ŠTUDENTSKI BUNKER
Mirjam Gnezda
etnološki tematski večeri v sklopu akcije "tud' j'st s'm etno(log)"
Etnološki Leimt.ski večeri, ki so hili nadgrajeni v [{«kovanja, ostajajo osrednja naloga Scgavcev poleg želje spoznati se s študenti sorodnih oddelkov Filpzcjfske fakulleic in Fakultete za družbene vede 1 j ni verze v Ljubljani. Pri projektu ni šlo zgolj za "rokovanje" v osnovnem pomenu besede (glagolnik od rokovali se =» dajati komu roko; SSK). D/.S. Ljubljana 1994, str, 1179), pač pa za zanimiva srečanja, ki so poživila vsakodnevna predavanja in zadovoljila eno izmed sekundarnih potreb študentov - družiti se in spoznavali drugačno.
Družili smo se ob diapozitivih študentov, ki so imeli možnost neposrednega izkustva tujih kultur in načinov življenja. Zvoki srednjeameriške glasbe so 1H. januarja privabili številno občinstvo na pred premiere "popotnih" srečanj v Študentsko naselje Rožna dolina Študentka etnologije Jana Radovič je Nikaragvo uspela približati tudi Slovcn-cem potovanje smo uradno začeli z Boštjanom K ravan jo. študentom etnologije, ki nas je fehruarja na arheološko - etnološkem večeru popeljal v Kalabrijo, in nadaljevati že 22. februarja, ko smo si poti vodslvom Honsa Kavurja, šludenta arheologije, ogledali posnetke iz Kenije. Ob bala rami kroglicah in sadnem soku so se kovali skupni načrli šiudenlov na Zaveliški S v Ljubljani. 6. marca smo v goste povabili študente z ()ddelka za sociologijo kulture da hi si ob predavanju in diapozitivih Sarah Lunaček o kulten afriške celine izmenjali izkušnje in različne poglede na sorodni stroki. Že četrto ''tradicionalno" Rokovanje 11. ji.
je zaznamoval obisk 11 hrvaških študentov etnologije z zagrebške univerze. Povabljenim kulturologom s FDV-ja in domačini etnologom ter kulturnim antropologom so predstavili zadnje dosežke etnološkega dokumentarnega filma Ogleda prve mednarodne projekcije filma mag. Toma Vinščaka o Festivalu Yarlung tibetanske manjšine v Nepalu vsekakor ni bilo mogoče prezreti, Ker je etnologija - kot zelo široka veda - sprejemljiva za vdore drugačnosti in vprašanja sodobnosti, smo vrata predavalnice I zopet odprli v sredo. 20, ob ls, uri, tokrat študentom muzikologije s FF, Zadnja publikacija mag. Rajka MurŠiča z naslovom Center za dehti manizacijo, etnološki oris rock skupine |e povezala bodoče muzikologe in etnologe, da so se lažje "rokovali". Zadnji spoznavni (in hkrati strokovni) večer sociologov s FDV-ja, sociologov in sociologov kulture ter etnologov v FF je potekal v konstruktivnem ozračju 27. marca na (kldelku za etnologijo in kulturno antropologijo.
"Prijetnos koristnim" je geslo šegavskega projekta Etnološki tematski večeri, ki se ne poslavlja za večno, le do naslednjega semeslra (oktobra 1996), ko se bodo kalili že novi bruci "Stari" Šegavci pa bodo opravili vse potrebne izpite, ki so pogoj za še mnoga uspešna Rokovanja in realizacijo številnih načriov. Slednje so jim do sedaj omogočili izpeljati SOI Ljubljana, SE D inOEIKA.
Matej Foljanšek
w _
kratek oris obiska hrvaških študentov etnologije v sloveniji
8. marec. Aha, tukaj so!
Pripeljali so se z. vlakom... Po krajšem razmišljanju smo se odločili, tla odidemo v K16. kjer smo naredili načrt, kako priti do turistične kmetije Hudičevččpri Razdrtem.
Neverjetno! Uspelo nam je. Vsi Hrvati so srečno prispeli na brucovanje, celo Pavlica, ki je prišla s popoldanskim vlakom. Bnicovanje jt' potekalo v prijetnem ozračju, čeprav moramo pripomniti, tla so Zeleni car in njegovi pomočniki pretiravali v tem, kakt) dolgo so pustili brucke zaprle. Imeli so jih namreč zaprle skoraj 4 ure. kar je seveda vplivalo na njihovo razpoloženje, takt) da so se začete pogovarjati že « seminarjih, predavanjih in podobnem. Vrnimo se k hrvaškim gostom; ti so na karaokah lepo zapeli Ajderno ti planine (kar smo v nedeljo Z, izletom na Gorenjsko tudi naredili).
Proti koncu večera nam je uspelo zagotoviti tudi zadostno število gostiteljev za gostujoče moštvo Filozofske 1'akullete iz Zagreba.
.9. marec, spanje
Sobota je bila tlan za počitek...
K), marec. pokušnja odličnih bohinjskih sinu
V	nedelj« smo se odpravili na ekskurzijo na Gorenjsko, ki jo je omogočila turistična agencija M & M TURIST, Ogledali smo si Suho, pa Škotjo Loko, Staro Fužino, Bled in Vilo Bled (na Žalost nismo vide!i slavne sotrealistične treske) ter se nato varno vrnili v Ljubljano.
/ / marec, postajamo utrujeni
V	ponedeljek dopoldne so si hrvaški študentje ogledati GNI in ISN SAZU. popoldne pa so na <)E1KA z referati predstavili novejšo hrvaško etnološko literaturo Predstojnik prof dr. Janez Bogataj jim je po referatih predstavil še Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, govorniško štafet no palico pa je predal mag. Tomu Vinščaku, ki nam je prikazal film t) tibetanski manjšini v Nepalu. Večer je sodil v sklop Etnoloških tematskih t.ečeror Popestrili smo ga še s "spoznavnim delom" v Rožni tlolini, kjer smo vzpostavljali stike tudi s študenti kullurologije na FDV. Ob tem so o obisku poročali tudi na A kanalu
64
GLASNIK SED 36/199Ó, št. 2-3
ŠTUDENTSKI BUNKER
12. marec, snežilo je
PorkoVo dopoldne Je bilo v znamenju manjše prisotnosti (vzrok utrujenosi) študentov na ogledu slovenskih etnoloških filmov (predstavil jih je tir. Naško Križna r> v Mali dvorani ZRC SAZl Popoldnevi jedel hrvaške ekipe ogledal -Slovenski etnografski muzej, drugi del pa je pobegnil v prostore Radia Študent, kjer smo spregovorili v oddaji Kaj pa um-Verzti! (Celoten obisk smo uradno končali v Klubu CI) na etno večeru s predstavitvijo f ilma Doricc Makuc Aleksanclrinke.
/.i marec, spel je snežilo
Sreda je bila delno snežena, dodobra smo bili premraženi, nekateri so se odpeljali z vlakom že včeraj, nekateri danes popoldne, zadnji zvečer. Jakša je {kisel še na potep v Postojnsko jamo, kjer je bil edini obiskovalec.
Torej, Darko t predsednice). Janko (James Bond 007). Sanja (brez nje obiska ne bi bilo), Sanja (The Second), Lucija (Lučka), jakša (Dubrovnik), Milliccnl (Sport Billy srček), Pavlica (joker), Vedrana (KI'D I rance Prešeren "internet")* Hivoje (zamudnik) in Maja (zamudnica II) - vidimo se v Zagrebu!
Jana Radovič
nikaragva
V	četrtek I H. i 1996 je študentska organizacija Tutíj'st s'm etnolog predstavila svoj prvi večer z diapozitivi. Srečanje je potekalo V študentskem naselju Rožna dolina, dvorana pa je hila na veliko presenečenje mladih organizatorjev polno zasedena.
lo ni bilo znanstveno predavanje o politični problematiki Srednje Amerike. Namen je bil predvsem podali človeško izkušnjo.
Nikaragva je največja drŽava Srednje Amerike, dežela never-ictne lepote; kol je napisal Ernesto Kardenal, glas preporoda ^ ¡ kara g ve, je lo "dežela rek. gora, vulkanov..." Državo pO geografskih značilnostih in zgodovinskih dogodkih delimo na dve območji: območje Pacifika in območje Atlantika. Območje Pacifika je najbolj bogato in na njem živi 90 % prebivalstva. tam se nahajajo pomembnejša nI esta (Managua, Granada, Leon), prometna mreža, produkcijske strukture. Zemlja je rodovitna, tako da gojijo bombaž, sladkorni trs, ti/, kavo in kakao. Ta del je bil vse do 19. stoletja španska kolonija *n je doživljal načrtno asimilacijo. Danes se imajo belci in potomci Staroselcev le za Nikaragovcc. Popolnoma drugačno podobo pa daje atlantska stran, ki je bila pod angleško ob-'astjo Tu ni šlo za asimilacijo, temveč zgolj za izkoriščanje in ropanje. Geografsko je ta predel še danes nedostopen; prevladuje pragozd, prometnih zvez ni. Tu živijo staroselska hudstva. ki pripadajo etničnim skupinam Miskito, Siumis in Rama. ter črnci, potomci afriških sužnjev. Večina teh ljudstev i1-' obdržala svojo kulturo in jezik ter se ne identificira z \i-karagovd.
V	^ikaragvo sem šla kot prostovoljna delavka SCI (Seivizio CMle hitemazioruile), mednarodne organizacije delovnih brigad. Work camp je potekal julija 199^ v naselju I'Arena I. Približno 6 kilometrov od vasi Masatepe. okoli 50 kilometrov Od Managve. Domačini se ukvarjajo s poljedeljstvom.
Prostovoljcev nas je bilo pet, živeli smo pri družinah. Tako smo lahko Zares vzpostavili stik /. domačini ter spoznali in skušali razumeti njihove življenjske navade, Najprej bom opisala nasdja in hiše, da bi bralec dobil podobo kraja.
Naselje 1'Arenal je bilo zgrajeno pred 40 leti in se od takrat m bistveno spremenilo. Ceste niso asfaltirane, kar pomeni, da so v obdobjih deževja praktično neuporabne 1 lise so lesene
1 kanl¡níte. V glavnem imajo le po eno sobo, kjer Spi skupaj družina; zraven je kuhinja, pokrita s slamnato streho.
oleg^tega imajo še pokril prostor za živali (prašiči, krave, iokoSl, itd.) ¡n .stranišče "na štrbunk", Okoli tega je večkrat
postavljena le plastična zavesa.
Družino, pri kateri sem živela, so sestavljali mladoporočenca Assunpslon in Omar, stara let, hčerki 7 letna Marilene in 3 letna Manuel, ter njegova starša Anahllila in Aurelio Mladi se navadno poročijo pri Šestnajstih do Sedemnajstih leiih, nevesta se preseli k moževi družini Mislim, da bom najbolj jasno podobo njihovega življenja podala z opisom dneva v taboru.
Vstali smo ob štirih ali petih. Za zajtrk jc bila kava s kosom tortille ali kar je ostalo od večerje Prehrana se je monotono ponavljala v treh dnevnih obrokih: gallopinto (ocvrti riž s fižolom), sir, /o/-/rtm«/(zmleta koruza, kuhana v I>ananovem listu), sadje: zelenjave je malo. da o mesu ne govorimo, Poleg kave Zelo radi pijejo fresco, sadni sok, razredčen z vodo in izredno močno sladkan. Seveda imajo radi tudi CocaColo in pivo, ki pa sia za njih predraga; na dan za celo družino zaslužijo povprečno dolar, kar je tudi v Nikaragvi občutno premalo. Pa se povrnimo k poteku dneva
Po zajtrku smo sli na delo Naša naloga je bila pomoč na poljih, vendar smo to I lolj slabo opravili. Mučila nas jc klima bilo ji' izredno vroče in vlažno, morali smo se privaditi na drugačen i item življenja, drugačni > prehrano,. Poleg lega pa nismo poznali zemlje in kultur. Seveda smo se trudili, toda rezultati niso bili najbolj spodbudni, zato smo se odločiti, tla bomo koristni na drug način. Sama sem se odločila za pomoč v kuhinji in prt hišnih opravilih. Tudi glavni namen labora ni bil v delu, bolj je slo za kulturno izmenjavo: v Nikaragvi, posebno na podeželju, je Še veliko nepismenosti in neizobi aženosti.
Domačini so se z nami ob vsaki priložnosti radi pogovarjali Najraje so spraševali o družini, nato o državi posameznega prostovoljca. Kaj kmalu pa smo opazili, da naš sogovornik ni vedel nitij kje je Evropa. "OK, ni problema,' sem mislila na začetku in vzela v roke atlas, poiem pa sem razumela, da ta slika ni olajšala ničesar, saj ni razlikoval morja od kopnega. V tem smislu bi lahko trdila, tla smo jim bili okno v svet. Ta "izmenjava" pa je bila brez dvoma obojestranska. Marsikaj smo se tudi mi naučili, spoznali smo različne navade, drugačen način mišljenja... Neverjetno pa je predvsem njihovo veselje: ko se je kdo od nas usedel za trenutek bolj na samo, že so ga spraševali, zakaj je žalosten in ga skušali razveselili (čeprav ponavadi nismo bili prav nič žalostni). Radi so nam kaj podarili, tudi ob delu nam je marsikdo nabral pomarančo, mango, kokos ali kak drugi sadež.
GLASNIK SEO 36/1996, št. 2-3
65