Vrodatttva: M Tnviiki u6i in draii. Vai dodal v taje f-aaniko—M vo i)a-prihajajo laaod liale klike » L|sbljaol, ki • avojo nezaaliiano prodnuioaljo' in Klatil s vrni i bi ras. vpitim Časnikom .Tegbiatt on" vao delal* Vranjsko, nrld vaa Slovenec neprenehoma tasramaje ia provokll-jc. Bog varaj, da bi KraiOeki kmetjo brali ia rauu»' li Id vae iivedeli, kar .T." pUe. — Kar ae lite govorov u.. laborjili, po kterib Je narod „ ratdnUea ', pravi prav primerno „ Triglav": „Taborji so r«. istih po-stavah dopni&mi, po kterib ae Je ustanorilo '„ kooatl-tucionaloo druitvo"; taborji ae vršijo pod naduram postavnim, in e. k. Komisarji uiso imeli nikdar prilika, gorore ustaviti, kar bi biii gotovo storili, ko bi bili govorniki ie epo Movavno beaedo rekli"ftiL 60 aburd* nejie jo podtikanje, kakor da bi doboMAIna iiadi dražila soper „ libsraloo" |ll) Ljabljansko tApiko ima kdo sa pregreho ta Uavsnje to, da skMOka. t$-liovMina med kaloliikimjak^ia ijad iko vernost in krUM|^M|naSI akrbao je ob eaeurfMKAjTCrifcaiii* Mtt.aar------ sme, aato ker Ja izmed naroda ker auJ-ttaredeaa ia aa narod,livi, polaati-.se ga lahko- »umjfivi mm, da jOroa duhovščina kmetom kole in kamnje vsilila ia jih na Jančji vrh in v Vevče kot svoje miri ona rje poslala. No da bi Vai kiikarii Ljabljanaki aami verjeli, da je „ klerikalna stranka* ialoatne dogodke zadolžila, oni sploh lo zato hudobno in ^prekanjeno to trdijo, da morejo po duhovščini odri hali. Znabiti da ae jih *pa tndi vendar ae manjka, kterim njih hoda veat— ker duhovščino neprenehoma psujejo—to dnbovščino kot ma-ščevavno Nemezo predstavlja, kot pošast, ktera teče za njimi, kakor v GCtbe evi pesmi „ Hodeči zvon" (glej liat 21. „Dom"!j kobaca zvon za porednim dečkom, ki ni maral v cerkev boditi. Ti naj ae le boid dubov-ake pošasti, za temi naj le kobaha duhovaki «zvon"t morebiti, da se ačaaom zmodrijo in preverijo, da oni a svojo modrostjo, a svojimi porednimi arodatvi opravičenega upliva slovenske dnbovščioe na alovenako ljudi nikdar in nikoli ne izpodrinejo. Pa tadi Bogordaj, da bi ga iz|K>drini|i, po tem bi se ntegnile goditi reči, kterim ne bi bili koa bajoneti in aablje, in prvi, ki bi go- U8T 22. Izhaja vaak (»lak. vb (j a* bo petU M>»jaaa' S* se Is lata 3 ia p*l l«la I (aM. M i . KS (ttrt lata % jM Jnn« HI/m, pWa aa aela ]ei'a ~aMO*. » g. »» >f» 1.1 g- »s fatri I, Jfl £ Naredila* pbata ia raljaaaSjJ« sti.-•« pniiljaja vradalllvs. "'• * ' Paaamai lialiftae PraJaj*j» v OmtM v hak~ra»«i K. 8«Ur-]«vi mm Tra»ai-ka pa S lulJar. stol«.. Otlaj. Sp. Josip Furlani. Oj Oglej, mesto nekdaj tak sloveče! Kje tvoj? ao palači, olih bfiičoba? Kje patriarhi tvoji, ajjh Hahtnoba? Kje ^Mjo, ki pred t|bp dana trepeče? Ogleju dnar po ladjah več ne teče, Le tempelj kinca stara Še podoba,' Vse drugo razvalina je, trohnoba, In kar ostankov je, so rane akleče! Popotnik, ki ta kraj ogledat pride,"s Ter vpraša: kje lepota mu jo atara, Zamišljen ves—za svet prav malo mara. ' Tli priča vae: Kar avet rodi, Jpreide, Tud', kar ai dlan izdolbe, v pran razšle, Le Bog je večen in ae ne postara. £ y tovo pogrešali upliva dubovakega, bili hi brl ko ne ljudje klikarske baže. Ne iščite ludaj, klikarji, vzrokov , Vevškim dogodkom^ kjer jih ni; iščite jih pri samih sebi iu v ncprotrpljivi sedanji situaciji, ki sle jo pomagali narediti vi. Tod-* pretrgajmo svoje mt^drovsiOa m ponudimo prostor tcmu-lc pojusnilu narodno -1uruarsk« zadevo: Iz Ljpbljano a« nam jo poslalo—piša „81. Narod*4 autoutIČuo poročilo, kctroauje iz nurodalh krogov O) izročilo vladi v pojuanilo dogodeb 23. t. iu. Gotovo . uatrutcino t njim no le avojlm bralcem, ampak po avojo pripomoromn, du su nekoliko zudtiŠi ouih lati IU hudo-, bil, ki ao jih naaprutiiiki vedeli spraviti med avet. Po kratkem vvodu pravi ■poročilo: „Več je io tegn, ko dve leti, kar ae je mogel „tarnvcrciu'J propričavatl, da ni priljubljen, m tla nu deteli no marajo za njegove demonstrativno sprevode. Tudi ta krat an ga dobrohotno , svarili, ko ao zvedeli za naiuunjeni izlet; celo župani doličnib srenj ao odavetovali od izleta, vaako odgovornost za naalcilke izrekoma od aobo odbijajo. Vendar ji prišlo do izleta; turiiurjl ao au ob 6 lj2 ari zjutraj, med Jutrajšujo službo božjo, in ko ju še mnogo ljudi spalo, s razprostrto zastavo, oboroženi z revolverji iu aa*lvah vilami" napotili no najbolj obiskanih meatnib ulicah na kolodvor; sprein(jala jih je vojaška godba, Pu železnici ao ac peljali v l>nze; od tod so Šli peš na Jančjo i goro, kjer ao — bilo jih Jo 05 — na najviši višini, pri cerkvi, zaatavo v tla zasadili, da je po zraku vihrala. V kratkem se je zbralo nekoliko kmetov — turnarji, hrt ko ne pretirano, trdč, da jih je bilo 60 — na hriba, ti rja je, nsj so odstrani -zastava kot demonstrativno znamenjo; ko ae to z lopa ni zgodilo, vzeli so jo krnelo aami. Ker so hoteli turnarji zastavo braqiti, prišlo je aicer res do nekterih ndarljajev, a kaj resnejega se ni prigodilo: saj jo bilo kmotom le za to, da izgine za-r suva, za oaebe jim menda ui bilo. Na to so se turnarji napotili nazaj v Lase; nibČ« jim med tem ni nič Žale-ga prizadeval. aS tem je bila dogodba v tem kraji pri koncu. [if- „ Po teh 'skušnjah in ker so turnarji — kakor „TagbI.w 24. t- m sam pripoveduje — povsodi, opazovali, da so kmetjo nenavadno razdraženi, bila bi zdra^ va pamet svetovala, iz Laz neposrednjo po železnici vrniti se v Ljubljano nazaj. 8 tem bi so bilo prišlo v-sein poznejšim žalostnim dogodbam in nasledkom v okom. Tega pa turnarji žalibog niso storili, ampak ao tolegrafovali v Ljubljano, da bodo vsemu vkljnb vendar prišli v VevČo, kamor so si bili naročili vojaško glasbo. Povabljeno goste, med temi častniško krdelo grofa lluyna peškoga polka, ao tje pozvali in naproaili vojaške pomoči. Vidli to te, kakor da bi naravnOti delali na lo, da bi priilo do teptda med ljudstvom in oboroženo tilo m kakor da bi hoteli e pomočjo vojakov izbrisati snojo hibo na JanSji goriu „Ko so jc na krčmarskem vrtu v Vevčah oglasila vojaška godba, jeli go so, zlasti ker je ljudstvo ravno odhajalo od dokončano službo božje Iz farne cerkve pri Mariji Devici na polji (kjer je bila ta dan božja pot), nabirati okolični gledalci, ki so blizo vrta postajali. Ali so hoteli ti ljudje, kakor se jim podtika, tur-narje napaati, je jako dvomljivo, eelo neverjetno, saj so bili neoborožeui in so imeli razen tnrnnrjev tudi šo častniško krdelo, vojaško glasbo in več žan da rje v pred seboj. Vondnr ao se drznili združenj lurnarji, častniki peš in na konjih in pa žandarji svojevoljno in, knkor jo videti, brez povelja nad mirno stoječo ljudstvo, ktero so proč zapodili in ga — brez obzira na Botev, ki so i jo poteptali — preganjali po žitu. Pri tej priliki 80 ae ' posluževali golih sabelj, bajonetov in tudi strelivnega orožja. Nasledek tega nozagovorljivega napada je bil, da ho jih mnogo ranili, odpuŠČenca Jakoba Rodeja, de- •) Od druitva „Slo\" klicaje šel momo kazine, no ga, dusiravno Čisto nqoborožoiioga, Čnatniki z golimi HMbjinmi napadli, in dasiravno jim je hotel ubežati, n« ga neusmiljeno razmosarlli: na glavi, po obrazu, lia rokah, ua hrbtu ho ga sedemkrat s sabljami dro-gaje in mahajo ranili, potem pa so ga častniki sami guali na mostni magistrat. Kavno tako je major Mayor, tndi tega polka, brez znanoga razloga lastnoročno za vrat zgrabil in potem v kaziusko kavarno vlekel sina tukajšnjega Čevljarja VVolla, med tem mu je raztrgal zavratnik m Srajco. V kavurui zbrani častniki ao hoteli zvedeti njegovo ime, iu ko jim je to povedal, so ga zopet izpustili kričaje : „worfct ilen sOhuaterhubcn hin&ua (Pahnite čevljarske- , ga i^utiim čez duri). Tako je končal ta oaodepolui tumarski izlet, o k tereni ae čutimo primorano. da zarad njegove roanobnu ponmuljivosti in zsrsd razkačonja, ktero jo zbudil v Ljubljani in v okolici, sledečo opomnimo: 1. Ako se vjmtsIs, od kod izvira noprijsznost proti tako imenovanim nemškutarjem, ktera so kaže med vsem slovenskim prebivalstvom, mora se odgovarjati,,, da jo ta neprijaznost naraven nasledek več nego kletnega boja za pravice narodnega jezika, za narodno enakopravnost. Voč nogo 20 lot jo Že tirjajo Slovenci, voč nogo 20 lot ao obeta in garantuje v vseh cesarskih ma- : nifcatih,. prcstoljnih govorih in po ustavah, in vendar je za njo ravnopravnost ostala ie dandenes večidel le , na papirji in kljubu g. 19 državnih osnovnih postav so io ne kaže nikjer nobena resna volja, da bi so Slo-voncem uresničilo najnaravnejle pravico vsacoga ljudstvu — pravico do narodnega jezika. Tukajšnji tako imenovani nemškutarji pa, dasiravuo so „ustavo!jubne-žc" imenujejo, kolikor mogočo delajo proti uresničenju ravnopravnosti in zasramujejo vse, kar jo ljudstvu ljubo, drago in sveto. . -" 2. Zakaj so napravili ljubljanski turnarji zopet izlet v to kraje, saj jim je bilo vendar mišljenje kmečkega ljudstva v ljubljanski okolici znano, saj jim jes inorulo biti znano- V 2 letih jc bila to 4. praska, ktero ho v ljubljanski okolici doživeli in sicer najprvo v »t. Vidu, potem na Jožici in zdaj na JanČji gori v Vevčah. Iu negledo na to lastno skušnje, so jih povsod! svarili, tedne in tedno sem so je žo poprej o tem govorilo, u-radna „Laib. Ztg.u je prinesla 21. t. m. članek, ki jih jo svaril, srohjski župani onih krajev so pred okrajnim glavarjem pripovedovali o nemirih na deželi, izrekajo željo, naj bi turnarji tje ne prihajali in vsako odgovor-( uost za nasledku od sebe odvračaje— a ti so vendar prišli! -r- . (Konec prik.") Ogled po svetu. Avstrijsko-ogerska država. Z Dunaja. Za procesijo na sv. Tel6 ste šlo res obe veličanstvi, cesir in cesarica, kakor jo bilo napovedano. — V Livornu ranjeni grof Crenneville je že na Dunaji; cesar sam ga je šel obiskat. — ifdaj slavijo na Dunaji namcatnega kralja E-giptovskega, Ismaitn pašo, ki je prišel tje iz Trsta 80. maja. Žo v Trstu je bil sijajno iu častno sprejet, na Dunaji pa šo bolj. Stanovanje mu je odkazano na cesarjevem dvoru, kar ni navadno. V kak namen Egiplov- i ski vladar po Evropi potuje, ni znano. Na videz je prišel, da pojdo v toplice in pa da vabi ccsarje in kralje k svečanosti, ki bo v Egiptu prihodnjo jesen, ko se odpre vodotok Sueški. Ali to ni edino, za česar voljo se je vzdignil od doma. Pravijo, da bodi avetovat evropskim vladarjem, naj hi sc izrekel novi Sueški ypdoto|c. kteri bo neizmerne važnosti za veliko kupčijo, za neu-traliiagn, tJj. jiaj Id kanal sam no bil nikogar lastnina, ampiik pod škitpuim varstvom vseh vlad. Dragi pa sumijo, da ima uamestni kralj ie drage skrivne namere, da bi so namreč o ugodnem časa rad popolnoma odtr gal od turškega cura, kteremu je zdaj ie nekoliko podložen, in du Je torel prllel opazovat, ksj M nite vnuttf k temu rekle. Pa žo, ko hi so evropski vlsdarji zarad neutruliiosti vodotoka Sueškega t iyim naravnošt pogajali. veljalo bi to toliko, kakor da bi ga Že za sa-moHtalncgu vladarja priznali. V Slovenski Bistrici (nn Štajarakem) so imeli svoj akod neki iUjnrski nemikuiarji. Soilo ao jih je-400, večidel tujci iz Maribora iu Grados. Gora ja porodila mil. Sloveuski kmetje, ktere ao hoteli na avoio , stran spraviti, so. ga niso vdoležili. Govori ^o bili pahli, polni tiatih znanih čaauiikih fraz, ki vsakemu resnično omikanemu iu poštenemu Človeka ie davno presedajo. h Ljubljane. Triglav" prioličuje to-le• »vprašanje, kteremu nqj bi odgovorile e. k. oblasti" i ' „ Od vseh strani aa pripoveduje za trdno, da o tumarski tapožnji v Vevčah niso kmetje nspadli tur-narje, ampak turnarji, častniki in iandarmi kmete, in da ni bilo nikaoega vzroka, da so noohoroieno ljudi z golo sabljo, z bajonetom in puško napadli; dalje, da so žandarmi odpnatniku Jakopu Rode-u vrat preatrelili v tem, ko je pred iiapadniki bežal, in da aoga v glavo vsekli, z bajoneto v stegno na dveh mestih in enkrat V prsi zbodli šs le potem, ko so ga ranjenega po nepravičnem tirali iz neke hišne veže, kamor je bil ube-zal. — Dovoljeno naj nam bode tedaj vprašati: 1.) Kaj ae je. storilo, da se na tanko Izve, kaj ia kako se Jo gouilo in da se aapadniki na odgovor pozovejo ? Ali so jo truplo Rode-jevo sodnijski pregledalo? 2.) Zakaj se tirajo kinetje-fta vevš kot. napadeni In poškod-jeni v preiskavo in zakaj aa pil č a Jo v zapora? * 8.) Kajt se ie' storilo zarad delavca, kteremu pravijo navadno Hraatirjov iz Ljubljane, ki so ga 23. maja t. I. pred kazinom e. k. oficirji po nepravičnem z golimi sabljami napadli in hudo ranili ? So so li'rane sodnij-sko pregledale? 4.) Zakaj je uradna „ Laibacher-Zol-tung" omenjeno okoliščine navedenih dogodkov nekaj zamolčala, nekaj pa napačno priobčila?" — C. k. deželni poglavar Conrad Je priobčil vsled turnnrskih dogodkov razglas, v kterem so imenuje napad na Jančjcin vrhu izkaz .strašne sirovosti", so preti z vbo ostrostjo postave;so trdi, da vere neče in no more (Slovencomj nihče vzeti; narodni jezik daje v nradntjali in Šolah postavno vpeljan (I!) itd.— (Ne vemo, zakaj ao, kakor v pinogih dopisih, tako tudi v tem uradnem razglasu ravnd pri slovenskih kmetih ^surovost" toliko povdarja. Mod kmetom in kmetom na Slovenskem je velik razloček, in da se med njimi tudi surovih,ne manjka, je res, ali, ako primerjamo naj surovejše naše kmetom druzih narodbv, n. pr. nemikim in laškim gorjanom, pokaže se, cla so naši ne le duševno bolj omikani, tem več tudi bolj uglajeni. Na vsak način pa, če je naš kmet v omiki zaostal, izvira to iz tistih vzrokov, zarad ktorih je prišlo do poslednjih dogodkov na Kranjskem, in ti vzroki so: vedna sužnost naiik ljudi pod jarmom tujstca — tujščina v šolah, uradnijah in med izobraženci v javnem življenji. Snemite nam ta jarem, dajte nam naturne, narodne in ustavne praviee v polni meri, iu videli boto, kakošcu bo v malo letih nai kmet.) — Razglašena je tudi prepoved, da se ne amo noaiti medalja Vižmarskega taborja. — Iz Litajakega okraja so se vojaki že umaknili; poslani so bili tj-j, ljudi brzdat. — V okolici Ljubljsnski pa so še vedno nastanjeni hu-Barji, doili iz Maribora, pa so Čudijo, da jim ne dajajo mirni stanovavci nič opraviti. — Proč. gosp. Luka Jeran, muogozaslužni vrednik „ Zgodnje Danice", je poslal častni kamernik sv. Očeta papeža (Gameriere d'ouoro in abito paonazzo). (Čestitam I Fr.) Iz Trsta. Vkljub temu, da je bila brozverska stran- •) 8o jih ix upora I« icpualili. Vr. „ Trltfavm." ka vao lila napela, U» «k»* fml. Mbriug s .vaemi velikail. -■, '.*•>.;*, -r- »CiUadiuo-"u dolnjo Kranjski dogodki aivo glavo; on pljuje žolč iu strup usd r- duhovue ju „kleri.~ kaloou, češ, da oni so vao »ukrivili, kakor Uni v Tratij. Nuj bolj pa ga vziietairujo. to, da imajo Tržaški okoli? , čaui toliku ju toliki* — puš! dan na dan da planejo nad Trst. Kako hudo sanje vendar človoka mučijo, kodar ima alabo vust. Sicer pa naj hode ta atrah — ako ui golu bltuiha in plajŠČ brskanju zoper Slovence ->—' Ci t tad i uo • vcom li I ugouosen. — I lotila nam jo to dni Čedna knjižica z naslovom „ Potrnba dnlnocev poldne; potrditi se imajo pravila, ki jih ju aoHtuvil osnov. odbor. (0 priliki posnamemo ksj iz omonjone knjižice. Vr.) — „ Juri ja b pušo", tisti list, ki se je na nvškont taborji produjul, je policija konfiškala, toda jo našla le šo samiti 17 iztisov. („Cittadiuo" aoto lo zun), Čez me- I scc dni, hudujo nad uoko šaljivo pesmijo v istem llatn). JL><>(>iK. Iz Kviikoga 1. junija. Narodno steblo, ki smo ga to pomlad vsadiii, pognalo ju mod nami žo močno kal. Pred lotom je imol pri nas tolsto našo ptuji duh, zdaj prešiuja iu navdušuje on samo neko peščico Urice v. Prepričali so ss toga naši letošnji taboriti; videli so, kako so je radovala briška mladina, kako hitro jo Bkočila krv Kviščaujcm v obraz, ko so zaglodali slovenske zastave; Bpoznali so našo hreponenjo po pravičnem iu postavnem napredka. Nočem oinonjati svečanega sprevoda od KviŠkega do Roko, tudi no taborova-nja, kor jo žo popisano iu ostarelo, povem vam pa, da ju briška glusba in briško petje Ilrioom osiuodilo kozji podbraduik (barbin *). V Kviškciu so dani, pri nas se jo začelo na boljšo obračati; govori bo Io slovenski, pozdravi in odzdravi so zoper navado BlovenBki ; novo in dozdevno bolj Boglasuo jo zdaj bogočastno in kratkočasilo petje. Zahvulil bi so rad našim rodoljubom, ki so so potegovali in slednjič tudi uapravili Kriški tabor, ali, ker bi vtegnila biti uioja hvnla proborna, in ker jih tabor bam dosti bvuli, naj jez raji molčim. Opomniti jih pa vendar hočem uoklerib dolžnosti, ki segajo v narodnost in rodoljnbje. In th uaj se obrnem do naših narodnih županstev. Prosim, k čemu so napisi iu pojasnila na razpotjih, iuicna krajev ob cestah itd. šo ztni-rom po laški ali uemški popačena? Ne ugovarjajto, da bo za ptujco. Pri nas imajo kupčijo z vinom le štajerski iu koroški Slovenci, kterim nemška in laška pojasnila v slovenski deželi nič uc pomagajo. In ko bi bila tudi nemška in laška pojasnila za Duuajčano, in Toškaneo, vprašam, zakaj niso v Bcču in v Florenoiji Slovcncciu, ki so jim ptuji in še pVeptuii, naredili slovenskih nupisov in pojasnil ? Povejte Kozanci in Pr-vačkovci, koliko ste jih videli, ko sto s sadjem po ptn-jih deželah kupčevali. Mera za moro. — In vi rodoljubi, ki Bto dan briškega tabora v Trnovku pri govoru o potrebi čitalnic v Srdih vsaj molčo prikimali in obljubili, so ne spominjate več vaših obljub? Se ne bojite, da pozabi ljudstvo ravno tako hitro tabor, njegovo korist in vašo zaBlugo, kakor bo zdi, da ste pozabili vi vaše obljubo? Domoljubi! sto Ii sklicali G ti-suč ljudi, du so glasovali za nupravo uradnijo v Itrdih, zalo, da se ji zdaj vstavljate, in aiccr iz ostudno zavid-nosti? Sto prišli lina tabor, da ste so šalili in burko vganjali— ? mJ Nekteri Urici so namreč brado po laiki iagi nosili Pit. Drugi madeži naj ostanejo zakriti. GlejU, 4a _np ouočastite ludi vi slovenskega imen« In : slogi je veljava, io moč. . ' 1 Na av. Peter., 29. junija, jo povabljen vsak Bi jo, ktoremu je mar za avoj in naroda blagor, v gootilntoo g. Franceta Mariniča v Kviško. Posvetovali ao bomo, kako in kdo bodo v ackterih rečeh razrušeno slogo celil, in kjo si hočemo napraviti čitalnice. Kdor ima uaj boljši uauvct, naj ga priuosc s sabo. Jože Marin i6. J _ -------- ,t>) ,, Domači novinar.. ((}. k. kmetijska družba) Jo imela <11. maja glkvoi letni zbor. .. („Kmetižki prijatnl".) V soji glsvncga od I tor a c. k. kmetijske družbo Goriško, 21 maja 1.1., so io govorilo med drugim tmli o novem slovcuskum kmetijskem listu, ki ga hodu družba izdnjala. Gosp. predsednik jc naznanil, k:ij io koliko se jo alorilo v zadevali tega lista, ki ima uhajati pod imouoiu „Kmoliški prijatol" ter uc bodo služil samo uamonom kmetijsko družbo, toiuuč bo priob-čoval ludi skušajo iu podnčbe lukajšnega poskušovali-ča za svilstvo. Vrednik bo gosp. Ant. GotievKek, u-čilelj (V i tal. razr.) ua tukajšuji c. k. uorui^lkl; izhajal bodo 2 krat na inosec tiste dni, kakor italijanski „AUi o Mentoric" j udje kmetijske družbe ga bodo dohivjdi po tinti eoui, kukor nAtti o M." (torej za UO uvidov) drugi naročniki bodo plačevali 2 goldinarja na leto. <— Ta načela je odbor potrdil; potlo sto so odprli zapečateni ponuditi tukajšnjih dveh tiskarjev ; za ugodnejšo jc spoznana Seilz-ova ; predsodništvu jo torej uaroČeno, da uuj sklouo pogodbo iu naj da brž tiskati že pripravljeno tvarino za 1., ogledni list; z mesecem julijem (ma začeti „K. P.u roduo izhajati; o tem času ae začnejo tudi priobčovanja avilstvenega poskušovališča. — Sklonjeno jo na daljo, da so sprejme drnžnik gospod prof. A. Klodič aa odbornika-namestnika s prošnjo, naj bi prevzel višo vodatvo slovenskega liata in pregledoval sostavko, ki jih bo „K. P. .prinašal. Po tel poti, misli ustreči glavni odbor, kot izdajatelj Usta, dotičaemn svojemu nainonu.— Sklenilo sojo dalje zozirpmua mi-nisterstv. dopis, b kterim jo odfcazan kmetijski dražbi denariii pomoček za priobčevani« skušenj in podukov o sviloreji, da so bo prosilo dovoljenje, da se sme porabiti omenjeni znesek za tiste svilorejsko spise, ki jih bo „K. P." prinašal. (Predelska železnica.) Bo, bo! Vsled najviš. sklepa Nj. vel. od 22. maja, Zadcvajočoga železnico čez Predel, je naznanil predsednik mi niste ratva, grof Taaffe, žoiczuični družbi v Trsta, deputaciji probivuvccv in sestopov grofijo 'Goriško in GrudišČausko itd. to-le: „ Vlada priznava, da jo nujno potrobno, da ae zdaj, ko so ima odpreti vodotok (kanal) Sueški, tiste žel. črto, ki bo slekajo v Beljaku, z vežejo z morjem, in to po avstrijanskih tleh. Preudarjulo ao bode natančno, kako naj bi država pripomogla, da bode po njeni pomoči izvršenjo ceate zagotovljeno in se bode njena podpora e finančnim interesom vjemala ; storilo da so bode, česar treba, da so predloži državnemu zboru do-tičen načrt postavo. Kar se pa tičo državno podporo (za Pred. žel.J da so bodo pretebtavalo, kaj bi bolj kaZalo: ali da bi bo železnica na državno strošku delala, ali da bi država prevzemnikom svojo poroštvo za obresti zagotovilug^i da bi bo državni zaklad (orar) vdeložil prcskrbljenjirpotrebiiib kapitalova. (Volitve za mestno etareSinstvo v Gorici) bo se dopolnilo 28. maja. Izvoljeni so v I. vol. razr. gg. Ivan Covacig (beri : Kovačič), Fcrd. Candulti in Jak. Gri-gnasehi. Poslednji jo zmogel Ae lo po ožem glasovanji?; njegov proti- kandidat jo bil g. duhovnik Vr. Zoratti. Kovačič in Griguasehi nista šo bila v Blarešiustvu. V I. in III- vol. razr. so bili vsi izvoljenci kand(daljo (itul.) tolovadskoga društvu, to jo, prerojene poprejšnjo skrajne laške stranke, klora imenuje zdaj sama sebe neki „ goriška stranka", tor ima .menda listo laško meščane, ki niHO njeni privrženci, za vludino stranko. Na novo sestavljeno Htarešinstvo ima voliti letos novega župana. (Deželni glavar, visokorodni g. V. grof Pace) jo obhodil z dež. odbornikom g. dr. Deperis om Topin-ski in Cerkljanski okraj; progledavala sta nove eesle, ki se ondot delajo. Spremljal jn je okr. glav., g. Win- | kler. Nazaj ata prišla na Ccpovan. (_ robotu* družba vrt o. sakramenta ") ne je U-stanuvila tadi t Gorici. Namen tej družbi jo, izdelovati ali priskrbovali cerkveno obleko iu drugo pripravo za uboge cerkve. Načelnici drnžbini sle gg. baronovka vdova Taoeo-vka in grofinja JMat Coronini-evka. Dobro zrečof K ako »o we ra/znsni daril. Od več atrani ao so oglaallo pritožbe, da ao zvedeli gospodarji prc|iozno, da ae bodo taki premiji delili, a-koravno p) bilo to povaod razglašeno v obeh deželnih jezikih; neklcri niao I to tel i prignali avojo živine pred komisije, češ, da aaj darila so Ic za bogatine (za veče IHiseatnike). Da so prihodnjič kai tacega več ne sgodi, bodo skrb njim, ki to atvar vodijo; letošnje koiniaije so vse dobro o]>azovslo i as f svojili sporočilih inaraiksj naznanile, na kar so bode treba ozirali in po čemur ravnati so prihodnjič. Ali tndi živinorejci si bodo morali resno prizadevali, da svoja plemena zboljŠajo, da pripeljejo pred komisijo živinčeta res dsrils vredns. G. k. miniaterstvo za kmetijstvo, ktero se ueotrudljivo prizadeva, povzdigniti vso raspole kmetijstva, ni le dovolilo dsril za spodbujanje živinorejcev, temuč tudi obo-čslo naši fknjot.) dražbi denarno podporo, da se nakupijo biki, in jej dovoli golovč tydi še kaj sa krave žlahtnih plemen, da se s časom v deželi zaplodijo, in da se po njih domača plemena požlaktnijo in se torej ta razdelek gospodaratva povzdigne. Darila so se letos porazdelila tako-Ie: V Tominu 15. aprila 1869. Komisija : Gg. Andr. Winklor, ud in pooblaičeneo kmet dražbe, predsednik; ifiacint dr. Petris, c. k. po-obl. komisar; fajm. Toni. Katar in Mih. Kacafura, pooblaščenca kmet družbe; Alojzi Zorč, žnpau poobl. od obč. Bovške ; Gašpar M oni reda, poobl. Tominske občine; Jsn. Rofol, poobl. Cirkljanski; Gašp. Gregoršček, živinski zdravnik. Obdarjeni :• Za naj bolje bike: 60 gold. prejel Anton Kurin-čič iz Iderskcga, 40 g. Štet Golob iz Ponikev; za naj lepše krave: 40 gold. Andrej Klinkou iz Zatomi-. na, iu Franc. Pregelj iz Tomina; 30 gold. Ivan Mlekui iz Bovca, Frano Kragl iz Modreje.— Za lep par delavnih volov; 30 gold. Jožef Lcban iz Stopice. V Gorici 29. aprila L I. Komisija: Gg. Franc grof uoronini, gL odbornik kmet. dražbe, predsednik; Gvidon bar. Pino, c. k. na-mestn. svetovavec, polit .komisar; viL Mayerbach tajnik in poobl. c. k. namestništva; dr. Godins in Matija Konkin; poobl. kmet družbe; Frid. dr. Deilabona podžupan in poobl. mesta Gorice; Franc Halnič, župan in poobl. Kanalske občine; Dominik Znttioui, živinski zdravnik. . Obdarjeni: Za naj lepšo bike: 60 gold. dobila Marija Draščekovka iz Solkana in Iv. Maknc iz Gorice; za naj lepšo kravo: 40 gold, Ant Grusovin iz Gorice, Franc Mnlnič hi Kanala in Lucija Pavlin iz Št. Petra; 30 gold. Ant Ušaj iz Gojačevega, Jož Lcbau iz Gorice, Andrej Xu-lot iz Pod turna. Ža naj lepši par volov: 30 gold. Jan. Križnič iz Gorcnjega Polja. V «eiasi 3 moja L f. Komisija: Gg. KarohirPolsj, župan, nd In poobl. kmet družbe, predsednik; vit Majersbscfa, Ujnjk in poobl. o. k. nsmesiništvs; Alojzi Polaj okr. glsvsr, pol. kom in poobb-kmet družbo; rilip Persolju iz Devins, kot poobl. km. družbe; Friderik Osiertag, poobl. občine Seisnake; Anton Svara poobl. občine Kon^enake; Živinski zdravnik iz koblljftča v Lipici. Obdarjeni: za naj boljšega bika: 30 gold. prejel Luka Jab-Isnšček iz Komna; za aaj boljfe krave: 40 gold. I vaji Hcarainanga (Grk) v Sežani, in Karol Polaj is Sesane^ JK) gold. ^nt Slob iz Kr^jue vasi, Frane Janini k in Frid. Ostertsg, oba iz Sežano. V Graditii je bila razdelitev 11, maja. Bszkaz dotični amo izpustili, zalo ksr uaštb slov. brsveev ne zsdoVa in miz* —obdarjen ui izmsd Slovencev cobe-den, ki as res ue morejo meriti a laškimi velikaši med posestniki. Bortni fcurs 2. t nI. Mottall. 61:80; narodno posojilo 011:85; London 124:60; sdŽJo arebra 122:-; cekini 5:8«7i. Lolerijske llevilke. V Trstu 29. maja 04, IH, oa, 47. so. Žitna cen« v Gorici: Pšenica |>o 2 gld. 20 kr.; do 2:60; (goriški kaznan 1 k;; tnršica 1:38 do— tnršica bela 1:30; ječmen/delan 2:70 do 2:80 nedelan 1:66; fižol 1:80 do 2:—; ajda 1:30; oves-- OGLA 8NIK. Boln^no -i-ozi ii (orni^nl) vu-•) rovrtvnl krožol prati kurjim očesom. Alapravlja jih lekdrnik O- Gslleani v nilaaa Posebno dobro, kar imajo ti varovavol novi krož ci, je prvič to, da niso narejeni iz bombaža, ampak iz ovije volne, in drugič, da je lepež (kar je primljivo na njih) napravljen iz pravega islsZka U šolnine rote (omike), kteri ozdravi vaško vnetje, ter stori, da se kurje oko v kratkem času od kože loči. Kaj več o tem se nahaja v poduka, ki je krožcem pridjsu. — Ena škatla m 12 malimi krotci velja 40 soldov, ena škatla k 12 vetimi krofei 1 gold. 28 soldov. — Dobiva se ta lek v Milanu pri iznajdoikn 0. Galleani u, v ulici Meravigli; v Gorici v lekarni ci Pontonievi, kjer jc zaloga vaakoršnih zdravil iž domačih In zunanjih dežel. HantllmsKI obllž (flaitrr); iznatel ga F. Tokea, dober za rane, uUta (ture) in ozebline. Ta flaŠter ima me d vse mi enakimi nar veči zdravilno moč in je vreden, da so šteje za prvega med domačimi zdravili; nobena hiša bi ne smela biti brez njega. — Posknšnje, ki so se delale s tim obližem po bolnišnicah, so pokazale, da se dajo ž njim v kratkem časn za dobro in brez škodljivih nasledkov ozdraviti ne le vsakoršne rane, temuč tudi občasna ulesa (kronični turi j, Če jih kdo že tndi 10 do 16 let ima. — Kavno tako se je izkazala posebna moč tega obliža ludi pri nar hniših ozeblinah. Tori, kakoršni koli, amo-lika (Žlezni otčk) in tako imenovani črv ne potrebujejo, če bo ta flašter rabi, kot malo dni, da dozorč in da človek ozdravi — Glavna zaloga za naše" kraje je v goap. Lodovik KUmmjevi lekarnici (spoleki) v Goriol na 7ravniku io pri lontoniu v Rsstelu. — En veti ko* velja 60 soldov, en manj ti 2fi soldov. — V Cervinjanu sc dobivs pri g. Lovisgni-u.___