Qt*£/om NO. 104 Ameriška Domovina v' AMCRICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORN^NG^NCWSPARiR Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, TnHiWp^ri^ Florida, Phoenia, lly, Pueblo, BockSpring* CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 24, 1978 LETO LXXX — voL LXXX I BEGiMA WUCI BOLEZEN? BREZNJEV DOLŽI ZAHOD a« M «* iMMiai,j|i1spei(iM(Hll HINAVSTVA" V 0BBAfflBS'^“ta!"s'"“wM "Pk 8 SOVJETSKIH OPOREČNIKOV i MOSKVA, ZSSR. — Unifor-• je posvarila Tokio pred mirani sovjetski policaj je stopil j sprejemom pogodbe z LR Ki-|na tla poslaništva ZDA pretekli tajsko s protisovjetskim zna- Predsednik ZSSR Leonid I. Brežnjev je v prvi izjavi o'^et"tek in z/rakil ameriškega - -- ' ■ diplomata od zadaj tako močno, I mu obsodbah oporečnikov obdolžil Zahod “hinavščine , , x , ..... v zavzemanje za nje. — “Pravda” dolži predsednika da mu le. Tm SU "i'0’ ZDA Carterja izsiljevanja Sovjetske zveze. |ga ]e skusal 2adr“ 1 pr.';d vsto' ‘ {pom v. poslopje poslaništva. ZDA so vložile oster protest Leonid Brezhnev ■ MOSKVA, ZSSR.-— Poročevalska služba TASS je prinesla Poročilo o sestanku predsednika L. I. Brežnjeva s predsednikom češkoslovaške republike. Gusta-yom Husakom na Krimu, kjer le sovjetski vodnik na počitni-cah. Poročilo vsebuje zavrnitev nosov med obema vodilnima si-|Pri sovietskem zunanjem mini-lama sveta strstvu, ki se je opravičilo, da I Po vesteh iz Zahodne Nemči- Prišl° do nastoPa Polica3a P° je se je Sovjetska zveza po od- Pomoti’ ker da je bil ta na tera ; klonitvi dobave modernega .mestu šele kratko dobo-komputerja v ZDA obrnila na' Sovjetski stražar je zgrabil nemško podjetje Siemens v upa- , Raymonda F‘ Smitha uradnika nju, da bo mogla nekaj podob- P0S^anR^va 3e imel na' nega kupiti tam " ilogo zasledovati potek sodne _____0______ razprave proti A. B. ščaranske- ____■ _ in vv mu in se je zato pet dni raz- Verite fzraeiks oproscens prave zadržaval pred sodnim službe v oboroženih silah posl°piem- k° mu nis° dovoim Izrael l vs^°Pa v razpravno dvorano. Sodijo, da je verjetno ta okolnost izglasoval z malo večino, da naj bila Povod za nastoP Proti nie-bodo verne Izraelke, one, ki se ..JERUZALEM, Izr. — ski parlament je pretekli petek držijo strogo judovskih verskih Ozemlja poslaništev so predpisov o hrani in o prazno-, mednar°dnem Pravu izv"n vanju sobote, oproščene-službe lzeml3a drzav< na kadrih tleh v oboroženih silah, ki je sicer) obvezna za vse ženske. Ko lnP ova ^ a' po o- so TOKIO, Ja. — Po daljši prekinitvi je Japonska obnovila pogajanja z vlado LR Kitajske o sklenitvi mirovne pogodbe. Peking hoče v pogodbo vključiti izjavo o sodelovanju z Japonsko preti vsakemu poskusu vz-postave gospodarstva katerekoli države nad Azijo. Pri tem je očitno mišljena Sovjetska zveza, ki je zaradi tega japonsko vlado v preteklih letih ponovno svarila pred vsakim takim dogovorom z vlado LR Kitajske. V Tokiu bi radi ohranili znosne odnose z Moskvo, četudi so na njo hudo nejevoljni, ker noče Japonski vrniti južnih. Ku-rilskih otokov, pa izboljšali svoje razmerje do LR Kitajske, s katero upajo povečati trgovino. Komaj so pretekli. mesec obnovili pogajanja s Pekingom, že se je ponovno oglasila Moskva Delavska stranka v parlamentu Izraela je označila tekom razprave predsednika vlade, ki je bil v tej razpravi oster in trd, da je pod vplivom zdravil za njegovo bolezen. — Vlada je odklonila Sadatov namig za “znamenje dobre volje” do Egipta in miru. : Iz Clevelanda t : in okolice JERUZALEM, Izr. — Predsednik vlade Menachem Begin je tekom razprave v parlamentu, ko je prijemal vodnika Delavske stranke Shimona Pereza zaradi njegovega razgovora s predsednikom Egipta Sadatom v Avstriji 9. julija, raztrgal list, na katerem bi naj bil načrt o bodočnosti z a h o d ne ga brega Jordana, na dvoje in vrgel oba kosa na tla češ: To je delitev! Shimon Perez in njegova stranka sta namreč že pri parlamentarnih volitvah bila za o-. zemeljski kompromis pri iška-1 nju miru z Arabci. Begin tak , kompromis odklanja, zanj je vsa | Palestina “Obljubljena dežela”, j ki pripada po zgodovinskem in božjem pravu Izraelcem. Oster in nediplomatski nastop Begina v parlamentu‘je povzročil zgledovanje, nejevoljo pa tudi vpra- s svojim svarilom. V Tokiu pre- sania> kako je vse to mogoče v in te nimajo pravice stopiti na dopolnijo 18 let, so pozvane v oborožene sile za 24 mesecev, Državno tajništvo v Washing- mišljajo, kako bi zadovoljili Kitajce, ne da bi istočasno razburili Sovjete, ko so pretekli teden j tonu kršitvi ozemeljske nedo- končali zadnji premor v razgo- Zahodnih protestov zaradi ob- | kjer pa so zaposlene večji del sodbe sovjetskih oporečnikov kot tajnice in v enotah za vzdr- ^daranskega in Ginzburga ter Jih označuje za “hinavščino”. zevanje zvez. Proti oprostitvi onih, ki se Anatol Šaranski, 30 let star stroŠ° drzi3° veyskih predpisov, kornputerski strokovnjak, je bil 3e b^ Precej močan odpor, pa je °bsojen zaradi svojih stikov z Zahodnimi poročevalci in zaradi °Porečništva v zvezi z nadziranj em sovjetskega izpolnjevnja določil helsinških listin o človekovih pravicah na 13 let zapora, nd tega tri leta v jetnišnici, 10 pa v delavskem prisilnem ^borišču. Aleksander Ginzburg, 41 let stari radiotehnik, oporečnik z dobrimi stiki z izgnanim A. Sol-Zonicinom, katerega sklad za h°aioč oporečnikom in njihovim ružinam v Sovjetski zvezi je ypravljal, je bil zaradi svoje Protisovjetske dejavnosti” ob-sPjen na 8 let v prisilno delav-sk° taborišče. ,y zavračanju teh obsodb je 11 Posebno odločen in jasen kredsednik ZDA Carter, komaj , aj manj ostre pa so bile kriti-e tudi v državah svobodne Ev-Po. Vsi so Sovjetsko zvezo olžili, da je kršila človekove ravice obtožencev, ki jih je ostovoljno podpisala in oblju-1 a držati v helsinških listinah Poleti 1975. ^režnjev je bil v svojem od-fpAV°ru v omejenem poročilu dosti umirjen. TASS po-Ca: ‘‘Bilo je opaženo med raz-^ovororn (Brežnjeva in Husa- iin ’ S0 bbb Poskusi določenih ^Porialiatičnih krogov predsta-p. Se za branilce človekovih £ lc in svobode od vsega za-kjj a hinavski... Dejansko so j. e njihove izjave v tej zadevi •)ene v želji posegati v notra-^adeve drugih držav in Ijud- d0p0Sk°Vska “Pravda” je ob-t6rZlla predsednika ZDA Car-2e a Vsiljevanja Sovjetske zve-ko V vPrašanju človekih pravic, lltV 6 odP0vedal prodajo Sperry-Zve1Va? komputerja Sovjetski 1’ i*1 nov izraz slabšanja od- predlog, ki ga je odobrila vlada, končno le prodrl v razmerju 54:54. Za predlog so se zavzemale skupine ortodoksnih judov, ki sodijo, da dekleta niso dovolj trdna, da bi se splošno upirala skušnjavam v vojski, kjer služijo skupaj z moškimi. Na tisoče mladih vojaških obveznic je demonstriralo proti o-prostitvi vojaške službe, noseč napise “Služila sem v' vojski, pa sem ostala devica!” Dnevnik Haaretz je zapisal, da bo novi zakon imel “zastrupljajoč učinek na vojsko in da bo izmikanje vojaški službi postalo zaradi njega družbena norma”. takljivosti poslaništva v Moskvi v času, ko so odnosi med ZDA in ZSSR že tako zaostreni, ne daje posebne pozornosti. ---—o----— Novi grobovi Anne M. Fortune V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla 60 let stara Anne M. Fortune-s 1211 E. 60 St., roj. Zavirsek v Pittsburghu, Pa., žena pok. Josepha, mati Bernadette Anne Champa in Anne Marie Markuz, 6-krat stara mati. Pokojna je bila članica SŽZ. Pogreb bo jutri ob 10. iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda r remenski prerok oblačno 0koli »n* najviŠj° U »O F (27 C). z možnostjo temperaturo Ameriške obljube Japonski za obrambo WASHINGTON, D.C. — Obrambni. tajnik Harold Brown je cbljubil Japonski v slučaju nevarnosti pošdljatev 5 ameriških letalonosilk in 20 skvadronov vojnih letal na Daljni vzhod v “nekaj dneh”. Poznavalci položaja se sprašujejo, kako bo to mogoče, če bi se pojavila nevarnost istočasno tudi v Evropi, kjer imajo ZDA svoje prve obveznosti v okviru NATO. vorih. Vlada Takea Fukude je pripravljena sprejeti kitajsko zahtevo po vključitvi določila o ^ skupnem odporu proti gospod-jstvu “tretje” sile nad Azijo, če j bo k temu dodano, da s tem ni I mišljena Sovjetska zveza. V Pe-'kingu tega japonskega dopolnila po vsem sodeč ne bodo sprejeli, ker bi z njim obveznost izgubila svoj pomen, j Pogajanja za prijateljsko pogodbo med Japonsko in LR Kitajsko so se začela leta 1972, pa že naslednje leto zastala. Nihče ni prav prepričan, da bodo tokrat uspešno zaključena, ker japonska vlada ne čuti kakega po- v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato , , . . jr . .. AT ’v, sebnega pntisko domače lavno- na Kalvarijo. Na mrtvaškem' . , , , J odru bo danes popoldne od 2. do 5. in od 7. do 9. isti, saj je pri zadnjem povpraševanju javnosti o tem bilo za to le 20% odgovorov. Izrael oborožuje kristjane v Libanonu Rakete na vladno palačo v Nikaragvi BEJRUT, Lib. — Tukajšnjo MANAGUA, Nik. — Predsed-časopisje prinaša poročila, da Iz- nik Anastasio Somoza je obdol-rael oborožuje krščansko milico žil sile mednarodnega komuniz-za nov spopad s sirijskimi eno- na za napad na njegov utrjeni tami, ki v okviru Arabske lige glavni stan tekom zasedanja skrbe za mir v Libanonu. j vlade pretekli četrtek zvečer. Nekateri trdijo, da je nov spo- Nenadno sta prileteli na poslop- pad neizbežen, ko Sirija skuša omejiti moč kristjanov, gleda pa skozi prste palestinskim gverilcem. Izrael podpira kristjane, ker so ti njegovi zavezniki v južnem Libanonu proti palestinskim gverilcem. je dve raketi, katerih ena ni eksplodirala. Pri napadu sta bili dve osebi mrtvi, več pa ranjenih. To je doslej najdrznejši napad tekom političnih nasilij v pred nadaljevanjem pogajanj z Egiptom, ki so se začela pod vodstvom ameriškega državnega tajnika Vanceja pretekli teden v Leads Caštlu na Angleškem. Izraelska vlada odklonila Sadatov namig Egiptski predsednik Sadat je v razgovoru z izraelskim obrabnim minstrom v Avstriji temu dejal, da bi naj Izrael vrnil Egiptu Sinajsko goro in El A-risb, ki velja za glavno mesto Sinajskega polotoka, v “znamenje dobre volje” do Egipta in miru. Izraelska vlada je o tem na dolgo razpravljala včeraj na seji in Sadatov namig gladko odklonila. Predsednik vlade Begin je dejal po seji vlade: “Nihče ne more dobiti nekaj za nič in to bo politika Izraela.” I Kasneje je na programu CBS “Face the Nation” Begin bil nekaj mehkejši. Dejal je, da je Izrael napravil “gesto” do Egipta preteklo jesen s svojim načrtom za samoupravo palestinskih A-rabcev na zahodnem bregu Jordana in na področju Gaze. j Begin odgovarja Sadatu j Menachem Begin je na pripombo egiptskega predsednika Sadata, da je Begin edina ovira času, ko se ZDA prizadevajo za nadaljevanje razgovorov med Izraelom in Egiptom. Begin pod vplivom zdravil Vodniki Delavske stranke so trdili, da je Beginov nastop posledica rabe zdravil, ki bi ga naj držala pri zdravju v toliko, da bi mogel dalje vršiti vladne posle. Begin naj bi bil “pod vpli- miru na Srednjem vzhodu, de-vom zdravil”, zato njegov po- jal, da bi on lahko enako rekel o stopek in njegove odločitve ni Sadatu, da pa tega ne bo stori), mogoče jemati kot normalne. (Pripomnil je: “Morda sem jaz “Bolezen ne more opravičeva- res ovira za predajo po zgledu ti ničesar,” je dejala Golda Muenchena.” Meir. Na nenormalnost ponaša- j izraelski predsednik vlade je nja Begina je opozoril bivši fi- nat0 napovedal objavo dela raz-nančni minister R a b i n o witz,' govorov v Leeds Castlu pretekli bivši notranji minister Hillel pa teden. Tam naj bi bil izraelski je dejal: “Jaz sem popolnoma zunanji minister Moshe Dayan prepričan, da je dober del teh vprašal, če se je Egipt priprav-pojavov posledica zdravil.” iljen razgovarjati o ozemeljskem “Obrekovanje!” kompromislu in dobil jasen od- dani vladne koalicije so na govor: “Gotovo ne, gotovo ne.” napade Delavske stranke odgo-1 Ta odgovor naj bi bil dokaz vorili z obdolžitvijo te za “ob- egiptske nepopustljivosti in tr- rekovanje” predsednika vlade. Ta je imel v preteklem letu dva srčna napada ! in. trpi tudi na j sladkorni bolezni. Njegovo zdravje je šibko kljub skrbni zdravniški pažnji. Beginov zdravnik je izjavil da je ta pri “dobrem zdravju”. Zunanji minister Moshe Dayan je v razgovoru, ki ga je prinašala televizija, skušal pomiriti duhove doma in v Egiptu, ko je dejal: “Naš načrt ni Sv. pismo. To ni evangelij.” Izjavil je, da je Izrael pripravljen spremeniti nekatere točke svojega dovratnosti. Nikaragvi tekom zadnjega leta. 'načrta za mir z Arabci, toda ne / SLOVENSKI RADIO V TRSTU PRIDE V ROKE LEVIČARJEV TRST, It. — V četrtek, 13. t.m., je bil dosežen v okviru upravnega sveta Italijanske radiotelevizije v Rimu sporazum med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado in med katerimi je tudi komunistična partija, glede porazdelitve interesnih sfer. Praktično je šlo za to, kako si bodo stranke razdelile funkcionarska mesta na treh lokalnih radijskih postajah, med katerimi je tudi tržaška, ki obsega, kot znano, italijanske in slovenske oddaje. Kot se je še isti dan zvedelo, so se po daljših prepirih, ki so zavlekli sporazum za kak dan, domenili, da dobita slovensko radijsko postajo v Trstu v roke komunist Stojan Spetič, član Italijanske komunistične partije, in socialist Filibert Benedetič, član Italijanske socialistine stranke. Spetič je postal šef časnikarskega oddelka (poročila), Be-nedeti pa ravnatelj programskega oddelka (igre, predavanja, glasba, intervjuvi itd.) Stojan Spetič je poklicni časnikar in je bil dozdaj v službi pri titovskem “Primorskem dnevniku” kot eden izmed vodilnih pri listu, za katerega je pisal tudi politične uvodnike. Pri zadnjih upravnih volitvah v Trstu (25. in 26. junija) je bil izvoljen na komunistični listi za občinskega svetovalca. Je še soraz- merno mlad, v svojih tridesetih letih. Benedetič pa je znan kot literat in tudi eden od vodilnih pri titovskem Stalnem slovenskem gledališču v Trstu, za katero je napisal že več iger. Oba oddelka slovenske radijske postaje v Trstu imata zdaj levičarskega šefa, kar je bil že dolgo cilj tako titovske skupine kot italijanske komunistične partije v Trstu. Obe sta že dalje časa napadali slovenski radio, češ da njegove oddaje, zlasti poročila, ne odgovarjajo več novi stvarnosti. Krščanska demokracija se je tudi tokrat vdala skoraj brez odpora, v skladu s svojo politiko tihe kapitulacije in naglega izročanja vseh ključnih pocizij komunistom in socialistom, da bi si s tem kupila njihovo podporo v parlamentu in v deželnih ter občinskih odborih. Slovensko skupnost in slovenske časnikarje so pri tem popolnoma obšli. Nihče jih ni nič vprašal. Slovenska d e m o k ratična javnost je z novim sporazumom močno prizadeta. Svobodni Slovenci, ki zavračajo komunizem, so izgubili s tem zadnjo možnost svobodnega poročanja in obveščanja širše javnosti. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik C. R. Vance je včeraj na razgovoru na TV dejal, da je ključno vprašanje pri pogajanjih na Srednjem vzhodu izraelska pripravljenost vrniti Arabcem junija 1967 zasedeno ozemlje. PONTIAC, III. — V soboto je prišlo v jetnišnici tu do upora, tekom katerega so bili trije stražarji zabodeni do smrti. Slomškova zveza— Slomškova: zveza sporoča, da bodo poverjenice začele pobirati članarino za leto 1978. Dopolnilo— V seznamu darovalcev za koroške študente je bila navedena vsota jolietske zbirke $445, ko je bila resnično $455. Naknadno je bilo k temu prejetih še $50 (N.N. Chicago), tako da je celotna nabirka iz Jolieta $505.— Za koroške študente so darovali še g. in ga. Sršen $20 in gdč. Pavla Rihtar $20 v spomin pok. č. g. Romana Malavašiča. Vsem: Bog plačaj! Asesment— Jutri je 25. dan v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment. Pozdravi iz Avstrije— Č. g. Jože Godina, ki živi že več let v Pliberku, in Frank Mlinar ter njegova sestra Marjanca, ki sta ga na svoji poti po Evropi obiskala, pošiljajo pozdrave z Vrbskega jezera. Ogledali so si skupaj Koroško, pa se popeljali tudi na Ogrsko k Blatnemu jezeru, kjer so obiskali ohranjeno zidovje Pribi-nove in Kocljeve cerkve (840-876). tet en dar— Pripravljam odbor za Slovenski dan sporoča, da je pomotoma izostalo v njegovi zahvali ime podjetja Joseph’s Hair Design, 5255 Wilson Mills Road, ki je odboru naklonilo lep denarni dar. Bolivijski predsednik odstopil zaradi upora Ko je sodišče razveljavilo volitve, je prišlo do upora in predsednik republike gen. Hugo Banzer je odstopil. LA PAZ, Bol. — Gen. Hugo Banzer, ki je od leta 1971 s trdo roko vodil Bolivijo skozi razne preskušnje in težave, je pretekli petek odstopil zaradi vojaškega upora letalskega gen. Juana Pe-rede Asbuna, ki ga je Banzer sam izbral za predsedniškega kandidata pri volitvah ta mesec. Pereda je potem, ko so dognali večje nepravilnosti pri volitvah, pri katerih je sicer on vodil, pozval sodišče, naj volitve razveljavi. Sodišče je to storilo, nato pa je gen. Pereda sprožil upor, ki je dobil podporo pri delu vojaštva in prebivalstva. Gen. Banzer je odstopil in izročil oblast Minilo je pet ur, predno sta policija in varnostna straža j y roke vodnikov oboroženih sil, upor strli in kaznjence ukro- tili. ki pa so jo nato predali genš Pe-redi. ADIS ABERA, Etiop. — Etiop- Hug° Banzer je tudi po raz-ske sile so prodrle obrambo veljavi volitev dejal, da bo od-eritrejskib upornikov in za- l^ot je predvideval, če bi vzele dve pomembnejši mesti, bile volitve v redu izvedene. On Eritrejski upor je star že IB je bil na stališču, da je prišel let in ga podpira dober del eas, da dobi Bolivija zopet u-arabskega sveta, med drugimi stavno civilno vlado. tudi Irak in Sirija. j , ------° ISLAMABAD, Pa. — Ko so za-’ V Čilu je sneg ujel radi obilnega monzumskega v gorah 600 turistov deževja narastle reke, je v SANTIAGO, Čile. — Tod je raznih krajih Pakistana uto- 2jma jn v Andih se smučarji venilo okoli 24 oseb, v sosednji selijo obilice snega. V glavnem Indiji pa preko 100. smučarskem središču Portillo ga NEW YORK, N.Y. — Skupine je sredi preteklega tedna toliko poštarjev so vprizorile v New n0vo zapadlo, da je bilo ka-Jerseyju in v San Franciscu, kih 600 turistov nekaj časa od-Kalif., pretekli petek divji rezanih od sveta, štrajk, ker niso zadovoljne s Oblasti so izjavile, da za v sporazumom, katerega so skle- snegu ujete ni nobene nevarno-nile njihove unije s poštno sti, ker je Portillo dobro založen upravo. z vsem pntrebnim. Ameriška Domovina c w ic/i' mj— mo >va e- (■SSSSiSSW, 6117 ST. CLAIR AYE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAKOČNINA:- Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $80.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Fetisova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. _____ Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 104 Monday, July 24, 1978 ] svoj potrebi in okusu, vedno v Kristusovem duhu bratstva in ni, Barbara Klajnšek in Antoni-Ija 'Ramaranovič. Anton Babnik ! z družino iz Brooklyna pa je j obljubil pripeljati velikanski lo-FAIRFIELD, Conn. — Zalo nee golaža. Ga. Elsie Havanich Slovenski praznik na Zalem polju Popravljanje preteklih krivic lahko vodi do nastanka novih Po zvezni ustavi smo vsi prebivalci ZDA pred zakoni enaki, vsi imamo iste pravice pri “iskanju sreče m zadovoljstva v življenju. Kljub temu so med ljudmi y naši deželi velike razlike v pogledu življenja, premoženja, položaja v družbi in gospodarstvu. Te razlike niso pos edi-ca naših zakonov, vsaj ne neposredna, ampak so posledica različnih sposobnosti ljudi, različnega gledanja na življenje in njegove smotre. Bili so časi, ko ljudje v naši deželi niso. bili vsi enaki pred zakoni. Premožni so imeli večje pravice od revnih, zlasti od onih, ki so bili v posebnih delovnih razmerjih. Ta so dostikrat omejevala osebno svobodo delovnih obveznikov. Še slabše se je godilo črncem, ki so jih pripeljali na ladjah iz Afrike in jih prodali gospodarjem^ obsežnih zemljiških posesti v južnih predelih nase dežele. Ti kljub ustavi ZDA niso imeli nobenih pravic, bili so stvarno trerovsko blago, lastniki so jih lahko prodajali m kupovali po svoji volji ter jih uporabljali kot vsako drugo lastnino. Šele v času predsednika Abrahama Lincolna je. bilo suženjstvo kot pravna ustanova v ZDA odpravljeno in je bila črncem priznana enakopravnost. Postopno je nastai na Jugu nov red, ko so bili črnci sicer osebno svobodni, toda gospodarsko popolnoma odvisni od belcev, ki jih. niso puščali v svojo družbo drugače kot svoje služabnike. Črnci so imeli posebne šole, posebne predele v naseljih, posebne oddelke v javnih prostorih in na javnih prometnih sredstvih. Veljalo je načelo “enakosti, toda ločenosti/* Leta 1954 je Vrhovno sodišče ZDA odločilo, da “enakost v ločenosti” ni enakost, zato je ločenost v javnih šolah prepovedalo in uzakonilo skupne šole za.bele in. črne otroke. Odpor med belimi je bil močan, novi ^zakonitosti so se hoteli izgoniti na vse načine, pa jo končno le sprejeli kot neizogibno nujnost. Nekateri so načelo skupnosti hoteli uveljaviti, vsepovsod ne le pravno, ampak tudi stvarno. To je vodilo do trenj in sporov tudi v severnih predelih naše dežele, kjer so črnci uživali pravno enakost še iz časov pred državljansko vojno. Ker so v nekaterih mestih bile in so nekatere šole skoraj čisto “črne”, druge pa skoraj čisto “bele”, zahtevajo, da se šolarji porazdele enako no vseh šolah v približno istem razmerju med rasami. Dokler imajo posamezna mesta obsežna ločena črna jn bela naselja, je možno doseči enako rasno mešanico v šolah samo na.ta način, da šolarje prevažajo iz njihovih domačih naselij v druga. Prevažanje je postalo eno glavnih sredstev za šolsko integracijo, na postalo tudi eno naispornejših. To vidimo lahko tudi v našem mestu. Proti njemu niso le beli, ampak tudi precejšen del črnih staršev, ki bi radi, da hodijo njihovi otroci v njim najbližje šole v soseščini. Šolska integracija je le del boia za enakost ras v naši deželi. Enakost naj bi bila uveljavljena na vseh ood~ ročjih življenja, v prvi vrsti tudi ori zaooslitvah. Prve korake v tej smeri je napravil predsednik J. F. Kennedy leta 1861, ko je odredil, da mora jo nodjetja, ki izvajalo zvezne oogodbe, najemati večje število črncev in drugih “manjšin”. Leta 1964 je zakon o civilnih pravicah pospešil šolsko integracijo, ko je prenovedal zvezne nodpore. šolskim sistemom, ki se ne prizadevalo resno za končanje šolske segregacje. Prav tako je uzakonil enakost uri zanoslova-nju črncev in žensk v vseh nodietiih z nad 25 uslužbenci, Ker so delali, v nekaterih državah črncem .težave pri vpisovanju v volivne imenike, je posebni volivni zakon prihodniega leta določil, da te vpise lahko izvedelo zvezni nredstavniki, če hi jih krajevni in državni skušali ovirati. Predsednik L. B. Johnson je leta 1965 odredil, da morajo podjetja, ki izvajalo' zvezne programe, poskrbeti za enake priložnosti manjšin in žensk v vseh svoiih vejah, ne le v onih, ki so neposredno udeležene uri izvajanju zveznih programov ali del. Posebej je odredil tudi. ' da moralo dohiti pripadniki manjšin dodatne priložnosti za zaposlitev v zvezni vladi in v javnih upravah. Leta 1968 je zakon o stanovanjih prepovedal rasno zapostavljanje pri oddajanju stanovanj in pri prodaji domov. Štiri leta kasneje je zakon o enakih priložnostih razširil te na podjetja z do 15 uslužbenci namesto dotedanjih 25 in dal zapostavljenim pravico do sodnega iskanja “pravice”. Zakon ie dal sodiščem pravico, da odredijo “popravo preteklih krivic”. (Konec sledi) polje, tako včasih med prijatelji imenujemo naš Fairfield. V naslovu je mišljen seve slovenski, festival v nedeljo, 25. junija 1978 pri cerkvi sv. Križa v Fairfieldu. Gotovo bodo modrejše glave in v umetnosti bolj izkušeni veščaki kaj napisali o zavidljivi višini vsega, kar je bilo prikazano na prazniku, od sv. maše pred poldnevom pa tja do trenutka ob pozni nočni uri, ko je utihnila harmonika in so zadnji godci, plesalci, pevci in delavci zapustili cerkveno dvorano. Ta poročevalec želi govoriti le 6 tem, kako je prišlo do festivala pri Sv. Križu, kako smo ga izvedli, potem pa še dodati er,.o ali dvoje osebnih misli o njem Dve leti bosta že minili, odkar je bila izražena misel, da b' Slovenci na severovzhodu Amerike morali kulturno delovati kot enota, ne pa se omejevati na svoje krajevne prilike. Današnja občevalna sredstva delajo izmenjavo misli,, kakor tudi potovanja na sestanke in prireditve zadosti zmogljiva, da je mogoče govoriti o takem sodelovanju. Pomislimo samo na uspeh našega skupnega dela ob organizaciji slovenske udeležbe na 41. m e dn a r o d n e m evharističnem kongresu v Filadelfiji leta 1976. Da more imeti delo na kulturnem polju v naših razmerah svoj cilj in svoj uspeh, so potrebni sposobni delavci, željna publika, pa še prostori, kjer se lahko zbiramo in te vrednote izmenjujemo. Nima vsak kraj sam vsega tega v obilju, vsi skupaj pa imamo vse. V te vrste pogovoru je potekal sestanek nekaterih članov Lige SA pred več meseci v župnišču pri Sv. Križu. Iz te misli se je nekaj mesecev kasneje rodila druga. Po zgledu prejšnjih slovenskih festivalov naj bi se letos priredil tak festival pri Sv. Križu. Simon Kregar in Leo Klavž sta jo lepega nedeljskega popoldneva pri-mahala v Fairfield ter župniku predstavila predlog. Lepa zamisel, prav v tisti smeri, po kateri je župnik sam vsa leta uravnaval svoje delo in ki si po. je stavil edinosti. Svetokriški je poskrbela za reklamo v lokalnih časopisih in za prenočišča pri domlačih družinah za plesalce in pevce iz Chicaga. Jože Višinski pa je našel pri University of Bridgeport primerna stanovanja za ostale člane čikaške skupine. Clevelandsko skupino so prenočili Člani Zvona. Vsi smo razglašali festival med znanci in prodajali vstopnice. Ga. Monica Ray je s svojo organizacijsko spretnostjo povezala vse te priprave v gladko delajočo enoto. V teku priprav so se oglasili tudi domači talenti ter obljubili prispevati nekaj točk k programu: Ernest in Lily Lagoja, Jože Višinski ml., Rosalyn Višinski in Lory Iliade od Sv. Križa; pa še Domenika Lango, Marinka Zupančič in Marija Nanut iz New Yorka. Kinčno se je pridružil še Louis Vegi, novi predsednik našega župnijskega sveta, in s svojo prisotnostjo poudaril, da vsa župnija sodeluje pri pripravah za festival. Kako bi dobri Bog ne blagoslovil take povezanosti med vsemi člani raznolike in vendar tako lepo sodelajoče družine sv. Križa? Dejal sem že v začetku, da ne bom opisoval in ocenjeval umetniške višine prelepih nastopov na festivalu. ‘Fantastic’, ‘unbelievable’, undescribable’ so angleške besede, s katerimi so naši angleško govoreči farani izražali svoje vtise. —- Ne bi rad izvzemal ene skupine izmed drugih, a moram priznati, da je mladina iz Chicaga bila največkrat predmet pogovorov, ki sem jim bil priča. Mlajšim pač po pravici dajemo več priznanja ob takih dosegih, ker so gotovo ti morali vložiti toliko več priprave v to, kar so nam pokazali. Nam je vse to bliže. Hočem dodati le še svoje misli, ko zahaja zvezda 25. junija in se opajam ob zadnjem svitu njenih žarkov. Dragi bralci teh vrstic, ne jemljite tegale izliva melanholičnih misli dobesedno, saj še nisem tako zelo v letih. Pa vendar bom zapisal, kar mi polni srce: “'Nune dimittis servum tuum, Domine . . .” Zdaj pa lahko od- cilj in merilo uspeha: Ohra-j pustiš svojega služabnika, Gospod. Moje oči so videle uresničenje tega, za kar sem se trudil zadnja leta. Fara sv. Križa je sposobna dati priliko slovenskim ljudem na tem koncu Amerike, da na vreden način predstavijo lepote in stvaritve svojega narodnega, duha. Vsi, kateri želimo, moremo sodelovati, uživati, obenem pa krepiti .ljubezen do teh lepot v naših ctrofcih. Cilj je dosežen; 25. jdmij je to dokazal. Seveda se obenem kažejo novi cilji, nove mogočosti. Sončni dan je pomaga: da nismo preveč Občutili tesnobe , prostorov. Kaj ho pa prihodnjič, ko si bomo spet zaželeli kaj takega? Bomo spet morali v strahu čakati, kakšno bo vreme? Dragi farani in prijatelji, veste, o čem govc- niti in izboljšati prilike slovenskim ljudem, da bi mogli sami uživati, drugim prikazovati in zanamcem predajati tisto, kar je nam lastno, lepo in plemenito, kar nam je v čast in je vredno, da se ob njem tudi drugi obogatijo: zaklad slovenskih duhovnih vrednot. Toda ali ni tok festival prevelik zalogaj za naše majhne prostore? Saj nam pravzaprav isti prostor služi kot cerkev in dvorana. Kam bomo v primeru 'abega vremena spravili ljudi, če ne jih nabere preko tri sto, kar je pričakovati za festival? — Bog, nam bo dal lepo vreme in bomo del programa imeli kar na prostem. — Odločitev je bila sprejeta z zaupanjem, da bo Gospod vodil vreme nam v prid. Sklicali smo sestanek ter orga- rimo pri Sv. Križu že nekaj aizirali odbor. Ing. Tone Kompare iz Hamdena, Conn, je prevzel vodstvo. Vsa župnija sv. Križa ga je podpria. Ing. Kregar pa je stopil v stik s skupinami, ki naj bi nastopile. Danes je lepi dan 25. junija 1878 za nami. Gospod je napravil svoje. Dal nam je vreme, da si lepšega ne bi mogli izbrati. Delavci in delavke pri fari tudi niso varčevali s časom in močmi. Družine so tekmovale, katera bo več storila za uspeh. Poleg Toneta in Simona ter župnika so se redno udeleževali tedenskih sestankov še Anton Malenšek, Janez Hribček, France Us, Vlado Vavpotič, Jože Višinski in Ivan Žele. Na sestankih smo - postopoma izdelali podrobnosti za spored dneva. Kmalu so se zbrale kuharice pod vodstvom ge. Lojzke Miklavžina: Ivanka Peri- mesecev: o potrebi, da prizidamo vsaj majhno dvorano z očkom. To bo služilo mnogim potrebam olajšalo mnogo utesnitev in omogočilo marsikak nov načrt za delo. Tisti, ki so nam pri srcu h LeEnonfa Lemont, 111. — “Vseslovensko romanje” k Mariji Pomagaj v Lemontu se je zečelo po letu 1950, ko je Amerika sprejela večje skupine Slovencev — brezdomcev. Na novo priseljeni Slovenci so bili brez denarja, a v novi deželi so čutili osamljenost po petih letih skupnega življenja v taboriščih. Poznali so Lemont kot ameriške Brezje in na pobudo p. Odila je bila prva nedelja v juliju določena za “vseslovensko romanje”. Tedaj so prihajali romarji iz Wisconsina, Minnesote, Michigana, Indiane, Ohia in New Yorka k Mariji Pomagaj v Lemontu. Tudi letos so prišli romarji iz vseh teh držav, ne sicer v tako velikem številu kot včasih, a posamezniki so prišli. Nekateri po dolgih letih, drugi redno prihajajo za -to romanje k Mariji Pomagaj. Letošnje romanje je bilo skromno, a vendar so vsi doživljali med romarskimi pobož-nostrni in v snidenju' z znanci domačnost in prijateljsko razpoloženje. Poseben značaj je dala temu romanju navzočnost slovenskega škofa dr., Alojzija Ambrožiča, ki skrbi za narodne skupine, v nadškofiji Toronto. Z našimi romarji ga vežejo spomini na taborišče Spittal ob Dravi na Koroškem, kjer. je dovršil gimnazijo. Med romarji jih je bilo več, ki so se prav zaradi tega želeli srečati z njim. Posebno za dr. Valentina Meršola, ki je največ naredil za slovenske begunce, posebno v taborišču Spittalu, je bilo srečanje s škofom Ambrožičem posebno doživetje, o katerem je govoril tudi drugim po vrnitvi v Cleveland. Mislim, da je ob tem srečanju v svojem srcu zah val j e-jval našo zaščitnico Marijo Pomagaj, da se je lahko srečal s škofom, ki je izšel iz skupine ljudi, ki so bili brezdomci, dokler niso dobili nove domovine. Iz taboriščne gimnazije in iz skupine študentov v Grazu • so izšli mnogi izobraženci, ki so s svojo pridnostjo dosegli visok položaj v ZDA, Kanadi, v Argentini in drugod, a škof Ambrožič je edini, ki je bil poklican na odgovorno mesto V Cerkvi. Že lani smo ga želeli imeti v Lemontu za Baragov dan, a takrat ni megel priti. Izrazil pa je željo, da bi rad enkrat pozneje prišel v Lemont. Ta želja se mu je letos spiolnija. Zato je bil njegov obisk Le-monta in srečanje z romarji še bolj prijetno za romarje in upam, da tudi zanj. Ob Baragovem dnevu bi bil “zgubljen” med množico, ob tem romanju pa je bilo mogoče osebno srečanje z mnogimi. Imel je dve glavni romarski maši —- v soboto zvečer in v nedeljo ob enajstih dopoldan. Obakrat je pridigal in s svojimi stvarnimi razlagami božje besede nudil romarjem duhovno brano. Govoril je o odpovedi, ki jo zahteva zvestoba Kristusu, in o upanju, ki ga utrjuje vera v vstajenje teles k poveličanemu življenju, ki ne bo imelo konca. V nedeljski pridigi je navajal besede jugoslovanskega disidenta Mihajla MihajJovega, ki je bil dvanajst let v ječi: Ateist je brez upanja na večno življenje, zato se v. vsem lahko prilagodi kemunistienema režimu, ki mu k lurški votlini. Rožnovensko dolino in Baragov park so razsvetljevale rdeče bakle. Pri črkovanj e pri lurški votlini (na zvočnem traku) je oskrbel John Ložar, ki je zelo dobro popravil oba zvočnika, vzidana v lurško' votlino,; že nekaj let nista delovala. Med procesijo smo molili rožni venec. Ganljivo je bilo 'slišati otroke^ tudi tiste, ki še ne hodijo v šolo) moliti skupno z drugimi glasno in razločno rožni venec.. Škof Ambrožič se je pridružil večerna procesiji in prav tako drugim romarskim pobožnostim. Pri nedeljski romarski maši, ki je morala biti zaradi vremena v cerkvi, je pel pevski zbor “Slovenska pesem”. Pri orglah je bila Sr. M. Siena, dirigiral je pa Janez Arko. P. Vendelin ni mogel priti (bil je v Evropi). Za petje je v njegovi odsotnosti skrbel dr. Lojze Arko, ki je pa moral prav taiste dan v bolnico zaradi vročine, ki-se je pojavila iz neznanega razloga. Čas po kosilu je škof Ambrožič porabil za srečanje z nekaterimi, set let svojega življenja, v stari župni cerkvi se je prvič srečeval s Kristusom. V tem kraju počiva tudi njegova sestra A-malija in drugi sorodniki. Ker so Trebnje Baragov kraj, v neposredni bližini Dobrniča, je tudi prostor okrog cerkve po njem imenovan: Baragov trg* Na tem trgu bodo v rodni Sloveniji lej;os 20. avgusta obhajali 110-letnico Baragove smrti iu imeli v ta namen slovesno bogoslužje in homilijo, ki jo bo imel nadškof Jožef Pogačnik. Z njin1 bo somaševalo. več domačih iu ameriških škofov in duhovnikov. Pri maši bodo prepevali združeni cerkveni zbori Dolenjske. Takoj po maši bodo odkrili in blagoslovili velik nov Baragov spomenik, ki ga je izdelal kipar Franc Gorše. Ob tem spomeniku bo sprego* voril Baragov ožji rojak dr. A' lojzij Šuštar. Spomenik bo spominjal na Barago-misijonarja iu Barago-zaslužnega kul turnega delavca. Tako bo tudi Slovenija dobila Baragov spomenik, ka- Po petih litanijah pa ga je dr. Franc Puc' Jr. odpeljal k Rem- jih pozna iz gimnazijskih let. kor ga že ima Amerika v mestu L’Anse — Baraga Shrine! Baragov odbor v Ljubljani vljudno vabi Baragove častilca, da bi tako uredili svoje obiske ^ stari domovini, da bi se mogJ udeležiti “Baragovega dne” 7 Trebnjem 20. avgusta ob' 9. uri-Mimogrede bodo lahko obiskali tudi druge Baragove spominske kraje kakor rojstno sobo v Mali vasi, krstno cerkev v Dobrniču, Metliko itd. Iskreno vabljeni! B. O. čevim v Westmont (kakih 10 milj od Lemonta), kjer so ga čakali dobrovski farani in še nekateri drugi znanci. V nedeljo, 3. septembra bo romanje far sv. Štefana in sv. Jurija (Chicago). Spominjali se bomo lanskega Baragovega dne, zakaj to je po tradiciji lemontsica Baragova nedelja. , Popoldne bo pa medeni piknik. Medenih nagrad več nimamo, a naš čebelar upa, da bodo čebele, ki pobiraj med po naših travnikih in vrtovih, nabrale nekaj medu za tiste, ki imajo radi medene potice. P. Fortunat OEM ------o------ baše narodne pesmi, igre'in ple-j zagotavlja - stvari potrebne za si, vidimo'v taki dvorani prilož-! življenje, veren človek pl nosi nost za sprostitev naših narodnih | v sebi upanje v večno življenje sil, ki jih kaže zlasti naša mladi- j ln po trebuje svobode,' da lahko •na vse tja do Chicaga in gori j razvije vse možnosti v zasebnem do Toronta. Bog ve, kaj bomo!in' 'javnem udejstvovanju, torej ffarseiika pia - INDIANAPOLIS, Ind. -- Ni vsak tako srečen, da bi imel priložnost dati naročnino delavcem naše Ameriške Domovine, kakor sem jaz. Tako sem vesela, da sta prišla Malči in Dan Po-stotnik na obisk k meni, ko sta bila tukaj na počitnicah pri Mal-činih sorodnikih. Bili smo večkrat skupaj in še na presenečenje 25-lenice zakonskega življenja Petra in Marije Barbarich. Prav prijetno smo se imeli in nimam besedi, da bi popisala, kako je bilo lepo gledati, ko so vsi skupaj delali in nam stregli. Toliko okusnih jedil so pripravili, da sem morala še domov nesti in se mi je drugi dan zdelo, da sem še kar na korajžni zabavi. Res sta blagoslovljena Peter in Mary, ker njuni otroci so zelo pridni in se ne bqje težkega dela. Vrt sta sinova Pavie in Martin uredila in vse zelo lepo raste, tudi rožice cveto okoli hiše. Hčerka Terezija kosi travo in hodi pridno varovat otroke spsedov. Čestitam Barbari-chevima in jima želim še mnogo let srečnega in zdravega skupnega življenja. Precej sem napisala in upam, da boste še kar lepo naprej napredovali, ker zelo rada berem Ameriško Domovino. Zahvalim se vsem, kateri tako redno pišete razne zanimive dopise. $28 je za naročnino in $2 za tiskovni sklad. Ne vem, kaj bi počela,' če ne bi več Ameriška Domovina izhajala, kerikomaj čakam vsak dan, da pride. Bodite pozdravljeni vsi skupaj! Terezija (Rozi) Luzar Tiskovni sklad A.D. . . ■ ii ,i i -— V Tiskovni sklad so darova^ od zadnjič: še odkrili v bodočih dneh. Saj tudi v naši fari mladi prihajajo tudi politično svobodo; potrebna je za" pričevanje njegove vere. na dan s svojimi sposobnostmi j T-ako jasno im preprosto Mihajlo in kažejo prav tako veselje do iMihajlev ne govori, a tako sem odrskih umetnosti. Dajmo jim jaz razumel njegove misli, ki priliko! Združimo spet svoje sile! i jih je škof opisal v pridigi. V sodelovanju z vso župnijo bo-J Vreme med romanjem nam ni mo s sorazmerno majhnimi žrt- j bilo naklonjeno. Kljub temu smo vami od svoje strani ustvarili | lahko imel v soboto cb petih velike stvari, kakor smo jih v | popoldan križev pot v Barage-preteklosti. Vsi bomo uživali sa- vem parku in po večerni maši dove svojih naporov, vsak po procesijo s prižganimi svečkami 2.0° 12.00 la “iaragsv im” y Trebsijesit LJUBLJANA, Slov. Trebnje je- majhno, toda zelo staro mesto na Dolenjskem. Leži ob avtobusni cesti Ljubljana-Za-greb.. Ima močno industrijo, pa tudi gostinske usluge so lepo urejene. V Trebnjem je staro-slavna graščina, ki je bila nekoč last rodbine Baraga. V njej je poznejši ameriški misijonar Friderik Baraga preživel prvih de- !Alojzij Mavec, Toronto, Ont, J Canada $1*00 • Marjan Zejn, Toronto, Ont, j Canada 1*^ Jennie Centa, Cleveland, O. 2*0® Dušan Svetlic, Milwaukee, Wis. 2.0° Ivan Kvarile, Winnipeg, Man-| Canada 1-01 • Mrs. Mary Janchar, Gilbert, Minn. 2*0 Maria Brenčič, Cicero, 111. 2-0 Frank Čepon Jr., Joliet, 111. 2*® (Joseph Dermasa, Warren, Ohio 2*0° Karel Kromar, Downsview, Ont., Canada Mary Kovach, Clev., Ohio 2-(i Matilda Starič, Clev., Ohio Dr. Valentine Kalan, Jackson Hts., N.Y. - , Anton Gaber, Chicago, 111. ^ John Mohorčič, Painesville, , Ohio 2-01 Ivan Suhadolc, Toronto, Ont*> Canada 2'0° Jakob Beznik, Milwaukee, ~ ms. 2-00 Koloman Grabar, Holley, N.Y. 2.»» Joseph Sedey, St. Charles, o 111. ' ^ Mrs, Karolina Rak, Toronto. Ont., Canada 2' Mrs. John Kebe, Thornhill Ont., Canada Joseph J. Bojnec, Fairfield Conn. Louis Klančar, Redondo, Calif. Mrs. Louise Čebular, Clev'* Ohio Anton Nemec, Clev., O. ^ Frank Urankar, Richmond Hts., Ohio Karl Klezin, Brooklyn, N.Y-Kristina Senožetnik, Hamburg, N.Y. Miroslav Celestina, Richmond Hts., Ohio Miss Lojzka Verbič, Joliet 111. Frank Hočevar, Toronto, Ont., Canada Therese (Rozi) Luzar, Indianapolis, Ind. 5.0° " 2*0° 2*0° 2.0° 0*0° ,o; 4.0° V sem ■ darnvalcem hvala! arisr1 2.0° ■fr* A? Ne pozabite na GalluSf'.fj ploščo “Lipa zelenela Je UH'« DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Reči moram, da md je dal pouk pesmice Slovensko dekle več posla, kakor bi človek pričakoval. Drugi glas v četveroglasju se kar ni mogel in ni mogel znajti. Prej vodilna vloga je bila zamenjana na drugotno nalogo »premij evanj a brez melodične črte. Pri razdelitvi pevcev za štiriglasje sem znaten del drugega glasa pridelii baritonu, le nekaj dobrih pevcev je ostalo pri drugem tenorju in sicer ta kih, ki jih 'je bilo razmeroma lahko naučiti pevskega gibanja, ki ni bilo melodija, pa tudi ne pridevanje basovskih tonov. Šlo je počasi in s potrpljenjem, preden jim je prišla njihova vloga v uho, a pri vsaki naslednji pesmi je bilo bolje in bolje. Pri vajah sem pel z njimi, hkrati pa vedno igral na harmonij vse štiri glasove, da so slišali in čutili, kako se njihovo petje podaja v celoto. Z drugimi tremi glasovi ni bilo posebnih težav pri takih preprostih pesmicah. Ko smo pa pozneje posegli tudi po kaki bolj zahtevni skladbi, se z drugim tenorjem ni bilo treba kaj več ukvarjati kot z drugimi glasovi, kajti vsak je dal dovolj dela. A ko smo končno zložili vse, glasove v skupno petje, je bila zmaga velika! Kar žarele so oči od ponosa in vneme, veselje je j oglasil pri meni mlad mož, ki mi bilo popolno in neskaljeno, če-'ga je bil Hladnik opisal, da bo sodni 1 Z mojstrom sva se poznala že od časa, ko je tik pred prvo svetovno vojno kolavdiral nove orgle v (Šentvidu, moji domači fari. Ko je zvedel, da sem študent in se ukvarjam z glasbo, me je podrobno spraševal in mi velel, naj sedem za orgle. Ko je videl, kaj znam, je bil zelo zadovoljen in mi priporočal, naj se učim glasbe še naprej. Postala sva že takrat prijatelja in se je takoj spomnil one kolavdacije ob vesti, da ga bom nasledil na Kmetijski šoli na Grmu, kjer je dolga leta poučeval petje. Že po nekaj dneh me je obiskal .na Grmu, kjer sva se pozdravila kot stara znanca in pri jaitelja. Dejal je pri tisti priliki da sem ravno o pravem času prišel v Novo mesto in mi ponudil svojo pomoč, da me vpelje v pevsko življenje tega mesta. Bil je mnenja, da bo najbolj začeti z malim tam, kjer bo trud najmanjši in uspeh največii. Pozna skupino dobrih moških pevcev, ki bi radi kdaj zapeli, pa nimajo pravega mojstra, ki bi jih vzel v roke in izučil. Že poskušajo s starim nadučiteljem, pa niso z njim zadovoljni. Jaz da (bi jim zatorej ravno prav prišel. Obljubil je, da bo stvar premislil in napravil prve korake v to smer. ■Res se je že čez nekaj dni IMETNICA PAPEŽEVANJA SV. OČETA PAVLI VI. prav je bilo tu in tam še treba kaj popraviti. Zbor je nastopal samo pri raznih domačih in šolskih prireditvah, nikoli ne izven zavoda. Zelo pogosto pa so gojenci pevci stopili v krog zvečer po večerji ‘pod kolono’ in sami od sebe, pod vodstvom kakega bol] razbori-tega pevca, zapeli eno in drugo pesem, kakor so se jih bili naučili. Moje uho in srce se je vselej radovaio, kadar sem jih poslušal, in njihovo pesem čujem. v svojih spominih še danes- po .tolikih hudih letih kot ljub'"odmev iz domovine. Mislim, da me od tamkaj ni nič drugega bolj razveselilo kot slika nekaterih teli bivših mojih pevcev z njihovega sestanka v Ljubljani, ki so mi jo po petdesetih letih s podpisi .poslali v tujino, se mi zahvalili za vse moje. nauke in' mi želeli srečo in zdravje. To je bil praznik! Sadovi moje pevske dejavnosti na Grmu niso odpadli in se Posušili in strohneli na dvorišču grmske kmetijske šole. Ti pevci so se leto za letom, celih deset let, razhajali na vse strani naše domovine in še čez. njene državne meje na Koroško in Prirnor-,£ko. Marsikje je mojo pevsko seme rodilo sad daleč od Grma, ®ed najbolj vidnimi in uspešni-roi je primer koroškega rojaka Dolteja Hartmana, ki je tudi Izšel iz moje pevske šole, pa je Postal eden najbolj priznanih ^zborovodij med Slovenci na Koroškem. Novomeški oktet Tak navdušen pevec in muzi-kus kot sem bil takrat jaz, ni ^cgel biti zadovoljen samo z Vodstvom šolskega zbgra grmskih gojencev. Novo mesto — dolenjska metropola —v rne je vabilo v svojo sredo in nudilo °bilo priložnosti za utešitev mo-Jega navdušenja,- VTata v mojo glasbeno dejavnost je odpri slavni skladatelj takih pesmi kot K' ‘Marija skoz’ življenje’, znani kapiteljski organist in učitelj Petja na novomeški gimnaziji Ignacij Hladnik. Bil je takrat, '•ze precej v letih, čeprav ne tako c ar kot je bil njegov glasbeni drug Anten Foerster, ki je več---rat drobil ob strani svoje so-l-ioge p0 glavnem trgu, živeč v K c vem mestu pri svojem sinu, ‘ c-kliku okrožnega sodišča. Hlad-3 -k je bil še aktiven (bil je to do svoje zgodnje smrti), a dokaj drobljen cd obsežnega dela in ,C I nekaterih slabosti. Odložil 'je bil vse pevsko delo izven cerkve ‘n šole in je zatorej Novo mesto v_ teni oziru zelo obubožale, ker 111 bilo Hladniku doraslega na- j slednika. zadevo izpeljal. Bil je avi kult ant v Novem mestu, lep fant visoke rasti in zelo uglajenega nastopa. Povedal je, da sc poskusili v tej pevski sir omaš čini spraviti skupaj nekak oktet pa jih je le sedem, osmi manjka. Ifnajo dva dobra visoka tenorista, en sam drugi tenor je on, dva baritonista in dva basista. Visi da- so precej dobri, nekoliko šolani pevci, namen pa imajo se še bolj pevsko izobraziti, da bodo sposobni poleg obi čajnega prepevanja ljudskih pesmi zapeti tadi kaj težjega, kako umetno moderno skladbo — ne za koncertni nastop ampak za svoje lastno veselje in užitek. Po Hladnikovem opisu bi bil jaz pravi mož, da bi prevzel pevske vodstvo te skupine, ne proti plačilu, ampak če bi hotel prevzeti iz istega nagiba kot vsi drug člani, namreč iz veselja do lepega petja. Povabili bi mo formalno kot comega pevca naj se pridružim, da bi na ta način naravnost ne odstavili sedanjega pevovodjo, a on bo stvar izpeljal tako, da bom po nekaj vajah jaz prevzel vodstvo v celoti, ke^i jih sedanji 'Učitelj ne zadovoljuje. Natanko tako se je zgodilo. Na določen večer sem na povabilo prišel \ staro gimnazije, takrat ljudske šolo, tik ob frančiškanski cerkvi in se znašel v veliki šolski sebi s klopmi in starim harmonijem Moj obiskovalec na Grmu Stanke me je predstavil staremu nadučitelju kot osmega pevca in smo nadaljevali z vajo. Zdi se mi, da so bili tačas ravno pri znani Aljaževi ‘Oj Triglav moj dom’, ki jo je priletni šomašter interpretiral po svoje na način, ki se je meni zdel kar nemogoč. .Stan ko je porabil priliko in namignil kako bi jaz — ki sem že vodi’ zbore — želel, da bi bila pesem zapeta. Odmaknil mi je klop pri harmeniju, da sem se usedel in pesmico izaigral v tempu in ognju, kakor, sem jo jaz občutil. 'Stari učenik je takoj spoznal koliko je ura bila. Za prihodnje ■rkušmj.o se je tik prej opravičil, da se slafbo poču ti in ne bo'mogel -priti — in ni prišel nobenkvat več. Mi smo pa z veliko vnemo in navdušenjem začeli znova. Bilo nas je z menoj vred osem, torej pravi oktet — čiprav spočetka jaz nisem sodeloval s petjem v taki meri, da bi bilo kaj zaleglo. (Dalje prihodnjič) —_—o-------- Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! koledar društvenih prireditev 29. junija 1978, je Rimu naš sv. oče Papež Pavel VI. Na god svetih apostolov Petra in Pavla, praznoval s sv. mašo v baziliki sv. - Petra v Pavel VI. 15-letnico svojega pontifikata. Za to priložnost je bila bazilika sv. Petra izredno lepo in okusno ozaljšana. Med papeževo sv. mašo je bila do zadnjega kotička napolnjena z verniki ne samo iz Rima marveč prav zares iz vsega sveta. Med sv. mašo je imel sv. oče za svojo starost razmeroma dolg govor. Nanj se je brezdvomno dobro in skrbno pripravil. Gotovo je veliko premišljal, kaj naj ob tej priložnosti pove njim, ki jim je že 15 let vrhovni duhovni pastir. Ob tem se je gotovo tudi zavedal, da ga ne bodo poslušali samo tisti, ki bodo zbrani pri njegovi jubilejni sv! maši v baziliki sv. Petra, ampak da bo prisluhnil njegovi besedi ves svet, ne samo katoliški, marveč tudi drugi, tudi tisti ki vero odklanja in se bori zoper njo. Nobenega dvoma ni, da spada vrhovni pastir katoliške Cerkve med najbolj ugledne osebnosti sveta. Govor, katerega je imel sv. oče Pavel VI. ob 15-letnici svo-jega pontifikata, se je sukal okrog dveh točk, ki zadevata jedro duhovne problematike sedanjega časa. Govoril je namreč o veri, njeni ohranitvi, okrepitvi in poglobitvi odnosno o nujno potrebni zaščiti in obrambi človekovega življenja, ki je danes tako zelo ogroženo. O veri- je rekel, da je to največja človekova dragocenost. Ni dovolj, je poudaril, da vero nosimo samo v svojih krhkih posodah življenja. Ni zadosti, da vero sprejemamo samo kot božji dar, marveč vero moramo v svojih srcih živo varovati navkljub vsem težavam in stiskam. Pri tem je opozoril na Gospodove apostole. Jezusov nauk so zvesto oznanjali in učili, čeprav so jih zaradi tega preganjali. Izplačevanje svoje vere so' po zgledu svojega Učitelja potrdili s smrtjo. Vera ni in ne sme biti stvar člove-kovih špekulacij, njegovega tvarnega računanja. Vera je naš božji poziv. Vera je božja dediščina, katero smo sprejeli od Boga po apostolih. To je naša apostolska vera. Nato pa je izjavil, da je bila ta vera osnova vsega njegovega dejanja in snovanja. “To vero sem ohranil, lahko rečem, v vseh okolnostih v vsej vdanosti skozi vseh 15 let svojega pontifikata. Prepričan sem, da v tem nikoli nisem zatajil svojega božjega poslanstva.” V dokaz svoje trdne zvestobe veri je nato omenil še vrsto papežkih okrožnic, poslanic in drugih tozadevnih' listin, kk jih je bil izdal v času svojega 15-letnega vrhovnega duhovnega vodstva cerkve. Prav posebej pa je s tem v zvezi poudaril še znano veroizpoved, katero je bil prebral prav v tem času letos pred desetimi leti. Imenoval jo je vero božjega ljudstva. Ž njo je želel poudariti bistveno najpomembnejše tiste vere, katero že dvatisoč let izpoveduje Kristusova Cerkev. Končno pa je povabil vse tiste, ki v Cerkvi nosijo odgovornost za vero, naj se na vso moč trudijo in prizadevajo, da človek in z njim svet ohrani vero. živimo v času, je rekel, ko se mora vsak bolj kot kdaj zavedati te odgovornosti. V 2. delu svoje jubilejne pridige v katedrali sv. Petra v Rimu pa je sv. oče jasno in odločno izjavil, da je spadala odn. da spada in da bo spadala zaščita in obramba človekovega življenja med najbolj pomembne zadeve vsega njegovega duhovno voditeljskega služenja božjemu ljudstvu in Gospodovi Cerkvi. Svoj govor pa je sklenil z novo molitvijo, ki jo je bil sam sestavil za to priložnost in katero je prosil v katedrali in zunaj nje zbrane vernike, naj jo vsi molijo skupno z njim: “Sveta Peter in Pavel, ki sta ponesla Kristusovo ime v svet in ki sta pričala zanj z ljubeznijo in krvjo, varujta še naprej to Cerkev, za katero sta trpela in umrla. Ohranjajta jo v resnici m miru! Pomagajta njenim Sinovom in hčeram, da bodo živeli r svetosti evharističnega življenja, v edinosti in slogi kakor tudi ' ustvarjalni pokorščini (svojim) pastirjem. Pomagajta nam, da bi bila Cerkev v svetu še vnaprej živo in dejavno znamenje božjega odrešenja in božje zaveze s človekom! Tako vaju prosim sam s trepetajočim glasom vdanega Kristusovega služabnika, ki je v vama vedno gledal svoja vzornika. Ohranjajta svojo Cerkev zdaj in do zadnjega blaženega'srečanja z Gospodom, ki prihaja!” Kardinalski zbor je čestital sv. očetu za god (sv. Janez Krstnik) ir. k 15-letnici izvolitve za papeža že nekaj dni pred jubilantovim evharističnim bogoslužjem v katedrali sv. Petra. Nagovor, s katerim ie sv. oče nagovoril ob tej priložnosti pol* noštevilno zbrane kardinale, spada prav tako kakor zgoraj omenjeni govor v baziliki sv. Petra med najbolj pomembne papeževe govore. Njegova osrednja misel je bila: Cerkev je živa, zato ji je potrebna edinost. Za sklep se nekaj življenjskih podatkov o sv. očetu Pavlu VI; rojen je bil 26. sept. 1897 v Concesio pri Bresciji; v mašnika je bil posvečen 29. maja 1920; za nadškofa v Milanu je bil imenovan 1. nov. 1954, posvečen pa 12. dec. 1954; kardinal je postal 15. dec. 1953; za pgpeža pa je bil izvoljen-21. jun. 1963, kronan pa 30. jun. 1963. Poln naslov njegovih služb je: Papež-Pavel VI., rimski škof. naslednik prvaka apostolov, patriarh Zahoda, primas Italije, nadškof in metropolit rimske cerkvene pokrajine, suveren Vatikanskega mesta, služabnik božjih služabnikov. J. S. JULIJ 30.— Slovenska šola fare Marije: Vnebovzete priredi piknik na’ Slovenski pristavi. AVGUST 6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 6.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi Ohio KSKJ Dan s piknikom na farmi Sv. Jožefa, White Road, Willoughby Hills. 8,—Federacija Illinoiskih KSKJ društev priredi Illinoiski KSKJ Dan s piknikom na romarskih prostorih v Lemontu, Illinois. 19. in 20. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del). 20. — Jugoslovansko društvo v Daytonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom. 20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples. 20. — Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue. 19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI. DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue. DECEMBER 3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE. 4. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. MALI OGLASI House for Sale 7 rooms, 2 baths, basement and garage on Hecker Ave. Price reasonable. Call 696-0289. (104) Med in otroci Med je nadvse koristni stvar, vendar vse premalo segamo po njem. y .zadnjem času, ko je tudi manj poučenim jasno, da mbderna zdravila le niso vsemogočna in da se je treba ozreti tudi za naravnimi viri zdravja, je med pridobil na veljavi. Tokrat omenimo predvsem koristnost medu za naše naj mlajše. Številna raziskovanja so do-26. in 27. — Slovenski športni kazala, da je med odlično živilo, klub priredi tekmovanje v k3 pripomore otrokom, tako tenisu na Slovenski pristavi.. zdravim kot že bolnim, da -«i (Konec). j okrepijo organizem. Če otrok u- SEPTEMBER ! ^iva dvakrat na dan med v top- 9.—Pod pokroviteljstvom slo- ^em rnleku, se bodo kmalu po-venskih šol Marije Vnebovze- kazak znaki življenjske moči: v te in Sv. Vida bo dram. dru- j IKka po pordečil, živahnejši bo, štvo Lilija ponovilo igro “Svo- P°vecala pa se mu bo tudi te-jeglavček”. / ,^a- K primerjalnih poskusih je 17, — Vinska trgatev na Slo-^ila razlika med otroki, ki so u~ venski pristavi. j živali med, in tistimi, ki ga mso, 17. — Oltarno društvo fare sv. Precejšnja. Vida priredi obed v farni! Strokovnjaki za zdravljenje dvorani pri Sv. Vidu od 11. zob resno opozarjajo starše, naj dopoldne do 2. popoldne. -svojim ljubljenčkom kar naj-24. — Društvo SPB Cleveland manl delijo bonbonov in čoko-priredi romanje v Frank, Kde. Sladkor, ki je v teh proiz-Ohio. vodih, kvarno vpliva na zobe. OKTOBER Presentljivo pa je, da med 1.-—Praznovanje 25-letnice, od- Pr3Poro^a3°- Ta sladki pridelek kar je slovenska šola Sv. Vida čebel za zobe ni škodljiv, celo postala farna ustanova. i obratno, znanstveno je dokaza- 1. — Slovensko kulturno dru- no> da uživanje meda hrani in štvo Triglav, Milwaukee, Wis. kreP3 zobne korenine, ker pre-- priredi Vinsko trgatev v par- baJa neposredno v krvne žile in ku s kosilom in plesom, (Maše kapilare, preko katerih zob do- ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Ciairju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet. 14. — Društvo SFB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu. 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. 21. — DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli j Slovenci j Enostanovanjska s 3 spalnicami, 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo modernizirana, preproge, vsa biva hrano. Torej: med naj ne bo zaklenjen v omarah! MALfOGLASf ~ PnjataFs Piiarmasy AID FOR AGED PRESCRIPTION' St. Clair Ave. & E. 68 St. 361.4111 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z/ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIC Hiša naprodaj Z aluminijem opažena hiša, s 3 spalnicami in veliko kuhinjo je naprodaj v okolici St. Clair Avenue. Kličite tel. 531-2948 popoldne. (104-107) “Brick Veneer” Blizu E. 200 St. v fari sv. Kristine, 3 spalnice, razvedrilnica, garaža za 2 avta. Ocenjena za naglo. prodajo. Richmond Heights Ljubld bungalov z 2 spalnicama, možnost razširitve zgoraj, pokrit prehod v priključeno garažo, veliko zemljišče. Nobena stvarna ponudba ne bo odklonjena. UPSON REALTY CO. UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (102-105) LASTNIK PRODAJA Veliko, moderno kolonial hišo* s 4 spalnicami, bakrenimi cevmi, električno ^napeljavo v vodih, garažo za 2 avta s priključeno delavnico. Ne F.H.A. ali G.I., mora poskrbeti za lastno financiranje — $13,400. Se bo pogajal. E. 73 St, sev. od St. Clair Ave. Kličite za več informacij tel. 391-1748. (101-105) Euclid Brick and Aluminum Duplex 5-5, 2 car attached garage and 1 '-/2 car garage, remodeled kitchen, income $485 plus LOCATION REALTY 531-8788 or 731-3322 (103-104) Button Box Accordion 6 months old. C F and B flat. Melodija $675.00. Call 341-9047. (102-106) Famous designers wardrobe. Size 12 short. Dresses, skirts and tops. Call 731-0298 between and 12 a.m. (101-105) House For Sale 185 Lakeshore area. 3 bedroom Colonial with l1/: baths, large beamed ceiling living and dining roorh, wall to wail carpet, wood burning fireplace, modern kitchen. Close to shopping, schools, churches. Also seach privileges. $39,500. No brokers please. — 486-8763. (103-107) Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian. (104-111) obhajala '50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 4. — Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni! podkletena, bakrene vodne cevi. garaža za 2 avta, lep kot, $14,500. Dvostanovanjska, 5-4, klet, bakrene vodne cevi, z aluminijem opažena, $13,000. Dvostanovanjska, 5-5, z gara- dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo ;zam3 na ^ bkzu -b Clair “Veseli Slovenci”. ;Ave> o. Roditeljski sestanek star-.Dvostanovanjska, 7-5, 2 trgovini, šev učencev Slovenske šole!7 garaž, blizu sv. Vida, 'pri Sv. Vidu. ^ j zidana. Kličite za ogled. 11. — Belokranjski kino priredij (FX) vsakoletno martinovanje v ve-, liki dvorani Slovenskega! For Rent compact unfurnished rooms and bath, to a mature individual. On E- 71 st. off St. Clair. Garage available. Call 361-0989 after 4 p.m. (103-103) ri 1 • V V Sobo isce Sobo in kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Miller Ave. išče slovenska upokojenka. Kličite tel. 881-9296. (103-104) Handyman Special W. 98 St., 3 family. Handy man special, income ’$345 a month, only $19,900. W. 130 St.—Bulngalow, 2 baths, central air-conditioning, aluminum sided, lo w utility bills. Only $39,900. Location Ree.Iiy 531-8788 or 73,1-3322 (103-104) He) 1 Wanted Light House Work 1 day a week in Euclid and delno Lakeshore B’ivd., E. 222 St. area. Call. 731-8483 (103-104) narodnega doma na St. Clair Avenue, venci. 12.—Slomškov Igrajo Veseli Slo-j A.M.D. REALTY 6311 St. Clair Ave. 432-1322' I, Gospodinja — mora živeti v domu For Eerd krožek priredij 3 dean rooms, newly painted vsakoletno Slomškovo kosilo | jAp j clean sober adult. Inquire v farnem avditoriju pri SvJst mfi E. 61 St. Apt. #3. Vidu. (104-107) (x-F) (Gospodinja!, ki ima rada otroke, -----'zna anglešLo ter ima primerna priporočila*, dobi službo z dobro plačo. Kličite vsak dan razen sobote teli 831-3349. (103-107), ---i--------------------/1------- MIEIUMCK DOMOVIN*, JULY 24, 1378 ummMmtmitmmmm-Bmmmmx.mm BREZ DOMA 1 Hektor Malot Skočil sem z vozička in dejal: berin. Razume se, če bi Barberi -"Če dovolite, bo najin blagaj-jna ne bilo doma. “Gospa Bar-nik pobiral prispevke.” berin,” bi dejal Matija, "pvive- Vrgel sem Kapi ju svoj klobuk. ’ del sem vam kravo.” “Kravo? Ta ga je prijel z zobmi in odšel med svate. Svatje so bili kar navdušeni, ko so videli, kako se je znal Kapi ljubko zahvaliti ob vsakem daru. V najino veselje je dobival mnogo prispevkov. Ker sem hodil poleg njega, sem videl, da je padlo v klobuk precej belih novcev. Nevesta je prišla zadnja ns vrsto. Vrgla je v klobuk novec za pet frankov. Kakšno bogastvo’! In to še ni bilo vse. Povabili so naju na večerjo in nama dali tudi prenočišče: Ko sva naslednjega dne zapustila gostoljubno hišo, sva imela osem in dvajset frankov gotovine. “Ta zaslužek je edinole tvoja zasluga,” sem dejal tovarišu. “Brez tebe bi ne mogel igrati plesalcem/’ Z osem in dvajsetimi franki v žepu sva bila že kar bogata in, ko sva dospela v Corbeil, sem mogel brez skrbi nakupiti nekaj stvari, ki so se mi zdele neob -hodno potrebne. Najprej sem kupil Matiju kornet, ki je stal tri franke. Ni bil sicer niti nov niti lep, a kar dobro se je dal uporabljati. Nakupil sem tudi pisanih trakov da si z okrasiva nogavice in klobuk. Končno pa sem kupil še star nahrbtnik za Matija. Tako si bova mogla razdelili prtljago. Mnogo prijetneje je nosti lažji nahrbtnik ves čas, kakor pa nekaj časa težkega. Na ta način sva si olajšala breme in sva mogla hitreje nadaljevati pot. Ko sva zapustila Corbeil, sva bila res dobro založena. Nakupila sva si vse potrebno in poleg tega sva imela še trideset frankov v žepu. V mestu sva namreč tudi precej zaslužila s predstavami, ki zdaj niso bile več tako enolične. Spored je bil tako pester, da sva lahko ostala v istem kraju več dni, ne da bi nama bilo treba ponavljati ene in iste stvari. Z Matijem sva se že tako dobro razumela, kakor da bi bila brata. “Veš,” mi je dajal včasih Bmeje, “tak gospodar, kakršen si1 ti, pa le ni slab. Redki so, ki ne pretepajo.” “Si torej zdaj zadovoljen?” “Če sem zadovoljen? Odkar sem moral od doma, je zdaj prvič, da si ne želim oditi v bolnišnico.” Najin ugoden položaj mi je navdahnil novo misel. Ko sva zapustila Corbeil, sva krenila proti Montargisu, od koder bi šla k materi Barberin. Ako obiščem mater Barberin, ji nedvomno pokažem, da je nisem pozabil in da sem ji hvaležen. A s tem se premalo oddolžim za njeno ljubezen. Če bi ji prinesel kak dar? Zdaj sem bil bogat in sem lahko mislil na to. Vedel sem, kakšno darilo bi jo najbolj osrečilo in to ne le trenutno, ampak vsa njena stara leta: če bi ji mogel privesti kravo, ki bi nadomestovala ubogo Rjavko. Kako bi bila vesela mati Barberin, če bi dobila kravo, in kako vesel bi bil tudi jaz! Preden bi dospel v Chavanon, bi kupil kravo. Matija pa bi jo odvedel na dvorišče matere Bar- ' Motiš se, mali." Ob teh besedah hi vzdihnila. “Nikakor ne, gospa. Saj ste vi gospa Barberin iz Chavanona? 'Kraljevič mi je naročil, da moram to kravo izročiti prav vam.” “Kakšen kraje-vič?” Tedaj pa bi pritekel jaz na dvorišče in se ji vrgel v naročje. Vsi skupaj bi odšli v kuhinjo in mati Barberin bi nama pripravila cvrtje, kakor ga je hotela pripraviti na pustni torek, ko se je vrnil Barberin in porabil maslo za juho iz čebule. Kako lepe sanje! Da bi se uresničile, bi moral kupiti kravo. Koliko pa stane krava? Nisem imel niti pojma o tem. Nedvomno je bila silno draga. Kljub temu pa načrt ni bil neizvedljiv. Hotel bi kravo, ki bi ne bila preveč velika, .kajti take krave stanejo mnogo več denarja in tudi mnogo pojedo. Ne hotel bi pa,, da bi mati.Barberin imela težave z njo. Treba je bilo torej najprej pozvedeti, koliko stane taka krava, kakršno sem želel. To pa nikakor ni bilo težko. Na potovanju sva v gostilnah naletela na razne prekupčevalce in mesarje. Nič lažjega ni bilo, kakor njimi sem enega izmed njih vprašal, 'koliko stane, krava, ki bi ustrezala mojim željam. Ko pa sem naletel na nekega prekupčevalca, ki se mi je po videzu zdel dobrohoten in pošten, se mi je ta zdčel smejati v obraz. Nato je sedal k mizi in zdaj pa zdaj udaril s pestjo po njej. Potem je poklical gostilničarja. “Veste, kaj vprašuje ta mali muzikant? Koliko stane dobra krava, ki bi ne bila prevelika Ali mora biti tudi učena?” Znova se je zakrohotal. Jaz pa se zaradi tega nisem prav nič zmedel. “Imeti mora mnogo mleka in ne sme preveč pojesti.” “Ali jo boš vodil na vrvci po cesti kakor psa?” Ko.se je dovolj nasmejal in je izčrpal vso svojo duhovitost, je bil pripravljen, da bi resno govoril z mano in, se celo začel pogajati. Prav kakor nalašč imam zraj na razpolago kravico, ki je tako pohlevna in mirna kakor ovca; njeno mleko je kakor sama smetana in ne je skoraj nič.” Če bi dal petdeset skudov, pa fed krava bila moja. 'Kakor mi je bilo prej težko, da sem ga spravil do besede, tako sem ga zdaj s težavo pripravil do tega, da bi molčal. Končno sva z Matijem mogla oditi k počitku. Dokler nisem zaspal, sem ves čas sanjal o tem, kar sem izvedel. Petdeset skudov, to je bilo stopetdeset frankov. Mnogo mi je še manjkalo do te vsote. Ali je bilo nemogoče, da bi jo zaslužil? Meni se ni zdelo tako težko, če naju bo le še spremljala sreča kakor prve dni. Seveda bo za to treba precej časa. (Dalje prihodnjič) ------o------- Če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike! DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna podpred. Ray Habiah tajnik R^lph Godec, 347 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant,, blagajnik Josip W. Kovach, nadzorniki: Joseph Fortuna m Charles Virant, James Weir. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec: Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko :n booster club: Joseph W. Kovacn ,xi Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-thony J. Perko, Dr. Wrn. Jeric, n dr. F. Jeiercic. — Seje so vsak mesec po koiekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 30 let starosti. Bolniški asesrnent 35c na-mesec in plačuje $7 bolniške ^odpore na teden, ce je elan bolni, >et dni ali vač. Rojaki v Newou, -hu, pristopite v društvo sv. Lov enca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Dunovm vodja Kav. Josepn Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 'E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice; Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastop-uci za SND na 80. St.: Frances .jindich in Alice Arko: za S.N.D aa Maple Heights. Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters tn mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa njo Frances Lindich in Josephine-Winter. Zdpavnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 30. cesti. za Federacijo: Anna Debeljak in Ann Cooke, taj. Josephine Comen-Josephine Jevec. Zdravniki vsi slo- shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapis-venski. j nikarica Anna Tekavec. Nadzornici; —- Seje se vrše vsako drugo nedeljo Marilyn Freek, Barbara Baron. — v mejecu ob 2. uri pop. v šolski Seje tnetjo sredo v mesecu v SDD, sobi sv. Kristine. Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Edward Pevec; predsednik Joseph Baškovič, podpreds. Joseph Hočevar; taj. Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Frank Zupančič; blagajnik John Turek. Nadzorniki: John Hočevar, Joseph Hočevar, Do-pbriiJs Stupica, vratar Frank A. Turek. Vodji atletike in mladinskih aktivnosti James V. Debevec in John Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v conferencni sobi v župnišču sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesrnent se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 18. do 60 ieta. Nudi najnovejše smrtninske. certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Edward Pevec, preds. Frances Nemanich, podpreds. Toni Turek, tajnica Mary Hoehevar, 21241 Miller Avp. tel. 481-0728; blagajničarka Mary Ann Mott; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Anna Godlar, in Dolores Krause. Recliteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in miadin aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. - Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesrnent se pobira vsakega, 25. v mesecu Od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik; Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesrnent se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6 do 7:30 ure zvečer, če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, bomo od sedaj naprej pobirali asesrnent v petek preje ob navadnemu času. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2100 bolniške podpore na dan. IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 236 KSKJ Duhovni vodja Rev. Jože Božnar Predsednica — Angela Lube Podpredsednica — Mary Noggy Tajnik Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092 — 944-0020. Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Šemen Tajnik bolniške podpore Frank Šega Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Angela Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 1. Pobiranje asesrnent je pol ure pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece: Januarja, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Amelia Oswald, tajnica, blagajničarka Jane Kaplan; zapisnikarica Cecilia Wolf; poročevalka Jane Kaplan, 19309 Preston Rd., Cleveland, Ohio 44128, telefon 475-2644. Nadzornice Justine Girod1 in Madeline Debevec. Seje se vrše vsak, tretji torek v j jan. v mesech, mare, maj, sept., j nov. in december v Slovenskem | delavskem domu na 15335' Waterloo \ Road. Time 1:00 pop. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Jennie Gerk: pod- preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Jennie Pugelj', 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christofew, zastopnica za vse SND: Arina Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj Aprila, Julija in Oktobra-in to v uugust, oktober, december na 2. SND 6409 St. Clair Ave. spodnja nedeljo v mesecu ob 2:00 uri po-dvorana vhod spredaj. V slučaju, poldne v SN. Domu, 5050 Stanley da pade 25ti v mesecu na soboto se Ave., Maple Heights, pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan pozneje. Društvo sprejema nove člane od rojstva pa do 60tega leta starosti. Nudimo vam mnogovrstno zavarovanje in to po najbolj ugodnih pogojih. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na tajnika društva. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd. So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277. blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol. 'Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti- Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in. Blagajnica, Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick Ohio 44094 Tel. .943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Alice Struna Frances Zagar. Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu. na Holmes Ave. Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja -Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. ---- ^------- Cleveland, O, _ 44119, IV 1-7473; vsi zdravniki, priznani od ADZ. blag. Mary Iskra; zapisnikarica —--------------------------------- Antoinette Zabukovec; nadzornice: SLOVENSKI DOM ŠT. G ADZ Mary Fakult, Frances Plut, Addie Medved, pod- ,Humphreys. Vratarica Marilyn ^re !sedmk Anton \erak, taj. Sylvia Fitzthum. — Seje se vršijo vsak . an^0> 17301 East Parx Dr,, 431- DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpred sednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Harold Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu 'marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo prvi torek v mesecu v SDD n,a Re-čher Ave. ob 7:00 zvečer. Poročevalke: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol, Rediteljica: Molly Dezelan 7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Helmsdale Dr. Eucjid, 44143^ tel. 531-6320. Nadzorni odbor: Edward Nadzor odbor: Jean Fabian, Vivi-anne Cecelic, Mary Golob. Zdravniki:: vsi. slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. Novi Dom #7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič, tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. (74 St., Cleveland, O. 44103, telefon (431-7472, zapisnikarica Jennie Lov-Seje se vrše vsak drugi torek v ko, nadzorniki: Joseph Gabrič, mesecu ob 1:30 popoldne. j Mary živoder, Gabriel Mazi. Asesrnent se pobira pol ure pred; Seje so vsako prvo nedeljo v me-sejo v družabni ’ sobi v avditoriju seču ob 10. dopoldne v starem po-sv. Vida. slopju Slovenskega narodnega do- Asesment se pobira vsakega 25. v ma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani nudi članom življenjsko in bolniško pod cerkvijo sv. Vida. zavarovanje, pa tudi vse ostale ---------:---------------------- ugodnosti organizacije ADZ. PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ --------------------2--------------------- 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-. 66-31, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida ! Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. I Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. CLEVELAND ŠT 9 ADZ ’ \ Predsednik Stanley ZiherL podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437; blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. COLLINWOODSKI SLOVENKE’ ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clearance, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- cilja, Alice Grosel, Millie Novak-Zdravniki: vsi slovenski zdravniki-Seje so vsako drugo sredo v mesecu', ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Zagar, podpredsednica Ann. Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar,, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Marv Prosen, Mary Sever. Seje so’ vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Rozi Zupančič: pod- predsed. Frances Kodrich, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. ■Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John. Cendol tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wick-liffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan. Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 16. aprila, 16. julija, 15. oktobra, 17. decembra 1978 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Konvenčna delegata Carole A. Czeck, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan. Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico John Cendol, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Joseph Fabjančič, za Slovenski dom na Recher Ave. Frances Modic. DRUŠTVO SV. CECILIJE \. ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Catherine Tominc, 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor; Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec-Vsi slovenski zdravnikL Seja s® vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel Tajnica: Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., 03 44125 — Tele. 587-4230. | Blagajničarka: Jo J. Lea . Zapisnikarica: Jennie Pugely j Predsednica nadzornega odbora: Christine Szendel 1. nad. Virginia Hartman 2. nad. Theodore Szendel ' Zdravniki: Vsi priznani M. D. zdravniki | Seje se vrše vsaki tretji mesec. Tretji četrtek v mesecu, 10724 Plymouth Ave., ob 7:30 zvečer. 1 Zastopnice za Slov. Nard. Doni E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely Za Slov. Nard. Dom na Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper TONY KRISTAVNIK ___painting and decorating A v •: Duhovni vodja Rev. Francis DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Paik; predsednica Alma Eppich; Preds. Jožko Jerkič, podpred« podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Vida Zak, tajnica Mary Kobal, DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., tel. 941-0014, blagajnik Joseph Me-laher, zapisnikar Bogomir Glavan, nadzorniki: Joe Lach, Draga Go-stič, Angela Bolha, zdravniki vsi slovenski in družinski. Seje so vsako tretjo sredo v jan., marcu, maju, jul., sept. in nov. v SND na W. 130 St. in vsako tretjo sredo v febr., apr., jun., avg., okt. in dec. v Baragovem domu na St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate življenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik Henry Prijatel, podpredsednica: Frances Prijatel; tajnik: Anthony Cek, 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, 44143, tel: 481-0992; blagajničarka Josephine Jevec, zapisnikarica Deborah J. Cek, nadzorniki: Frank Drobnich, Helen Troha, Frances Prijatel. Zastopnika Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Samtas in papiranje. Nameščamo nove žlebove. PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in 'Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 j My date of birth la.............. Name ......................... Street ...................... City..... . State... Zip. f