tja svoje satelite? O Gvineji bi lahko rekli, da je prva afriška “ljudska demokracija”. 9. SYLVANIUS OLYMPO Olympo je bogat in simpatičen človek. Rodil se je v Lome leta 1903. Ker je Togo takrat pripadal Nemčiji, je začel šolanje v Nemčiji. Po letu 1918, ko so Angleži prevzeli del Toga, je šel pa v London, kjer so se vsi čudili njegovi bistrosti. Študiral je gospodarske vede. Komaj je končal, ga je ena velikih angleških trgovskih družb prosila, naj prevzame njeno zastopstvo v Liberiji. Pozneje je isto družbo zastopal v Togu. Olympo pa ni samo trgavec. Že 1. 1941 ga izvolijo za podpredsednika togoleškega osvobodilnega gibanja. Francoska Petainova vlada, ki ga smatra za prijatelja Angležev, ga da zapreti, ko pride po opravkih v francoski del Toga. Tako pride v stik s Francozi. Ko zadobi svobodo, začne takoj organizirati gibanje za svobodo v francoskem Togu. Gre tako daleč, da pred Združenimi narodi v New Yorku poda dolgo poročilo o francoskih nasilnostih in krivicah v Togu. Francija čuti, da je Olympo eden njenih .naj-večjih političnih nasprotnikov v Afriki. Obdolži ga poneverbe denarja. Vendar pa v obdolžitev nihče ne verjame. Pri volitvah doseže Olympo tako večino, da ga morajo tudi Francozi pustiti pri miru. Togo je dosegel svobodo. Olympo se že nič več ne bori proti Franciji-Ravno obratno: v svobodnem Togu hoče uvesti vse, kar je pri Francozih videl dobrega. Sylvanius Olympo, bogati trgovec in sijajni politik, je pa tudi dobei' katoličan. Njegova družina je ena najbolj zglednih. Žena je predsednica togoleške KA. Togoleška državna uprava ima temelje v krščanskih resnicah. 10. MAHDI AZIKIWE Dr. Mamdi Azikiwe je star 57 let. Ker je ime še za Afrikance malo nerodno ga vsi kličejo z imenom dr. Zik. Višje šole je odlično dovršil v ZDA. Ker ni imel denarja, je med počitnicami delal v premogovnikih, da si je zaslužil za kritje stroškov med šolskim letom, L. 1957 se je vrnil v • mm MM ' 1 ' ■ ti r'e ■ m < 13 •) Mnogo črnih študentov gre študirat na “Prijateljsko univerzo” v Moskvo; tu so pri pouku jezikov. Sirijo, svojo veliko in gosto naseljeno domovino (35 milijonov prebili ,Cev). Posvetil se je časnikarstvu. Ustanovil je časopis “Pot k svobodi”, imel velik uspeh. Danes je Zik lastnik petih dnevnikov. Še vedno piše. Je8oyo pero je zanj najuspešnejše orožje, s katerim napada in se brani, ih, je zelo spreten politik. Čeprav je protestant, je znal pritegniti jjj s‘*mane, ki so v večini v severni Nigeriji. Oblači se v ohlapno belo haljo Ke ??_ Pokriva s fesom. Dan za dnem ponavlja: “Česar se moramo v Nile tl3j. za vsako ceno ogniti, so bratski prepiri ali celo klanja. Med nami Hij/0*^0 plemen, da je narodna edinost res težka stvar. Škoda, da Nigerija a zunanjih sovražnikov, ki bi ji nehote pomagali do notranje edinosti. (ja Dr. Zik je v vzhodni Nigeriji, kjer je prvi minister, mnogo napravil, )j .i se Nigerijci izobrazili, imeli več dohodkov in več prilike za zdravic- Zik je pravi narodnjak, ki išče samo dobro svoje domovine. 11. OBAFEMI AWOLOWO °st j^Wol°wo je prvi minister zapadne Nigerije. Rodil se je 1. 1909. Ker je Še| brez staršev, je šele s 16. leti mogel pričeti svoje študije. Pozneje je lt0 Y Anglijo, kjer se je zanimal samo za dve stvari: študij in pa londonske ®rence zastopnikov afriških političnih strank. k0v Y Nigerijo se je vrnil 1. 1946. Postal je eden najbolj znanih odvetni-v Ibadanu. Ustanovil je politično stranko, ki je zmagala na volitvah Awolowo je postal prvi minister zapadne Nigerije. Nikdar ni nastopal proti Angležem. Svoboda mora biti taka, je rekel, k0 ?e bosta obe deželi, Anglija in Nigerija, z veseljem spominjali dneva, p Prva dala, druga pa prevzela oblast. 0 veri je protestant metodist, ki skuša vršiti svoje verske dolžnosti. h Awolowo in Zik si delita oblast v Nigeriji. Prvi je ministrski predsednik v zapadni, drugi pa v vzhodni Nigeriji. Vendar je pa Zikova stranka močnejša. 12. ABUBAKAR BALEWA Državni predsednik nigerijske republike je pa Abubakar Balewa. Bil je to silno nadarjen muslimanski kmet iz severne Nigerije, ki so ga Angleži odkrili in izšolali. Precej let je bival v Londonu, kjer je dobro na-predeval in pokazal zlasti velike govorniške darove. Ko se je vrnil domov, se je posvetil političnemu delu. Medtem, ko sta se Zik in Awolowo trudila-da bi bila Nigerija čimprej svobodna, je bil pa Balewa mnenja, da pi*e' velika naglic^ ni nikoli dobra. L. 1955 je Balewa potoval v ZDA. Od tam se je vrnil prepričan, da še tako različna ljudstva lahko žive v miru med seboj. Sam pravi: “Preden sem šel v Ameriko, sem se vedno bal, da bo med severnimi Nigerijci, k* so muslimani, in med južnimi, ki so kristjani, prišlo do krvavih spopadov-Sedaj pa vidim, da lahko živimo v miru. Ni se nam bati svete vojne.” Dne 15. septembra 1960 je bil Abubakar Balewa imenovan za prvega predsednika prve nigerijske republike. Njegova politična tekmeca Zik in Awolowo, sta pa na čelu pokrajinskih oblasti. 13. TOM MBOYA Tom Mboya je eden najmlajših afriških političnih voditeljev. Star j® šele 28 let. Dvignil se je s pomočjo delavskega gibanja, ki ga je zn»* organizirati. Študiral je v misijonskih šolah in hotel postati duhovnik-Pa so mu predstojniki odsvetovali, češ da nima duhovniškega poklica. Kar je na Toma najbolj vplivalo, je bila beda poljedelskih delavcev-ki so zaslužili ravno toliko, da niso umrli od lakote. Veleposestniki so bil* Angleži. Tomov oče je večkrat svetoval fantu: “Ne bodi se z Angleži, 9° preveč močni.” Ko se je 1. 1945 udeleževal bolniškega tečaja, se je v P1’6' stolnici Kenije Nairobi spoznal z voditeljem osvobodilnega gibanja Yorn° Keniatta. Ogenj je bil že prižgan. Dogodek, ki ga rad pripoveduje, mu Je nezaupanje in skoraj mržnjo do Angležev še povečal. Delal je v laborS' toriju. Bil je sam, ko je vstopila Angležinja in vprašala: “Ni nikogar-. “Gospa, vi bi si morali zdraviti oči,” ji je odgovoril bolničar. “Neolikan* mladič.” ga je nahrulila ženska, “jaz hočem, da napravi preiskavo Evro' pejec in ne Črnec. Leta 1952 je Tom nasledil Kenyatta v osvobodilnem gibanju. Bil j? izvoljen tudi za voditelja stranke, čeprav se je nekaterim zdel še prevec mlad. Uporniško gibanje Mau-Mau je Angležem povzročalo ne samo velik0 skrbi, ampak tudi precej človeških žrtev. Ker že ni bil nihče več varen-so se mnogi Angleži začeli vračati v Evropo. Oblasti so dale zapreti tu«1 Toma. Sumili so ga, da je bil sokriv Mau-Mauovih grozodejstev, vendar n*u niso mogli ničesar dokazati. Uporniki so bili iz rodu Kikouyou, Tom pa **e' Počasi postane Tom znan tudi izven Afrike. Vabijo ga v Evropo in,^ Ameriko. L. 1954 se je v Kalkuti udeležil kongresa svobodnih delavski*1 sindikatov. Amerikanci so mu bolj zaupali kot pa Angleži. Vendar so P:1 tudi angleški “računarji- prišli do prepričanja, da pač Toma čaka leP:t bodočnost in da bodo morali računati z njim. Hoteli so ga pridobiti zaSe’ ponudili so mu brezplačne študije v Oxfordu, kjer je hodil k različnim tecajem. Od tam je odšel v ZDA, kjer je na ameriške strokov,ničarje napravil j'.olo dober vtis. Ameriški delavci so zbrali lepe milijone za delavce v Toniji. L. 1959 je Tom Mboya dosegel v Londonu samoupravo za Kenijo. 14. KONSTANTIN BERENG SEISO , Še mlajši kot Tom Mboya, saj je šele 21 let star, je pa kralj v Basuto-a,1d, Konstantin Bereng Seiso. Začetkom lanskega leta je bil Konstantin ?den izmed oxfordskih študentov. Ko se je pa njegova mačeha njemu v *5°rist odpovedala prestolu, je moral študije zapustiti in se vrniti v Afriko. Uežela Basuto ima šele od leta 1959 samoupravo. Ustava predvideva, da ?°ra biti kraljeva oblast omejena po narodnih zastopnikih, ki imajo za-?°nodajno oblast. Najvažnejšo stranko vodi Ntsu Mokhele, ki je marksistično vseafriško usmerjen. Ta stranka se na primer trudi, da bi bile misi-J°nske šole čimprej nadomeščene z državnimi. Kot večji del prebivalstva, je tudi kralj Konstantin katoličan. Vsi so P°nosni na katoliško univerzo v Roma, ki jo vodijo Marijini oblatje. 15. BANDA HASTINGS k Kot toliko drugih znanih Afrikancev, se je tudi Banda Hastings pri-j °Pal do današnjega položaja s trdim delom. Ko se je končala prva svetna vojna 1. 1918, je šel Hastings peš 1.600 km daleč v južnoafriške rud-• ‘ke. Podnevi je bil pod zemljo, velik del noči je pa študiral. Prislužil si j? toliko denarja, da je mogel iti v ZDA, kjer je začel zdravniške študije. ^°nčal pa iih je v Edimburgu na Škotskem. Nekaj časa je vršil poklicno delo v Liverpoolu, nato se je pa preselil z London. Kar nerazumljivo je, da je postal, čeprav Črnec, eden najbolj ^nnih londonskih zdravnikov. > Tudi v Londonu je delal ponoči. Posvečal se je filozofiji, končal in-enirske študije in se zanimal za naravoslovne vede. Cas pa je imel tudi a vse tiste, ki so se zbirali v Londonu in pripravljali Afriko za svobodo. 6 Privlačevala ga je zlasti Ghana. Ostal je tam tri leta. Končno se je *)? odločil: po 40 letih prostovoljnega zamejstva, se je vrnil v svojo domo-„ln° Nyassaland. Sprejeli so ga po božje. Zlasti preprosto ljudstvo je kar t^'elo” za njim. Slavni zdravnik je bil eden iz njihovega rodu. Samo s sv’.*?1 delom si je nabral toliko znanja, ki ga je sedaj hotel obrniti v prid domovini. Čeprav je Banda po tolikih letih že popolnoma pozabil aterni jezik in govori samo angleško, so ga vzljubili. k Banda je član škotske prezbiterijanske Cerkve; je prepričan in pobožen ‘«tjan, ki želi, da bi mu ljudstvo sledilo tudi v veri. “Sem kot Mojzes,” avi. “p0 dolgem času sem se vrnil med svoje ljudi.” j . Banda se krčevito upira, da bi se Nyassaland združila z obema Regijama, kjer vladajo belci. Boji se rasnih bojev. Večkrat pride navzkriž Angleži. “Jaz že kar čakam, kedaj me boste zaprli,” jim pravi . Nyassaland še ni samostojen, a bo kmalu. Njen narodni voditelj Banda a$tings ne bo več dolgo čakal. 16. JULIUS NYERERE j Pred petimi leti je bil Julius Nyerere le malo znan srednješolski pro-or> danes je pa voditelj velike politične stranke “Tanganjiške narodne STATISTIKA AFRIŠKIH DEŽEL, KI SO POSTALE NEODVISNE V L. 1960 Katolikov je v primeri s prebival- S? i! S« s! sS | | *0 V) «j r— *0 pl *0 hs CNCNrf' CNCO •— m'- r- r- r-h CO ‘O Skupaj katol. in katehumeni 795.992 229.521 28.127 151.647 1.174.455 5.470.475 8.138 274.414 182.172 11.075 298.734 169.907 104.512 282.141 216.727 2.232.328 2.000 i Katehumeni 93.172 24.295 9.426 7.935 83.21 1 604.663 158 36.266 50.829 475 62.898 44.054 50.195 24.275 31.467 555.954 Katoliki 702.820 205.226 18.701 143.712 1.091.244 4.865.812 7.980 238.148 131.343 10.600 235.836 125.853 54.317 257.866 185.260 1.676.374 2.000 Prebival- stvo 3.268.000 1.119.000 3.905.000 2.370.000 5.130.000 13.609.000 1.973.000 1.815.000 3.530.000 2.600.000 2.750.000 1.160.000 2.695.000 793.000 408.000 32.598.000 705.000 \ _ Velikost v km2 432.000 57.000 1.204.021 274.122 590.000 2.343.930 637.661 115.762 274.122 1.1 88.794 322.463 617.000 1.284.000 342.000 267.000 878.447 1.169.000 Glavno mesto Yaounde Lome Bamako Dakar Tananarive Leopoldville Mogadisciio Porto Novo Ouagadougou Niamey Abidjan Bangui Fort Lamy Brazzaville Libreville Lagos 1 Nouakchott Dežela Kamerun Togo Mali Senegal Madagaskar Kongo Somalia Dahomey Gornji Volta Niger Slonokoščena obala Rep. Osred. Afrika Tchad Kongo Gabon Nigeria Mauntani\o Dan dosega neodvisnosti 1. 1. 60 27. 4. 60 20. 6. 60 20. 6. 60 23. 6. 60 30. 6. 60 1. 7. 60 1. 8. 60 3. 8. 60 3. 8. 60 6. 8. 60 13. 8. 60 13. 8. 60 17. 8. 60 17. 8. 60 1. 10. 60 28. 11. 60 samostojne afriške države (V ČRNI BARVI) I TUN£5!E N ALGERIEN FR LIBYEN VAR-A'ÖYP) {MAURETANIEN \SOUDAN NIGER [TSCHAD SUDAN \QBr VOLTA GUINEA lAHOMEY |,ÄTHIOPIENI NIGERIA. \GHANA XZENTR.AFRPEP] LIBERIA SOMALIA KENIA Br. \REP. KONGO CABIN DA *>\ TANGANJIKA \N/AJSA■ UD-Br AA/OOLA \HORD-LRHODESIEN' \ Br. J •RMODEi SÜOWEST* AFRIKA •^BETSCHUANA-LAND Br. jä WAS!LP Br. TS A SUTOLAND Br. MAROKKO ----r TOGO ELFENBEIN KÜSTE DRiT.Kameru. KAMERO SPAR.SUtNi. Zemljevid je posnetek iz nemške revije ,,Priester und Mission", januar 1961. zveze”, ki ima več kot pol milijona članov in vse sedeže v narodni skupščini. Nyerere je ljubezniv, preprost in potrpežljiv. Označujejo ga kot globoko izobraženega organizatorja ljudskih mas, katere iskreno ljubi, čeprav z vsemi močmi dela za svobodo Tanganjike, stalno poudarja, da s° beli in črni pred Bogom.’ enaki, ker* je človek le toliko vreden, kolikor je vreden pred Bogom. Tanganjika je pred kratkim dala Cerkvi prvega črnega kardinala-Julius Nyerere, ki je politični voditelj Tanganjike, je pa zgled katoliškega javnega delavca, ki ima vedno pred očmi širjenje božjega kraljestva. Rodil se je 1. 1923 v eni izmed vasi na bregovih jezera Tanganjika-V družini je bilo 26 otrok. Julius se je vzgojil na misijonski postaji. besedo “vzgojil” je tokrat treba- vzeti zares. Storil je namreč vse, da 1)1 res zgledno živel. Misijonarji so ga poslali na znano učiteljišče v Makerer6 v Ugandi. Ko je tam končal študije, je pa šel na univerzo v Edimburg. Ka1 je nanj zelo vplivalo, je bilo to. da so ga imeli profesorji in študent]6 zelo radi in da ga zaradi črne barve ni nihče žalil. Komaj se je vrnil v domovino, je ustanovil “Združenje tanganjiškii* srednješolskih študentov". Prvič so vsi mogli občudovati njegove organ1' zatorne sposobnosti. Ko je bil komaj 30 let star, so ga izvolili za tajnika politične stranke, kateri je pripadal. In tedaj se je začel “čudež”. JuHui! je prehodil vso deželo, ustanovil 54 pokrajinskih strankinih tajništev, k! so morala v svojem področju organizirati podtajništva za vsako pleme an jezikovno skupino. Kadar vidi, da so Angleži krivični, jim ne prizanaša. Pošljejo ga * ječo, a ga morajo kmalu izpustiti na svobodo. Danes priznajo, da more Tanganjiki vladati samo tisti, ki je v dobrih odnošajih s tem izrednih1 politikom. Julius Nyerere je zapisal, kar bi morali premišljevati vsi Afi*1' kanci: “Najprej je treba pregnati iz naših dežel bedo, bolezni. nevednoS, in nered. Za vse to sta potrebna delo in svoboda. Najbolj je potrebno delo-Julius Nyerere želi, da bi se vsa angleška Afrika združila: Uganda, Ke-nija, Tanganjika in Nyassaland, naj bi šle skupaj v svobodo in zgodovin0- 17. SIR MILTON MARGAI Kot Julius Nyerere, je tudi prvi minister Sierra Leone preprost &}°' vek. A Margaia, z razliko s skoraj vsemi ostalimi afriškimi politiki, ms nikdar zaprli, in v Sierra Leoni ni bilo izgredov proti kolonialnim oblasteh1. Ko je šel 1. 1960 v London, da bi zahteval svobodo za svojo domovin0’ ga je kolonialni minister prekinil z besedami: “Odločeni smo, da vam bon1 dali svobodo na dan, ki ga boste vi določili. Zaupamo vam in vemo, da s1 se pripravili za odgovornosti, ki vas čakajo.” Milton Margai se je rodil leta 1895. Njegovi predniki so prišli iz Anh6 rike. Družina je ena najbolj uglednih v deželi. Njegov oče je bil minist6 za zdravstvo. Med brati in sorodniki je več odvetnikov in zdravnikov. Tu,g sam se je posvetil zdravilstvu. Ko je 1. 1927 končal študije v Angliji, se J vrnil domov in začel zdraviti v eni najbolj zapuščenih vasi sredi gozd0'/ Položaj je bil res žalosten. Domači Črnci se niso mogli razumeti z onih1 J ki so prišli iz Amerike. Ti zadnji so se naseljevali na morski obali, prvotn^ prebivalstvo pa je živelo v notranjosti dežele. In Margai, ki je bil potoin6^ Amerikancev, je šel delat med domačine. Zanje se je začel boriti na mogoče načine in dosegel, da so dobili več zastopnikov v zakonodajni zb° n*c>. Počasi so se razlike ublažile in nasprotstva zabrisala. L. 1954 je P°stal prvi minister. Za to mesto je bil znova potrjen 1. 1958. 18. IBRAHIM ABBOUD , Ibrahim Abboud je vojak. Z vojaškim uporom je prišel na vlado dne r5- nov. 1958 v Kartumu (bivši egiptovsko-angleški Sudan). Izven Sudana ;ni nihče poznal, še v Sudanu bolj malo. Nekateri so mislili, da mu je P*> Uporu pomagal egipčanski Nasser. Prejšnja vlada je bila namreč zelo Sovražno razpoložena proti Egiptu. Vendar se pa po dveh letih vidi, da hoče Ibrahim sam gospodar v svoji hiši. Čeprav se z Nasserjem dobro razume, ne dovoli, da bi se vmešaval v sudanske zadeve. ,. Ibrahim skuša dvigniti Sudan. Pomiril je različne stranke, ki so si ,'*0 stalno v laseh. Vzpostavil je zveze med južnim Sudanom, ki je črn in rsčanski in severnim, ki je arabski in mohamedanski. k Katoličani so od Ibrahima, čeprav je musliman, pričakovali, da jim .o vrnil šole, ki jim jih je prejšnja vlada zaplenila. Čeprav dokončna sodba ve ni mogoča, se pa zdi, da si Ibrahim Abboud tega ne bo upal storiti. at°ličani brez šol se pa po pravici smatrajo za preganjane. 19. LEOPOLD SENGHOR Senghor je eden najbolj znanih afriških politikov. Vsi, ki so kedaj Qelali za dobro sožitje med različnimi rasami, so se srečali z njim. Sam sebj pravi, da je kulturno “francosko-afriški mešanec”. Je pisatelj in ^esnik. In kar nas še posebno preseneti: on je dal dokončno obliko da-0?snji francoski ustavi. Mislimo na slovnico in slog. Čeprav je Afrikanec, vlada francoščino kot le malo Francozov. j Star je 55 let. Večino življenja je bil profesor. Večkrat zaporedoma v- bil izvoljen v francosko narodno skupščino, kjer je zastopal svojo domo-b° Senegalijo. Bil je tudi minister v eni francoskih vlad. Po *>0. veri je katoličan. V zadnjih letih dela za “združeno Afriko”. Vedno ^Udarja, da je afriška bodočnost samo v prijateljstvu s krščansko Ev-i bo. Vsi evropski in ameriški politiki ga smatrajo za eno najvidnejših z*asti najprivlačnejših afriških političnih osebnosti. 20. MAMADOU DIA Državni predsednik Senegalije je Mamadou Dia. Rodil se je 1. 1910. ec n° je dokončal srednješolske in visokošolske študije. Študiral je pravo in Šla °m*j°- 1- 1948 je bil izvoljen za senatorja. In od tedaj naprej je Negova pot navzgor. Mamadou je danes predsednik Senegalije in pod-škj Sednik federacije Mali. V gospodarstvu zagovarja to, kar imenuje “afri-bod‘Soc'a'izem”- Po njegovem ta beseda pomeni samo kolektivno delo, le če big ® vsi poprijeli, bodo Afrikanci mogli zgraditi svoje države in priti do črtanja. In država bi morala imeti oblast, da tiste, ki bi ne hoteli so-*v.ti; k temu prisili. Tudi kmetijstvo bi moralo biti načrtno, ne da bi seL sejal, kar bi se mu zljubilo. Seveda pa Dia prizna, da imajo tudi za-pr0 V .* pravico do dela, ki si ga sami izberejo, ne da bi bilo treba za to ‘ dovoljenja državo. 21. MODIBO KEITA Sudan in Senegalija sta združena v Mali. Keita je sudanski prvi rt*1' nister. Vzgojil se je v Franciji, kjer se je tudi vključil v tamkajšnjo P°' litiko. L. 1956 je bil podpredsednik francoske narodne skupščine. Je dobe govornik in človek, ki mnogo presedi pri knjigah. Misel, ki ga ne zapustl’ je afriška edinost. Dela na tem, da bi bil Mali osnova za nadaljnje zdrU' ženje afriških držav. __ . Modibo Keita hoče odstraniti vse, kar loči. Ko so se mu katoliški Škoti pritožili, da sudanska ustava glede verskih udruženj le preveč posnel*1' francosko, ki je včasih krivična, je zadevo premislil in sprejel popravki ki so mu jih nasvetovali škofje. Modibo je prepričan, da bi morala biti v današnjih razmerah v yse,j afriških državah ena sama politična stranka, če jih bo več, ne bo nik° konec prepirov in vsi bodo trpeli škodo. » Glede gospodarstva pravi, da mora imeti v njegovi državi predn°s.j kmetijstvo. Država še ni zrela za industrijaliacijo. Da pokaže, da ne ***)? ostati samo pri 'besedah, zahteva, da vsi državni uradniki, začenši z nj,1*1 in ministri, delajo vsako leto kake tri tedne na poljih. Čeprav zavrača marksistično filozofijo, si je vendar izposodil od ko**1 nistov nekaj gospodarskih smernic. .Zelo poudarja spoštovanje, ki bi $ vsi morali imeti do človekove osebnosti. Keita skrbno študira način danja tako v zapadnih kot tudi v vzhodnih deželah. Prišel je do zaključki' da je njegovo pojmovanje glede vladanje še najbližje judovskemu. Drža^‘ Izrael, ki je s trdim delom toliko napredovala v dobrih 12 letih, bi 1,1 rala biti zgled za Afrikance, meni Modibo Keita. 22. HOUPHOUET BOIGNY Tudi Boigny je bil poslanec v francoski narodni zbornici in celo f*"a . coski državni minister. Francozi ga smatrajo za najbolj zmožnega in **an bolj zvestega pristaša Francije v Afriki. Morda je to res, čeprav je tu res, da je bil eden najhujših kritikov kolonialnega sistema in zlasti P*j silnega dela. Boril se je za delavske pravice, čeprav je edini med vse*11 afriškimi politiki sin veleposestnika. \ i Rodil se je 1. 1905. Njegov oče je bil lastnik kavnih nasadov. P°a je zdravnik, a še bolj politik. Ustanovil je lastno politično stranko, ki P vedno zahtevala, da mora Afrika ostati še precej let v zvezi z evropsk1^ deželami, če hoče napredovati in živeti v miru. Afrikanci ga niso n*0® razumeti. Očitali so mu, da se “prodaja”, in celo, da je “izdajalec". ^ ^.j Ko so ga afriški voditelji prosili, naj jim pomaga k popolni 1«-. . od Francije, jim je odgovoril: “Stavim, kar hočete, da bo moja domov1 j — Zlata obala —, ki bo ohranila nekaj zvez s Francijo, v letu 1970 d*1* j pred vašimi, ki se bodo popolnoma ločile od nje.” 23. MAURICE YAMEOGO Predsednik republike Volta je pri 40 letih. Bil je gojenec škofijske^ malega semenišča, kjer je končal gimnazijo. Leta 1940 je bil bolničar, na so mu pa dali neko uradniško mesto. Do najvišjega mesta je prišel, ker je izredno nadarjen in dober vornik. Zaveda se svojih odgovornosti pred Bogom in zgodovino i'1 -1 hoče vestno izvršiti. Očitajo mu, da je včasih preveč strog, preveč za ihteW1’ *n res, kadar m primer hočejo študentje stavkati ali se pojavijo kaki drugi jvjj^rneži, jih za nekaj dni “pripre”, da se “ohladijo”, nato jih pa vpraša, 24. MOKTAR OULD DADDAH Daddah je še mlad; ima 38 let. Je predsednik države, ki se imenuje radno “Islamska republika Mavri ton ja". v Za kar se je najbolj trudil, je sožitje med Črnci in Arabci. Črnci so manjšini in žive ob reki Senega’. Glavno mesto Mavritanije je Nouak-bott, ki ima pa komaj malo več kot tisoč prebivalcev. Vendar sta v Mavri-abiji dve važni mesti: Saint Louis in Port-Etienne. To zadnje bo kot br'stamšče sprejemalo rude, ki jih bodo spravili iz podzemlja v tej na dninah tako bogati deželi. ^ Daddah je dal znpisati v ustavo, da je vera mavritanskega naroda mo-^medanska. čeprav republika vsakomur jamči svobodo vesti in pravico žati se svoje vere. V ustavi tudi stoji, da je v Mavritaniji narodni jezik abski, uradni pa francoski. y Ce Daddah poudarja, da je Mavritanija mohamedanska, ne pretirava. uandar pa hoče, naj bo njegova domovina moderna mohamedanska repub-. a. Prepovedal je mnogoženstvo in žena n' tako zapostavljena kot pa ng0(j p0 Afriki. Moktar Ould Daddah je začel s pravo gospodarsko in so-a*n° revolucijo. Doslej mu je šlo dobro. 25. HAMANI DIORI j . Rodil se je I. 1916 v Soudoure, v Nigeriji. Vsi, ki ga poznajo, pravijo, (j >ma ta politik zelo lep značaj. Čeprav je musl man, kot tudi velika vežen Sonarodnjakov, je do katol čanov ne samo prijazen, ampak tudi uslu-jnn' Kad-'r le more, jim pokaže, da zanj ni razlike med mohamedansko večino katoliško manjšino. ^ Skoraj vse življenje je preživel v Niameyu, ki je prestolnica Nigerije, jeer je bil šolski ravnatelj. Dvakrat so ga izvolili za poslanca, in ko se aiest 8erDa za^e^a sama vladati, so ga prosili, naj prevzame predsedniško 26. HUBERT MAGA 6e Dubert Maga je predsednik Dahomeya. Po veri je dober katoličan. cosk-av komaj prekoračil štirideseto 'eto, je bil večkrat izvoljen v fran-t>, kl Parlament. V eni izmed vlad je bil podtajnik za socialno skrbstvo. Poklicu je učitelj, ki je učil zlasti z zgledom. 27. FRANQOIS TOMBALBAYE Dol Predsednik republike Tchad je b i učitelj. Po veri je protestant. Je hoj1.razumevanja za rasne skupine, katere prosi, naj se ne prepirajo, če eJ°. da bo država živela in napredovala. Ve, fer je Tchad gospodarsko zelo revna dežela, išče pomoči v zamejstvu. Dij • ar pa hoče dokazati, da je republika vredna tuje pomoči. On in njegovi "če S^r' zahtevajo, da prebivalstvo Tchada ne pase lenobe. Pravi jim: ne boste delali, ne boste n koli svobodni.” 28. DAVID DACKO Deg Packo je predsednik Srednjeafriške renublike. Je šele 30 let star. Je k duhovnika Jerneja Boganda, ki je bil prvi predsednik te republike, a je umrl leta 1959 v letalski nesreči. Ker je pomagal stricu pri upravi dežele, ima kljub mladosti že precej izkušenj. , Najvažnejša se mu zdi ljudska vzgoja. Začeti je bilo treba pri ničli-Ker so ljudje dobre volje in jih država ne samo vzpodbuja, ampak ji”1 dejansko pomaga, David Dacko upa, da se bo položaj v par letih zelo popravil. 29. LEON M’BA Predsednik Gabaona je pri 60 letih in eden najstarejših afriških P°' litikov. Dolgo časa je omahoval med svobodo in priključitv jo Gabaon” Franciji. Ko je videl, da so se vsi sosedje odločili za svobodo, tudi njemu ni kazalo drugega. Ker je bil skoraj vse življenje trgovec in je uspešno voditi svoja podjetja, so mu Gabaonci zaupali tudi državo. Zdi s6, da se niso zmotili. 30. AMADOU AHIDJO Predsednik Kameruna je mohamedanec, star 36 let. Nima večje izobra2' be, a je zelo nadarjen. Že 23 let star je bil izvoljen za poslanca v domač0 kamerunsko zbornico. Deset let pozneje pa je nadomestil dotedanje®,? državnega predsednika katoličana Mbido. Ta je imel veliko težav zarad1 upora različnih plemen, ki so jih ščuvali komunisti. Ahidjo je skušal up°r zatreti z obljubami in prigovarjanjem, a se mu ni povsem posrečilo. Čeprav je Ahidjo musliman, ve, da ne bo mogel vladati brez kristjan°v’ Saj je K°merun ena izmed afriških dežel, kjer je napredovanje katolik Cerkve najhitrejše. V Ahidjovi vladi je pet mus’imanov in osem kristjanov; sedem je Pr'-padnikov njegove stranke in 6 članov opozicije. 31. FULBERT YOULOU Državni predsednik bivšega francoskega Konga je duhovnik Fulbef* Youlou. Rodil se je 1. 1917 v plemenu Balali. Ko so misijonarji videli n).e gove izredne talente, so ga poslali v semenišče. Po duhovniškem posvečen)0 ga je politiki potegnila za seboj. L. 1956 je bil izvoljen v poslansko zbornico v Parizu. Istega leta so ®a izvolili tudi za župana v Brazaville, ki je prestolnica bivšega francoske® Konga. Ko je ta zadobil svobodo, je bil Fulbert Youlou izvoljen za prve® predsednika nove države. 32 in 33. DANIEL KASAVUBU IN PATRICIJ LUMUMBA Morda bi imenovaU Kongo, ki mu predseduje Youlou, Severni Kos®0 s prestolnico Brazaville. Bivšo belgijsko kolonijo, ki se je prav tako if*10 novala Kongo in je imela za glavno mesto Leopoldville, pa imenuj”1 Južni Kongo, čeprav se uradno obe deželi imenujeta na isti način: Kon® Odkar so Belgijci sredi leta 1960 izročili v Južnem Kongu oblast 0 j mačinom, tam ni miru. Kaj bo z njim? Bo ohranil edinost ali pa se 11 j razcepil v več manjših republik? In kdo bo vlada1? , ' Nas zanimata na tem mestu le dva moža, ki sta bila znana po vse j ?Vetu kot politična voditelja ln Patricij Lumumba. bivšega belgijskega Konga: Daniel Kasavubu Kasavubu je državni predsednik, Lumumba je bil prvi minister. Pred 30. junijem 1960 to se pravi pred osvoboditvijo Konga se je p elo, da je ta dva človeka vse ločilo in da ni b.l mogoč noben sporazum. p° osY?b°jenju pa so nekateri mislili, da sta postala neločljiva prijatelja. oznejši dogodki so pokazali, da je bila sprava samo navidezna. Začela se Je državljanska vojna, med katero je bil Lumumba umorjen. Kasavubuja 0 Podpirali zapadni narodi, Lumumba pa Rusija in njeni sateliti. «, Kasavubu se je rodil 1. 1910. Skoraj dokončal je duhovniške študije. Manjkalo mu je samo zadnje leto teologije, ko so mu predstojniki sveto-a“> naj si izbere drug poklic. Bil je nekaj časa profesor v Leopoldville, ato se je vrgel v politiko. Podpira ga štev.lno pleme Bakongo, iz katerega 'zhaja tudi on. Lumumba je bil krščen v katoliški Cerkvi, študiral je pa v metodičnem zavodu, kjer je izgubil vero. Pozneje je organiziral delavsko gibanje v Stanleyville. Imel je službo na pošti. Nekaj let za tem je postal «vnatelj neke pivovarne. Njegovi ognjev.ti govori so stalno večali število Čf>vih pristašev. Zdi se, da bo tudi po njegovi smrti Lumumbovo ime uz lo kot zastava za nadaljni boj med pristaši zapadno in vzhodno < merjenih kongoleških politikov. 34. FILIBERT TSIRANANA i. Naš pregled bomo zak'jučili s predsednikom malgaške republ ke (otok 5ranagaskar). Tsiranana je kmečki sin. Ko je imel 12 let, je pustil očetovo *ec>o in začel hoditi v osnovno šolo. L. 1946 je končal kot eden najboljših mjcev srednjo šolo. Istega leta je ustanovil tudi svojo politično stranko, Jma značilno ime “Stranka brezpravnih iz Madagaskarja”. jih .banana želi pomagati ljudem do nr>lo bolj človeškega življenja in istočasno pripravlja za svobodo. L. 1956 so ga izvolili za poslanca v •ncosko narodno zbornico. Kot politik je zelo spreten. Znal si je po-jjttati, ko bi marsikdo obupal. Vse cilje, ki si jih je zastavil, je dosegel, p 'toLer katoličan in oče 8 otrok. Ohranil je prijateljstvo s Francozi v 2 anciji. kot tudi z onimi, ki žive na velikem otoku. Kljub temu stalno uživa Panje svojih sonarodnjakov. ZA ZAKLJUČEK: AFRIKA IMA ŽE 51 DOMAČIH ŠKOFOV “k v^friški domači nadškofje in škofje pa vodijo skupaj s tujimi afriško ]64. ZJ° Politiko". Kot smo že omenili, je bil prvi afriški škof posvečen že ki $ 1 v^: V moderni dobi je pa Pij XII. leta 1939 posvetil škofa Kiwanuka, Ajy; živi. Od leta 1939 do 1960 je bi'o posvečenih v škofe 51 Afr kancev. šl mi tu v Vietnamu pa moramo hirati sirotišnico in aspirantat, ki Savy,‘ a Nobenih lastnih dohodkov, ampak y° stroške. . o obdarile, ko jih je obiskal v Trstu ob svojem potovanju po Evropi pred nekaj leti. Potem pa še dodaja: “Kaj bo z Laosom, še nič ne vemo, a za svetovno časopisje je le vedno kaj senzacionalnih novic. Tako radi pretiravajo. Res pa je, da rdeči našo deželo vedno bolj ogrožajo. — Pred tednom smo imeli tu posvečenje 5 novih vietnamskih škofov in sploh uvedbo domače hierarhije. Vietnamci so bili veseli, saj imajo zdaj 3 nadškofije in dve novoustanov- Sliki zgoraj in tu spodaj: Prizori iz katoliške verske procesije v Saigonu, Južni Vietnam. Ijeni škofiji. Salezijanci bomo imeli v marcu posvečenje prvega vietnamskega duhovnika Izidorja Le Huonga, ki ga tudi Vi podpirate, žrtve rode sadove, ker je nad njimi božji blagoslov! Sam vrhovni predstojnik salezijanske družbe bo prišel na to novo mažo. Vesel sem tega “prvega cveta” mojih prizadevanj za vzgojo vietnamskega družbenega naraščaja. Veselite se z menoj tudi Vi, Slovenski misijonski zdravnici s. Agnes in s. Dominika žužek na trgu v pakistanskem mestu. dobrotniki, ki ste me pri tem ves ča8 lepo podpirali!” INDONEZIJA Iz več pisem č. m. DEODATE HO; ČEVAR OSU, ki deluje v Djakarti, ki je glavno mestu Indonezije in Jave: “Iskrena Vam hvala za tako dragoeß* no pošiljko, ki ste mi jo poslali preko Rima. M. Angela mi je za ta denar na; kupila tamkaj mnogo potrebnih stvari in jih poslala semkaj po dveh uršulim kah, ki sta potovali semkaj. Vse bo zelo prav prišlo, saj tu je zelo težko kaj dobiti. Vam in vsem dobrotnikom sm° zelo hvaležni in se Vas vseh spominja' mo v molitvi. Pri nas zdaj zidamo novo šolo, ker j® prejšnje poslopje že staro in premajhno. Sicer so časi zelo težki, a potreba nas je .prisilila, da smo se lotile P°d' jetja, čeprav v strahu, kako bo šlo, 3 zaupamo v božjo pomoč. V splošnem P3 v Djakarti veliko zidajo, zlasti država* Pripravljajo tudi stadion, v katerem naj bi se vršile “azijske igre”. Pravijo, d3 bo imel prostora za 100.000 oseb. S tem1 igrami so pričeli po zadnji vojni; 1. 195* so bile menda v Indiji, 1. 1958 pa na Japonskem. Pri nas bodo verjetno l*3*“1 1962. Vse je treba žrtvovati, da stvar izvedejo: prostor, denar, čas. Mnogo lj3' di bo izgubilo svoje domove, svoj m koš tek zemlje. Kam bodo šli, ubogi? Kot sem Vam pisala, smo tu misij0-nar ji in misijonarke zaprosili za držav' ljanstvo, da bi mogli nadaljevati z d®* lom v deželi. Od 1.00D misijonark državljanstvo dobili šele dve. Jaz S? bom verjetno prej dobila kot Nizozcmcl’ a prošnjo sem vložila šele pred nekaj meseci, ker mi prej ni bilo mogoče raj ujvovvi, ivvi im m uiiu mogoče bolezni. Sodnik mi je rekel, da so m°le listino že na ministrstvu. Kot Jugosl0-vanlca in ker sem že zaprosila za držav' ljanstvo, smem poučevati in to je glava0- Spet sem vsa v šoli. Več kot tretji110 učenk je katoliške vere, mnoge pa so . okd»> težkih okoliščinah, ker ja le redko.**-vsa družina katoliška. Na otoku Flor° je v tem pogledu veliko bolje, zlasti °° podeželju. Tam je katoličanov 75 1 'Sl žive iz vere. Zato smo tam ustano-1,1 naš samostan v upanju, da dobimo Poklice iz globoko vernih družin. Najbrže ste že culi, da je Indonezija °bila svojo cerkveno hierarhijo. Zdaj vf dežela razdeljena v 6 nadškofij, 19 ? °*U in dve prefekturi. Katoličanov je ^ 1-231.784, a od teh jih je dve tretjini a Floresu, ostali so raztreseni vse ovsod. V Djakarti je na primer le 0,7 z ®totkov katoličanov. Tu sc zdaj pri-cievamo, da podpremo našo katoliško _ tanko. Vsaka politična stranka mora ,a,nreč imeti vsaj 150.000 pripadnikov, sle ^iti priznana. Prav te dni smo • . z našimi katoliškimi učenkami na-'tat članstvo. Dekleta so zelo aktivna hn je kar veselje gledati, s kakšnim j, V(lušenjem se žrtvujejo za dobro stvar, ti- i Zdai nabranih članov je več kot po-^ 'no, hvala Rogu! — V šolah zaen-h "*1 še delamo kot po navadi, a bodoč-j “ je zelo negotova. Toda, delajmo, Ko ■ ''e Katoliški laiki so zelo Ve ®ci; zdaj se prizadevajo, da ustano-katoliško univerzo.’’ INDIJA izP. STANKO PODERŽAJ S. J. piše Candernagoreja pri Kalkuti sledeče: jn Jv(lcči oblastniki mi precej nagajajo, (yCe le morejo, mečejo polena po dnoge. Qh^.^'sijonarjevem kraju so pri zadnjih 0p nskih volitvah zmagali komunisti; Pa Ur'^ Sami se pogodb ne držijo, name l0lriFi'ežijo kot risi, če bi ga kje kaj po-1 ", Zadnjič so mi grozili s tožbo, pa §6 jim dokazal, da se zaganjajo v na-e6l,|Pravice, in so popustili. Vse naokrog so nam navozili gramoza in dru-otr . materiala za gradnjo cest, da se hj °C| nimajo kje igrati. Pokopališče, ki doy5a. morali po pogodbi oskrbovati, so °mala >ti. porušili in sem ga moral po-a oni nočejo plačati. Zdaj sku- Vz_,,0seči, da upravo pokopališča pre-v0|jL1c župnija. Molite, da pri prihodnjih bo(| Va*1 spet ne zmagajo. Pravijo, da SeZav^adali v vsej Vzhodni Bengaliji. hon l<’ zgodi, potem nam pa ljubi Bog a^aJ- in Mamka božja!" Posebno zanimivo piše o. LOJZE DEMŠAR S. J., ki deluje v Khariju. Iz enega njegovih pisem še koncem lanskega leta, ki pa še ni bilo objavljeno, povzemamo tele pestre novice, ki nam osvetljujejo delokrog in delo našega živahnega misijonarja: “Iskreno se zahvaljujem za velikodušno pomoč! Kako so dobrodošli taki darovi ! Trenutno imam dolgov za kakih 500 dolarjev, pa se bom že izkopal iz njih, ko riževa žetev obeta biti dobra. Sicer p;t pravijo, da misijonar mora imeti vedno nekaj dolga, sicer ne bi ime! tako velikega zaupanja v Roga in svetega Jožefa. . . Ko sem lansko leto prišel sem kot naslednik nekega indijskega misijonarja, ki je celo v Rimu doktoriral, sem takoj videl, da bo treba marsikaj popraviti. Na škofiji so mi dejali: Popravi le najpotrebnejše, drugo kdaj kasneje. . . Seveda kasneje, da se bo med tem še ostalo podrlo in bo stroškov še petkrat več. Pljunil sem v roke in se lotil dela, popravil kapelice po vaseh, ko mi je v marsikateri med mašo tekla voda v kelih. Doma na misijonu se je samostanski zid podrl in je bila državna cesta, ki pelje ob zidu, vedno polna zijal. Slamnate strehe so puščale vodo, ker jih moj prednik ni sproti popravljal... Vse to in še marsikaj je bilo treba v red spraviti. Tu so ljudje precej “kmečki”, doma bi rekli “robati”. A huje je to, da pre-radi pijejo žganje. Res je, da se Indija industrijalizira z velikimi koraki, a kmetič, ki je glavni činitelj v deželi, je še zmeraj na prejšnjem: zemljo obdeluje s plugom, ki ima že tisočletno zgodovino, seje in goji riž kot v davnih časih, oblači se kot se je oblačil njegov praded, in stanuje v hiši, ki jo je menda še Abraham sezidal. .. K sreči ima tudi otrok, kot je bilo Abrahamu obljubljeno glede zaroda: kot listja in trave. V mojem farnem zapisku je za letos zabeleženih že 85 rojstev, smrti pa le 12 in od tega sedem otročičev. Fara šteje 1.800 duš, in če bo šlo tako naprej, bom imel v desetih letih vsaj 4.000 duš. Seveda je vprašanje, že bom jaz to tu doživel. .. V mestih se kajpada že pozna ogromna propaganda od strani vlade za omejevanje rojstev; tam ima večina zakonov le po dva otroka. Kot veste, smo v naši nadškofiji dobili novega nadškofa. Ni ravno mlad, saj ima 60 let, a je še ves mladeniški, čil in zdrav. Prejšnji nadškof msgr. Perier, Belgijec, je zdaj že 85 let star in ni zmogel nadaljevati. Naredil pa je v škofiji zelo veliko, kar smo zlasti tudi slovenski misijonarji občutili, ker je sodeloval :pri vsakem našem podvigu z ljubeznijo, in je vedno našel pomoč, kjer je bilo treba. Ko je vojna izbruhnila, so vsi dohodki iz zamejstva in domovine prenehali kakor odrezani, pa nam je on priskočil toliko bolj na pomoč, nas hrabril in podpiral v težkih urah. Z njegovim sodelovanjem je naš misijon Khari prišel do nove cerkve, novega samostana, nove šole. . . Vsako leto je prihajal na birmo, vsako leto je vse misijonske postaje obiskal, naj bo v sončnem ali deževnem vremenu, zavedajoč se, da ovce potrebujejo pastirja... Ko sem deloval v Kalkuti, sem ga rad obiskoval in sva govorila včasih ure in ure. Pravil mi je dogodivščine iz “starih časov”, kako je na primer nekoč na kolesu hitel skozi džunglo in srečal divjega slona. . . ; ali kako se je vračal iz Kharija na rikši, pa se je vlila silna ploha, da ubogi kuli ni mogel sam naprej iz blata, pa je škof izstopil in se sam vpregel v rikšo ter jo rinil naprej do postaje, kjer je vlak nanj že deset minut čakal. . . Letos je šel najprej v Belgijo, svojo domovino, potem pa v München na evharistični kongres. V Belgijo je šel z njim tudi rančijski domačinski nadškof msgr. Ku-jur, a je tamkaj nenadoma umrl, med mašo, zadet od kapi. Pa je moral potem naš ostareli nadškof opraviti vse, za kar so preje povabili nadškofa Kujura. Med drugim je tudi posvetil veliko duhovnikov, in tako se mu je izpolnila želja, da je v svojem življenju posvetil 1.000 duhovnikov. Zdaj še živi v kalkutskem nadškofijskem dvorcu; kam se bo v ho- če obrnil, še ne vemo. Bog ga živi! Iz Morapaja v Bengaliji piše slove"' ska misijonarka m. MAGDALENA KAJNČ, iz družbe loretskih sester: “Oprostite, da se Vam šele danes za' hvaljujem za velikodušni dar 80 dol"1” jev! Tisočeri Bog plačaj Vam in vse"1 dobrotnikom! Imela sem dobro voljo, d11 bi Vam takoj odpisala, a čas res ni d°' puščal. Velike poplave lanskega leta povzročile še večjo revščino in bolezn1 kot sicer. Ljudje od ranega jutra do večera oblegajo naš dispanzer; števd0 bolnikov je naraslo na do 400 dnevno. •• Ko zjutraj odprem vrata in jih najden1 že vse polno čakajočih, velikokrat prf' mišljujem, kako naj vsem ustreženi, kjf naj dobim denar, da nakupim za vsC najpotrebnejša zdravila. Morda ne b"' ste verjeli, a dejstvo je, da naši reve" sveto verujejo v glavnega Zdravnika Je' zusa Kristusa, pa četudi so sicer še P°' gani; zato radi prihajajo tudi 20-3" milj daleč peš hoje po zdravila zase d’ za tiste, ki sami ne morejo priti do n»s" Vsem, ki tako velikodušno žrtvujete 5 svojimi prihranki, da se pomaga v l,ir sijonih tem revežem, bi želela, da bi vS"J nekaj ur preživeli v našem dispanzerju’ tako bi videli, kako so ljudje veseli P11 moči in kako hvaležni so zanjo Neb" škemu Zdravniku. Prav lepo se Va"1 zahvaljujem tudi za “Katoliške misij1' ne”, ki jih vedno tako rada prebere"’ saj mi nudijo veliko pobude za moje "" sijonsko delo.” AFRIKA P. ALBIN KLADNIK FSC iz Afrike se tudi zahvaljuje za denarno pu moč in poroča sledeče zanimivosti v P smu, ki ga je pisal še novembra lansj" ga leta, v katerem opisuje svoje ""sl jonsko delo: “Na eni naših podružnic gradimo kev sv. Križa. Iz Nemčije sem staro razpelo, ki ga bomo skušali I praviti, pa bo lepo služilo svojemu 11 ^ menu. Krajevne oblasti so mi poklo"V_ lep kos zemlje v naselju črnega Pr<' f valstva in na tem zemljišču zdaj hiti*1’ ■''lika ix obiska domačinskega kalkutskega nadškofa v misijonu o Cukaleta S. J.: nadškofa pozdravljajo verniki in pogani. (,\t' n^"°’ (*a se morda ne premislijo. fot-tem smo že prejeli od misijonarja [)j, .^rafijo nove cerkve in jo objavili v onGJÄnji števi|ki “Katoliških misijonov”; Ur-) V tej črnski naselbini, ki je od rU|.asta> središča mojega misijona, od-.. )ena 18 milj, je cvetoča katoliška ob- čin- 18 milJ> Je cvetoča katoliška ob-It-^' doslej sem opravljal službo božjo ■ v anglikanski cerkvi, a niso mi tega že Prisiljen sem n«° dovolilij ampak so mi na lepem hj| - odrekli to možnost. Prisiljen s iljj^kati zemljišče in zidati, kar je ob p0rT| ‘Sv ,tu zelo težko. Meni je uspelo s n' a ;*r SflßSndl t'urupi deklice z misijona San Jose na paragvajski meji; med tamkajšnjimi Indijanci delujejo tudi slovenske šolske sestre. \W *’ "jm- 1 Hü /11 n\ f if/j j IiGH 1 ^v>: “Father, odločil sem se, dati Vam fu 1,1,0jem posestvu zemljišče in 1.000 2 ov v denarju za gradnjo cerkve.” -— Itj .* v° s°m takoj sporočil našemu škofu, s;,, Ponudbo sprejel. Vsota za gradnjo Pon' x*’ zad°stna, a vendar tako bistvena teg, 0c’ da se upamo začeti. Na posestvu i'pv' dobrotnika je ogromno črnih delavce ’ ,akor tudi v bližnji okolici. Ni pa enega katoličana med njimi. honi(Je narrt bo dal Anglež toliko, da jo lajv0° abko še katehistu dali na razpoku | Za Sradnjo hišice in vrta; tako trp^lažje in ceneje dobili, ker poet^ Jem° ga nujno za pouk priglašen-hj , . ajpada, jaz bi bil bolj vesel, a ko tov ta dobri mož dal tistih 1.000 fun-kvj, j"1 kritje dolgov pri Marijini cer-Pte’f] j° zdaj gradim. A ne morem hloč 0S1‘)Vat*’ za kaj naj da svojo po-ki'bi me pa, ker se je dela in od- govornosti preveč nakopičilo. Prosim Vas, molite zame!” JUŽNA AMERIKA Z misijona med Čurupi Indijanci na meji med Argentino in Paragvajem pišeta dve slovenski mariborski šolski sestri. Prednica misijona San Jose, s. BENIGNA POLH poroča sledeče: “Prejele smo poročilo, da ste našim sosestram v Lanusu izročili nam namenjeni znesek iz sklada za slovenske misijonarje in da nam denar ob prvi priliki pošljejo. Prav iskreni Bog plačaj Vam in vsem slovenskim dobrotnikom, ki tako velikodušno podpirajo misijone! Saj ne vem, če se smem šteti med misijonarke, kajti med šolskim letom sem jaz večji del zaposlena pri otrocih tukajšnjih naseljencev, ki so po večini Paragvajci, versko zelo zapuščeni, tako da mnogi že odrasli naši učenci še sploh niso krščeni. V internatu jih imamo nekoliko ločene od Indijancev, samo pevske vaje, pobožnost rožnega venca in razvedrilo imajo skupno. Med počitnicami imam več stika z Indijanci, posebno kadar je s. Serafina odsotna. Saj v počitnicah imamo na misijonu sploh samo Indijance, le tu in tam pride kak popotni človek bele polti in se malo ustavi pri nas. Življenje v našem misijonu je bolj enolično, a kljub temu zanimivo, čas pred Božičem je za Indijance najlep.ša doba kot priprava za veliko božično skrivnost. Zelo preprosto verujejo, zato živo. Božič jim je čas velikih duhovnih radosti, saj drugih dobrot tako ne poznajo, le na misijonu prejmejo skromen dar, ki je bolj simboličnega kot vrednostnega značaja.” Decembra meseca je pisala iz Asun-ciona, glavnega mesta Paragvaja, znana nam s. SERAFINA ČERNE, ki je šla tjakaj na duhovne vaje in pa k zdravnikom : “Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom za dar! Z našimi otroci bomo zanje radi molili. Na praznik Kristusa Kralja smo imeli v misijonu San Jose prvo sveto obha- jilo. Od 28 prvoobhajancev je bilo otrok, eden pa je bil mlad ženin, ki je bil malo preje krščen. Par dni nato j® bila poroka tega ženina; oba sta čurup* Indijanca. Sredi novembra sem odšla z misijona v Asuncionu. 15 ur vožnje na vozu P° gozdu, blatu in vodi do General DiaZ-Za 15. je bil določen avion, pa smo fta morali čakati do 19. Potovala sem skupaj s prejšnjim p. provincialom J. Lip' poldom, ki je čez 20 let deloval v misijonu San Jose. V Elsita, kjer je nekaj naseljencev, je avion pristal, kar je bilo za tamkajšnje prebivalce veselo presenečenje. Moj spremljevalec, misijonar, je te naseljence pred nekaj letl rešil pred Indijanci, ki so jih hoteli napasti. Po radiju je iz Asunciona govoru z neko staro čurupi Indijanko v Elsita-in ta je potem naprej tolmačila Indijancem misijonarjevo posredovanje. Dosegel je, da so se Indijanci res pomiri*} in šli nazaj v svoje vasi. No( naseljenci so bili še zdaj tako hvaležni temu misijonarju, ki jih je tedaj rešil, da s° prosili pilota, naj ne odleti takoj, ter so nam vsem odlično postregli. Iz Asunciona so pa po radiju spraševali, kaj ie z avionom, na kar je pilot odgovarja1, da je počakal, ker je bilo nebo zelo oblačno, kar je bilo končno tudi res.-- misijonsko zaledje MISIJONSKI DAN V MENDOZI Na belo nedeljo so rojaki v Men-tlozi pod vodstvom e.g. Horna, svojega dušnega pastirja in po velikem, požrtvovalnem prizadevanju dolgoletnega, zaslužnega voditelja tamkajšnjega misijonskega krožka g. Maksa Ovčjaka priredili misijonski dan, za katerega so povabili iz Buenos Airesa tudi urednika našega lista, č.g. Ladislava Lenčka C.M. Dopoldne je imel buenosairešk gost slovensko službo božjo, pri kat® ri je pridigoval o važnosti misijo}1 skega sodelovanja, zlasti v današnja časih in kljub našemu stanju lisse ljenstva. Popoldne je bila v tamkajšnje11 Slovenskem domu misijonska Vril ditev, katere se je udeležilo izredn veliko rojakov. fanv-?rej 80 mendoški slovenski Vz tlc' zaigrali igrico “Za velikim l ?lom”. v kateri so nam pokazali, ,.a 0 naj bi bil veliki naš vzor Ba-8a pobudnik in pomočnik novim venskim poklicem med mladino. ■fiv ° Je imel č.g. Lenček skioptično jijUvanje o slovenskih misijona r-inl' Kasneje na prostem, ko se je ^ je pa kazal tudi film o blago-, vUvi Baragovega misijonišča v '1Usu, v Argentini. ejj.. 0 Predavanju je bil velik misijon-n0 v^ečo/ov in domača zabava. Srečke !>ih‘s e lep° v promet, nekaj zaradi le-j^j, dobitkov, zlasti dragocenih kera-,nendoške slovenske tvrdke “Ca-ki je že drugič poslala tudi za re ‘Jensko vele tombolo v Buenos Ai-Uup zaboj keramike, nekaj pa *’ ne največ, iz ljubezni naših rojakov do slovenskih misijonarjev, katerim naj bi šel ves čisti dobiček. Vse je bilo lepo organizirano in zato se ni čuditi, da je prireditev dosegla lep moralni in gmotni uspeh. Trdijo celo, da doslej še nobena prireditev mendoških Slovencev ni prinesla toliko čistega dobička: nad 6 tisoč pezov za slovenske misijonarje in misijonarke! Mendoškim rojakom, zlasti zvestim misijonskim krožkarjem in drugim sodelavcem, pa vrlemu mendoškemu dušnemu pastirju č.g. Hornu je treba iskreno čestitati k doseženemu u-spehu. Naj bi Bog blagoslovil ta misijonski idealizem mendoških Slovencev med drugim tudi s to največjo milostjo, da bi iz vrst tako številnega slovenskega drobiža v Mendozi zraslo tudi nekaj misijonarjev in misijonark ! DAROVI ZA MISIJONE V SKLAD za slovenske MISIONARJE ■' N. N., družbenica iz Roja-’ KOOO lir. *&?««*!»: Rojaki iz Mendoze, na i,lJ?nski dan, bela nedelja 1961, upiček 6.285 pezov. Otroci g. Kvasa, Toronto, V h 'ali za slovenske misijonarje, Tij. 'arjih: Jakob, 3.70; Jožica, 4.85: J°gkl' ^.60; Lilijana, 0.36. — Milavc % °’ 1 dolar. — Otroci slovenske otroci av0‘e Pomagaj, 1. razred, in 5.4o . Prvega sv. obhajila so zbrali dolarjev. j. KrST poganskih otrok l'‘-‘a Marušič, družbenica, Trst, 50() j|"at na ime Magda — Jožek, ZA MISIJONE ntin,x (v pezih): Rezka Štirn, Za> 60; Milač, Mendoza, 50; Žumer Jože, Mendoza, 100; Tičar Beno, Ramos Mejia, 100; Franc Makovec, Montevideo, 30. ZA DŠV in DSD Argentina (v pezih): Rojaki iz Mendoze, 755; Pikee Ludvik in družina, Ramos Mejia, 100; Pišek Anton, Ramos Mejia, 24; Tičar Beeno, Ramos Mejia, 30. TISKOVNI SKLAD “KATOLIŠKIH MISIJONOV’’ Krajnik Ani, San Justo, Argentina, 50 pezovv; Pavel Božnar, Mendoza, Argentina, 150 pezov; Bajda Jože, Mendoza, Argentina, 200 pezov; Lado Lcmpl, Cleveland, U.S.A., 3 dolarje; Filip Smodiš, San Rafael, Argentina, 75 pezov. JUŽNOAMERIŠKA BARAGOVA ZVEZA Frannc Štern, Mendoza, v zahvalo Baragi, 1.000 pezov. DOPOLNILO zadnje objave darov za slovenske misijonarje iz U.S.A.: Dr. Franc Puc je daroval za o. Lojzeta Demšarja S.J. 20 dolarjev. V objavi je bila ta vsota pomotoma pridružena 20 dolarjem gilbertskega misijonskega krožka. ZAHVALA “Javno se zahvaljujem božjemu služabniku Frideriku Baragu za srečno prestano operacijo brata Antona. — Anica Knez.” Imenovana je poslala za marquettsko Baragovo zvezo v dar 5 dolarjev. ZA BARAGOVO MISIJONIŠČE IN CERKEV MARIJE KRALJICE V SLOVENSKI VASI V LANUSU Argentina (Lanus): N. N. 4.400; Franc Sušnik, 2.000; N. N. 1.000; Jože Cesar, 1.000; Jože Čampa, 500; Anton Sintič, 500; Miha Iglič, 500; Franc Grbec, 600; druž. Jakob Sušnik, 500; gdč. Marija Piščanec, 100; druž. Mehle, 2.000; Lojze Zupančič, 500; druž. Alojzij Koprivnikar, 500; gdč. Erna in Marica Grbec, 5.000; gdč. Kati Lipovec, 1.000. Gdč. Pavla Petek, San Justo, 2.000; ga. Jelenc, Miramar, 200; ga. Cuderman Marija, Buenos Aires, 1.000. U.S.A.: N. N. po preč. g. Wolban- gu, 100 dol. Razni po klanci Prešit Cleveland, 60 dol. Pravkar navedena gdč. Manca P>'e' ša iz Clevelanda zbira pri rojakih v Clevelandu prispevke v pomoč vzdrže* vanju gojencev Baragovega misijon1" šča. Zbirka je doslej narasla že na 34° dol. Prispevali pa so sledeči: Po 10 dol.: Stanko Ferkulj, Mi/0 Odar, Anton Škrabec, Ančka Kami11' Angelca Lovšin, Mary Hribar, Štefk3 Cigale, Alojzija Preša, Francka J®' senko, N. N., Pavla Rihtar, Frančiška Cerar, Franc Cerar, Justina ^e' rar, Marija Ciber, Tončka Škrabe0» Pavlina Štampel, Marijan Stranca1’ Pavla Ziherl, Ančka Zadnik, M a D’ Zadnik, Francka Bolha, Marie Teli/» Johana Gornik, Julka Smole, Iva/3 Lovko, Jaklič Rozalija, Terezija K*e' men. Po 20 dol.; Jožefa Pavli, MaD Markovič, Manca Preša. Plemenito in požrtvovalno delo zf>"_ ste misijonske sodelavke Mance P,e ša, ki je že v domovini obilo po»111' gala Misijonišču Groblje, stavljn7,l( vsem misijonskim prijateljem v P°-snemanje; njej in vsem, ki so po M11 za vzdrževanje misijonskih gojetiCe darovali, pa še posebno iskreni povrni! VSEM ISKRENI BOG POVRNI! ROJAKI! POMAGAJTE SLOVENSKIM MISIJONARJEM! DARUJTE ZA MISIJONE! “Molitev in miloščina sta kakor dve peruti, po katerih leti evangeljski glas po vsej zemlji.” (Škof A. M. Slomšek) I1 Pogled ji a del šolskih poslopij uršulinskega zavoda “Mater Dei” v glavnem mestu Siama, kjer deluje naša rojakinja m. Frančiška Novak O.S.U. LEPO PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO! UPRAVA SLIKA na prvi strani ovitka nam kaže zamišljenega zamorskega fanta. Slika levo: Prvoobhajanka. IZ VSEBINE: M sijonstvo v luči bodočega ekumenskega cerkvenega zbora Cerkev v Pakistanu — Rdeči paiad1^ iz Moskve — Osebnosti afriških diža_ — Pavel iz Tarza — Naši misijon3^ pišejo — Misijonski dan v Mendozi Južnoameriška Baragova zveza —" j sijonski darovi. 05 'z «3 oS o»; < m Sp - TARIFA REDUCIDA CONCESION 66116 Registro de la Prop. Int. No. 528.263 Director responsable: Lenček Ladislao Domicilio legal: Cochabamba 1467, Bu Aires. “KATOLIŠKI MISIJONI” so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misij011® g družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze”. Izdaja ga “Barag misijonišče”. Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva uprave: Pedernera 3253, Bs. Aires, Argentina. Tiska Slovenska tiskovna dru “Baraga”, Pedernera 3253 (Lenček Ladislav C.M.), s cerkvenim dovoljenjem- sO0i NAROČNINA: V Argentini in sosednjih deželah: navaclna 150, podporna ' , dosmrtna 2.000 pesov. V ostalih deželah Južne Amerike 200 (400, 2.600) arg. iPe- V V U.S.A. in Kanadi 3 (6, 40) dolarjev. - V Italiji 1.600 (3.200, 20.000) lir- 'pji Avstriji 60 (120, 800) šilingov. - V Franciji 12 (24, 160) NF. - V Angliji in Avstro11 1% (2%, 16) funtov). Letnik 1961 bo imel 10 zvezkov s skupno 512 stranmi, ne upoštevajoč ovitke-PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: Lenček Ladislav C. M., Misijonska pisarna, Pedernera 3253, Buenos A1^ U.S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C. M., St. Joseph’s College, P. O. Box 351, PrinCC, aO Nqw Jersey. - Rudi Knez, 679 S., 157 St., Cleveland 10, Ohio. . Anica TuS Box 731, Gilbert, Minn. Kanada: Rev. Stanislav Boljka C. M.. 611 Manning Avc, Toronto 4. Ont. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Ilario 7, Gorizia. Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar C. M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). Avstrija: B. Seclsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. - Rev. Alojzij Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. - Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/ D. P. Camp. Kärnten. li» Avstralija: Franc Vrabec, Archbisbop’n Housc, West Tee. Adelaide, S. Austr