Leto H. V Kočevju ti n c / j. junija 1939. m ri z' :: 1 | i\\.!.Jv L J \_-i V.v.. T'f 'x ZS in / i v i j ^' L ' v j :l ! :i _ V i j n '->1 \ L vi mi v X ■ L \ » : : \ \ ! I J U I...........................................................I , [ 1 \ j x X i j l' i I 1 J 1 U □ L.! V J L I-haia vsakega 5. 15. in 25. dne v: ; če je na tak dai aznik, dan prej. — Pos. štev. 1‘50 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. Poštno-č Oglasi po ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predstavnik in odgovorni urednik ]e Karel Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje. CzjLZZz.u ©csM i Nikdo ne more tajiti, nasprotno, mnogi drugi narodi priznavajo nam Slovencem, da smo narod z lepimi lastnostmi. Kamor gredo naši pevski zbori ali romarji n. pr., povsod zadivijo druge narode s svojim lepim petjem, kar se je zopet letos na binkštno nedeljo pokazalo pri sprejemu slovenskih 500 romarjev pri papežu v Rimu. Francija in Nemčija, pa tudi Amerika hvali naše delavce, ki so vztrajni kot malokateri, saj marsikje svarijo, da preveč delajo. Da nismo ravno trde glave, dokazujejo svetu naši rojaki na visokih mestih, bodisi na znanstvenem, bodisi v politiki ali gospodarstvu, saj imamo rojake, ki so dali svoje izume celemu človeštvu v korist. Tudi naš značaj* nas prikupi drugim ljudem tako, da se kar kmalu udomačimo, kamor nas zanese pot za kruhom. Znani smo Slovenci kot prikupljivi, postrežljivi in vdani ljudje. Sedanji svet ljubi šport,- šah in drugo. Pa, četudi smo majhen narod, se ta ali oni zavzame novo polje, kjer bolj ali manj proslavi naš narod. Na telovadnem polju so slovenski fantje lani dobili v Parizu prve odlike, svoj čas pa v Pragi. Med šahisti imamo naše rojake na različnem mestu. Po! e g naštetih dol Slovenci tudi slabosti, katere pa nas po- ; . pokažemo, in stremeti moramo za tem, da jih iztrebimo iz svojega : : drugorodci 1 . , kdo bi : i sc rojakov tol liro, da m.s zaupamo bolj kakor drugorodcu, če namreč naš človek ni pokazal kaj tacega, da mu moramo odreči zaupanje. Ta naša slabost, da tujcu več zaupamo kot sorojaku, nam zelo veliko škoduje in jemlje nam v očeh drugih narodov ogled. Kar poglejmo v življenje! Če pride v vas kak tujec, pa odpre prodajalno ali gostilno ali pa morda kako obrt, kako radi pustimo svojega človeka, ki nam je vedno postregel pošteno, nam izkazoval le prijaznost, pa se oprimemo tujca, baš zaradi tega, ker ni naš človek. Tujcu nosimo svoj denar, svoje naročilo in ga bogatimo. Naš človek pa začne propadati in se mora često izseliti iz domače vasi če se hoče gospodarsko vzdržati. .Gre po svetu in so opomore v drugem kraju, baš zaradi tega, ker ni tam domačin. Da, celo tako daleč je ni ost, da raje kupujemo pri tujcu, četudi je blago slabše, postrežba manj poštena in njegovo zaupanje do nas manjše. Tujec pa daje oni dobiček, ki ga je izružil iz vi v namene, ki so čisto nam nenaklonjeni in tako v končnem cilju tujec z našim denarjem tepe nas same. Tak drugorodec si osvoji naše zaupanje z mehko |n prikupno besedo in nas priveže nase, di od njega nimamo prav nobenega dobička, pač pa škodo. Če ima došlec v našo • mene, nas skuša še bolj navezati nase, nam in tal krvi ’ j načini j bi Franci i so nrugort dci pridobili naše ljudi, ki kmalu niso bili več naši, otroci njihovi pa često žal proti nam. Temeljni vzrok temu prehodu ni bil noben drugi kot naša, prej opisana slabost, ki nas pelje v nezaupanje našemu človeku in v objem drugorodcu, ki je z našim denarjem obogatil sebe, z našo krvjo pa svoj narod. Kje je vzrok, da so v Ameriki naših izseljencev otroci že angleške narodnosti. Pred nekaj leti je prišel nazaj sošolec iz rodne vasi domov „pogledat staro domovino, predno umrje". „Nimam miru v Ameriki, srce me žene, da še enkrat vidim domačo zemljo", tako mi je pripovedoval prijatelj. „Zakaj pa otroka nisi pripeljal s seboj, da bi saj malo poznal zemljo in rod svojega očeta", sem ga vprašal. Žalostno me je pogledal in rekel, da ima brihtne otroke in da ga njih bodočnost ne skrbi, ker bodo lahko dobili službe. Pripomnil pa je, da se za naš jezik ne zanimajo. In starejši sin, ki sem ga vabil s seboj, mi je odgovoril: „Kaj bom hodil, saj ne razumem vašega jezika 1“ Zabolelo me je! Videl sem tudi njegovo žalost, da je med lastnimi otroci tujec 1 Poslavljal se je več mesecev in je, odšel nazaj umret v Ameriko, k svoji družini, a ne več k slovenski. Zal. da ni bil ta samo eden izmed mnogih! Rekli smo, da smo Slovenci prikupljivi ljudje, rada nas imajo druga ljudstva. Prav je tako! Nikdar ne smemo zamrzeti človek-’, zaradi tega, ker ni naše krvL „Saj t odi", . poje naš slavček Šimom Gregorčič, a ne odrekajmo zaupanja svojemu bratu po krvi zaradi ker več cenimo drugorodca. Tednik „Slovenija" priobčuje v štev. 23 sledeče misli pod zaglavjem: Narodno obrambno delo pri Slovencih je posebno poglavje, zahtevalo bi nekoga, ki bi prinesel popolnoma drugega in bolj življenjskega duha vanj! Če mora katera akcija slediti razmeram, ki v svetu in predvsem v življenjskem prostoru posameznih narodov postajajo, je to gotovo narodno-obrambno delo, ki mora takoj odgovoriti na vse pojave in dogodke. Zdi se mi, da vsega tega pri našem slovenskem narodno-obrambnem' delu ni. Vse naše narodno-obrambno delo se le še preveč odigrava in giblje v mejah neke meščanske zaspanosti, ki se ne more povzpeti do dejanj, ki bi oblikovala podobo pokolenj, temveč ostaja pri igrskih prireditvah in se morda izživi v nekaj „pribitih besedah" na rednih letnih občnih zborih posameznih narodno o-brambnih organizacij. Ko zasledujemo narodno obrambno delo pri drugih narodih, ki se spreminja celo v nekak narodno obrambni imperializem, če smem postaviti to oznako, nam je mladim težko, ker vemo, da bi morali tudi pri nas zrušiti vso to zamotano in nesodobno stavbo in po;;',".vib 1 ch-m.šujc razmere novo delo in novo borbo. Odločno trdim, da smo že preživeli dobe, ko je bilo dovolj, potočiti na kakšni narodno obrambni prireditvi, pa če je bil to celo tabor (saj tako daleč smo dejansko prišli v dobi po svetovni vojni!) solzo yj „brati o ki j meja", da danes ni več čas d< to najrazličnejših vprašanjih, ki se vlečejo v dimu smotk v ne- jo r< šiti .no de-o lelo, samo stik z najbolj širokimi množicami ljudi, ki jih moramo pritegni:! v. --narodno obrambno delo. Danes tudi r.i č&z neštetih narodno obrambnih društev, • naših že ob ustanovitvi sama ne : -.d,, kaj je njihov namen in kje je prostor njii javnosti. Takšni so danes pogledi mladih na naše narodno obrambno delo. Priznati in povedati moramo, da smo zelo razočarani, ka;t: za ves svoj idealizem in vso svojo veliko voljo do dela pri večini tistih, ki bi nas moral' najbolj podpreti, nismo našli razumevanja. Ves naš narodno obrambni program je danes prav kratek: postaviti moramo v narodno obrambno deio vse slovenske ljudi. Pri tem svojem narodno obrambnem delu. pa se ne moremo omejevati na koristi nikogar, pred nami je samo slovenski narod, k: ga moramo ohraniti trdnega na tem koščku zemlje, ki'jo imamo. Tudi na „domoljubne - poklice se ne moremo več omejevati, temveč vemo, da moramo prav zato, ker je danes narodnostno ogrožen že naš slovenski človek, ki je po svetovni vojni zaživel novo ž.vneme v Jugoslaviji, začeti že kedaj z dejanj: Na- rodno obrambno delo se ne more več omejevati na letake, čeprav resnične in zelo več e, ker so ljudje letakov in besed siti’ 1 mm m je treba zaradi narodne obrambe ir. ' e skupnosti pomagati predvsem v gospe o : m socialnem in zdravstvenem oziru! Nujno bi bilo, da se obmejnim krajem, Haloz-:. 1 j : m pi ed lom Dol 1 . mera ali se pa sploh odpustijo za dot: nem n let vsi davki 1 Potrebno bi bilo z vsem razpoložljivimi sredstvi dvigniti socialno raven ii v vsel jih, potieb« b bilo nujno posvetiti tudi v zdravstvenem pegmaz tem krajem največjo pažnjo in skrb. 7 - ra začenja narodno obrambno delo! Strni:, dej nji bomo dokazali vsafcmu od naše slovenske skupnosti, ki danes omahuje, dvomi in je zagrenjen, da hočemo biti vsi Slovenci skupaj v svobodni državi. Vse slovenske ljudi pa, ki razpolagajo s potrebnimi sredstvi, prosimo, da naše delo podprejo v čim večji meri. Oh, kako umestna beseda, kako krepka beseda! Kako smo Sloveniji hvaležni za take sunke v rebra zaspancem v našem narodu. Koliko smo se mi že trudili za pomoč „Kočevskemu Slovencu", ki je prvi slovensko narodno obrambeni list na Kočevskem in to predvsem za ohranitev, rešitev-in krepak dvig naše krvi na Kočevskem, doslej tako pozabljeni in narodno zapuščeni. Kako smo že prosili Slovence, naj podpro naše gospodarske ustanove na Kočevskem. Prosili smo osebno za vloge in posojila, da bi zamogli ustreči vsem prosilcem za posojila. Prosilci, ki bodo s svojo investicijo pomnožili število slovenskih hiš v Kočevju in na podeželju, okrepili slovensko obrt in slovensko delavstvo, da dobi lastne domove, lastne delavnice itd. Ko-modni zavodi so odklonih naše prošnje in ttomodni, imoviti Slovenci, ki razpolagajo s kapitalom po bankah, mislijo, da je njih denar varen le v (Ljubljani. Naleteli smo na zavode, ki so javkali, da ne vedo kam z de-narjam. Ko smo jim obrazložili svoje potrebe in želje-, pa naenkrat ni bilo več denarja na razpolago. Morda se še bliže pogledamo o priliki s takimi slovenskimi domoljubi in d o-, mačimi zavodi. Da, tudi mi obtožujemo! ( - Ali ste že plačali naroči: ino? KOČEVSKI SLOVENEC lev. 18 c l 2 • - . . [ • : ' n L 1 j 'V ; j .. .. \ C&tl vV ,;5' E ’ " "1 Ko so pred /dvajsetimi leti razpadala . ko so s-e začeli majati temelji človeške družbe, ki je bila zapustila ij božjih zapovedi ter je visoke zgradbe svoje kulture in družabnih odnosov 'postavila na pesek človeške zmotnosti in sebičnosti, je takratni papež Pij XI. postavil znova misel in resnico Kristusovega najvišjega kraljevanja pred oči vseh katoličanov in jih s tern opozoril, da ni nikjer drugod rešitve in zboljšanja kakor v tem, da se ponižni in vdani podredimo Kristusovemu milemu vladanju. Da ne bi pozabili na to, je vpostavil poseben praznik Kristusa Kralja na zadnjo nedeljo meseca oktobra. Istemu namenu služijo tudi mednarodni -resi Kristusa Kralja: priznati Jezusa Kristusa za našega Kralja in Vodnika, zavedati se jasno te velike resnice in dosledno po tej resnici tudi ravnati. Vsi čutimo, da Kristusova kraljevska oblast ne sega v vse naše življenje in razmere. Izrinjen je iz javnega življenja. Izrivajo ga iz družine in iz vzgoje. Ošabno nastopajo novi preroki človeštva, ki trdijo, da v zemskih kraljestvih in državah Kristus, 'ji Kralj, ; le. Očitajo Cerkvi, da uganja politiko, ki no spada v njen duhovni delokrog, ko uči, da vežejo Jezusove resnice vse ljudi v vseh njihovih odnosih in v vseh razmerah. Vse to delajo s tem namenom, da Kristusa in njegov vpliv izrinejo iz človeške družbe na zemlji. Toda odkoder ga izrinejo, tam začnejo temelji človeških tvorb pokati in zagrozi pogin. To pa radi tega, ker so narodi zavrgli Kristusa Kralja. A nad vsem tem ostane Kristus Kralj nad vsemi in za vse. Nobena zemska zakonodaja mu ne sme nasprotovati, st ne sme njegove resnice tajiti, noben gospod r: n kršiti nje- govih zapovedi. Kadar bo to v popolni meri pravilno urejeno, tedaj bo Kristus resnično in dejansko Kralj vseh človeških src in bo nastopila ona presrečna doba, katero je v duhu gledal prerok Izaija. Kongres Kristusa Kralja ima nalogo, da se zastopniki raznih narodov med seboj posvetujejo, kako naj vsi — tudi mi — pomagamo, da se svet obnovi v pravem krščanskem duhu' s tem, da prizna Kristusu kraljevsko slavo in oblast. Vsi slutimo, koliko je tu važnih vprašanj, koliko modrosti in življenjske izkušnje iz vseh dežel Škof Rožman je predsednik pripravljalnega odbora kongresa in narodov je treba, da najdemo najuspešnejši način, kako svetu prinesti mir in zadovoljnost sladkega Kristusovega jarma in v duhu njegove resnice in v moči njegove milosti olajšati breme, ki danes prehudo teži preizkušene narode na svetu. Kongres Kristusa Kralja se bo vršil v Ljubljani od 25.—30. julija t. leta. Kočevski Slovenci tudi mi se borno udeležili'kongresa v velikem številu. ' jatmep Lsmm se je vršila 18. junija v Dobrepoljah, ob priliki blagoslovljenja novega društvenega doma. Nova stavba, ki je s tem ovekovečila in osvežila spomin na Fr. Jakliča, nosi naslov Jakličev dom. Na kočevskem ozemlju je še živ in lep spomin na nekdanjega deželnega in državnega poslanca Franca Jakliča, bo rega učitelja v Dobrepoljah. Slovenci in Nemci se ga spominjajo kot skrbnega prijatelja poštenje ljubečega ljudskega zastopnika, ki je često prepotoval večje naše naselbine, se zanimal za potrebe ljudstva in rad ustrezal prošnjam, zlasti kmetov, za katere se je on mnogo trudil, >da bi jih dvig il prometno in gospodarsko ter politično osamosvojil od ta-kr li [a jarma in rskega i ja. J ki je z velikim, prc voditelj m začel dejansko izvajati krščansko socijalno pravičnost v slovenskem ljudstvu. io se tudi mi k č. ina Fr. Jakliča, zahvaljujoč se mu za njegovo nesebično delo v korist slov. narodu. -T '-'tl .-> / ’ ^ <>■ . isi p Ovv&H Zadnji deset dni so bili na evropskem prostoru sorazmerno mirni in brez pretresajočih dogodkov, medtem ko se je položaj v Aziji zelo nevarno zaostril. Takoj v začetku moramo opozoriti na to, da opažamo, kako se nasprotje rned obema taboroma velesil čedalje bolj razteguje na ves svet in kako v tej medsebojni borbi za nadoblast posamezni zavezniki drug drugega podpirajo. Za zunanjepolitični položaj v Evropi je značilno, da je tukaj Anglija skupno s Francijo v ofenzivi proti taboru Nernčija-Italija, ki pa je sedaj s pomočjo svoje zaveznice Japonske v Aziji začel protiofenzivo proti Angliji in njenim zaveznikom. Oglejmo si položaj na obeh celinah. Angleška ofenziva traja dalje. Trenutno so v teku zelo važna pogajanja v Moskvi, kjer se nahaja posebni angleški odposlanec Strang, da se sklene z Rusijo vojaško zvezo. Uspeli še ni dosežen, ker Rusija zahteva pravljično ceno, toda vtis le prevladuje, da se bo Anglija uklonila in drago plačala zavezništvo s Sovjetsko Rusijo, ker jo tudi Francija sili v to smer, češ da ni drugega izhoda. Anglija tudi močno oborožuje Poljsko, ki ji je dala pet milijard di posojila za nabavo orožja. Tudi Turčiji bo Anglija posodila štiri milijarde dinarjev za nabavo orožja. Turčijo bo v Aleksan-dreti, ki jo je vrnila Francija, zgradila s francoskim denarjem močno vojno luko, ki bo na razpolago angleškemu in francoskemu brodovju. Proti angleški ofenzivi pa se opaža v Evropi tudi odpor, in sicer na Balkanu, kjer se Italija in Nemčija trudita, da bi Bolgarijo pritegnili nase, nadalje v Srednji Evropi, kjer je bilo pretekli ;teden mnogo govora o vkorakanja nemških čet na Slov: 'ko, o zasedbi slovaško-poljske meje po nemških četah in o vedno hujši napetosti med Polj sko in Gdanskem. Italijansko-nemški od- u-v ;C:XNQ G!23 ; . llOBBl : Poplave se pojavljajo in zato ne bo od več, če se malo pozabavimo z vodnimi razmerami na Kočevskem in okolnem ozemlju. Ob desnem bregu Krke naletimo na več močnih potokov, katerih viri so malone tik ob njej. Že za južni vir Krke ni bilo do-sedaj mogoče zanesljivo določiti, kateri ponor mu daje vodo. Enake uganke so razen enega tudi tile viri potokov: Potok pri Podbukovju, komaj 600 m od Krke, Globočeč, ki izvira iz velikega tolmuna pod skalami pri Fužinah, Šica, jako močan potok, ki dere ‘ pri Dvoru skoraj neposredno iz zemlje v Krko, in Radeča, ki izvira dva in pol km južno od velikega kolena Krke pri Podturnu iz močnega vrela. Odkod prihaja voda teh skrivnostnih virov? Daleč čez Tisovsko planoto, Dobrepolje in Malo goro moramo iti na Ribniško polje, da nam bo vsaj deloma mogoče rešiti uganke tega čudnega sveta. Na jugozahodu Ribniškega polja — vpo-števamo tudi z njim zvezano kotlino — se dvigujeta mogočna k raška planota Velika gora z vrhovi, segajočimi do 1253 m, in gozdnati Friedrichsteinski gozd. Obe planoti in kar jih je za njima, izgubljajo iz-podnebno vodo po razpokah v navpični smeri v globino, na njih samih pa ni mogoče najti, nobenega potoka. Zato je gori veliko pomanjkanje vode. Vse drugače je na Ribniškem polju; Na neprodornih tleh južno od Velikih Lašč izvira potok Trži-ščica, ki teče v smeri Ribniškega polja. Toda komaj ga doseže ta potok na severni strani, že mu zmanjka tal in pogoltne ga Tentera pri Žlebiču. Ker odvaja ta ponor mnogo vode, zato so ga z umetnim rovom zvezali s potokom Bistrico, ki izvira v gričevju zahodno od Sodražice. Ta potok po-nikuje sicer v ponorih jugovzhodno od Ribnice, toda po deževju naraste tako, da mu lastni ponori ne zadostujejo in da zato poplavlja polje. Sedaj pa odteka velik del visoke vode po rovu v Tentero. Nad to jamo, ki je ponor Tržiščice (505 m nad morjem), je drug vhod, po katerem pridemo do Tržiščice. Inž. Pick je prišel po tej podzemni strugi 800 m daleč v smeri Dobrepolj. Našel je deloma uglajen podzemski rov. Dne 7. oktobra 1912. leta pa je barval Tržiščico, ki je po deževju močno narastla. Poplavljala pa so polje tudi vrela v Dobrepoljah, kakor Podpeška jama, Kom-poljska jama, Potiskavec in Podgorska jama. Ob 410 je začela Tentera’ požirati barvano Tržiščico in ob 9 zvečer k tega dne je pritekla prva barvana voc pri Kompoljski jami na dan. Najmočnej barvana pa je bila šele naslednjega dr.c ob 8 zjutraj in ob 11 je ponehala teči barvana voda. Razdalja med krajem, kjer je bila Tržišči ca barvana in med njenim ponorom je 11 km, kar je pretekla v 25 minutah. Med ponorom in med Kompoljsko jamo pa je 4 2 km razdalje, za to pot pa je rabila voda 16 ur. Kje privira na dan skozi Ribnico tekoča in pri Goriči vasi ponicujoča Bistrica, ni znano, Po deževju naraste ta rečica tako, da združena z drugimi potoki poplavlja Ribniško polje in udari celo v Kočevje, kjer se združi z Rinžo. Pod Veliko goro izvira tudi Ribnica, ki, pomnožena s Sajavcem, izvirajočim v Ravnem dolu, izginja v več ponorih pri Dolenji vari. Tudi za to rečico ni natančno znano, kje izvira vnovič. Približno 4 km jugovzhodno od izvira Ribnice vre na dan Rakitnica, toda le malo časa ji je dovoljeno gledati svet, kajti približno po' 1 km dolgem teku jo požirajo ponori pri vasi Rakitnici. Tudi tu je inž., Pick barval vodo. Uspeh je bil naslednji: Barval je Rakitnico 13. septembra 1912. 1. nad umetno razširjenim ponorom, ki je ta čas narastlo vodo močno požiral. Ponor je 492 m nad morjem. Dobro 2 7t km vzhodno od njega priteka v višin 473 m nad m. na dan prvi izvir Rinže, pri Mrtvicah pa prava Rinža. Pričakovali so, da priteče barv; a Rakitnica pri teh dveh bližnjih in nižjih virih na dan, a zaman. Pač pa je naroč a i opazovalec pri 20 5 km oddaljenem viru tiice pri Dvoru ob Krki naznanil, da je 19. oktobra ob 7 zjutraj pritekel imenovani potok izpod zemlje. Tudi tu so se pojavile slične zakasnitve, oziroma neskladnosti v primerjavi površi ;a in podzemskega toka. KOC-VSI : SLOVENEC Ut j *- -i f \j v ,-vrTrssTjmvzaaz:... * Bližnji viri Rinže in drugi viri ob Krki so ostali istočasno in pozneje čisti, ncbar-vani. Torej teče Rakitnica v strnjenem toku doli do Šice ob Krki. Isto lahko trdimo tudi o drugih ponikalnicah. • Tako nam opisuje Pavel Kunaver v svoji knjigi „Kraški svet in njegovi pojavi. Pritoke dobrepoljske smo že našteli, pri-virajo pa le ob deževju na dan in poplavljajo deloma polja. Tudi s tega polja sc voda ob povodnji odteka v ponore na vzhodnem robu polja, toraj proti Krki. S smelostjo lahko trdimo, da se odtekajo vode višjega vodnega horizonta proti Krki, kar dokazuje tudi pri zadnjih poplavah opažen Pojav pri vasi Cesta nad Starim Logom, kjer Se. Je pričela tresti zemlja in skozi ta čas jišalo v zemlji močno bobnenje podzemskega vodnega toka, ki naj bi prihajal iz Reka Rinža tvori š pritoki nižji vodni horizont ter se odteka proti Kolpi. Najbolj verjetno je njen novi izvir pri Bilpi na Kolpi. Vsi upi, da bi dosegli podzemski vodni °k* s kakim izmed številnih prepadov ali s kako vodnjakasto dolino po sosednjih Planotah* so se žal popolnoma izjalovili, er se ti vhodi končujejo že visoko nad P°j- Kljub temu pa na podlagi daljših po-aterih pod; ems kih tokih (Ten-Podpeška jama, Viršnica i. dr.) in bar-Poizkusov lahko trdimo tudi za Do-jjjj Kras, da tečejo na poljih ponikujoči s) toI{1 in rečice po strnjenih podzi jenih sistemi žeči lin. Ribnica. V kratkem pride za stalno v Ribnico vojaštvo. Ker ni vode v bližini vojašnice, napeljujejo vodovod kot podaljšek ribniškega vodovoda, ki je okrepljen z novim zajetjem v Ravnem dolu pri Novi Štifti. L': ■: c:10 ;o le bolj i ialo v našem priljubljenem Kočevskem Slovencu. Zavzeti pa smo za' našo glasilo tako, da komaj Čakamo nanj. Organizirani smo v Slovenski Straži in se pripravljamo za večji shod, ki bo nas . narodno še bolj poživil. Ob nedeljah se sestajamo pri odbornikih Slovenske Straže, kav nas narodno poživi, ker smo le vendar slovenska družina v občini in župniji. Želimo več dobrega slovenskega časopisja, ker je revščina. Po štirje skupaj smo naročeni na naše glasilo Kočevskega Slovenca. Z vodstvom našega krščanskega dela na Kočevskem smo v stalni vezi. Kočevska reka. Vsakdo mora priznati, da je pri nas reven kraj in revno prebivalstvo, če le malo pogleda v naše vasi. Zlasti domačini 'Slovenci se oglašamo zdaj tu, zdaj tam za kako delo, ki naj nam da skromen košček kruha. Zato bi morale zlasti oblasti gledati na to, da se vsak zaslužek prihrani domačinom. Ti imajo prvi pravico za kruli, ki ga nam da tukajšnja zemlja ali tovarna ali gozd. Baš gozd je glavni dohodek preživljanja! Zato naj bi se teh naravnih zahtev držali vsi, tudi privatne in državne šumske uprave. Več podrobnosti pa ob priliki. Draga pri Loškem potoku. Pretečeni teden so napadli trije maskirani zlikovci g. Pojeta Ivana, posestnika jz Starega kota, ko se je vračal iz gozda proti domu. Dva, ki sta bila ol ož i s pušl a, sir. mu n ' j iš : : tretji ] ga je prei 1 bi našel de . sreči j i 1 g. Poj pri osem din jev. Ker niso našli zadostnega plena, : i ; ■. s ' . se je v naši zel : ' vo. I >nevno < v, ki so tako vedno v smrtni nevarnosti, da jih ne pogodi zrno lovskega tatu. Ni še dolgo, ko so n ši vrli oroi ’ i z led ali tri divje lovce, ki so v divjem begu odvrgli od sebe razne predmete, na podlagi katerih .se vrši preiskava. Lovski tatovi se rekrutirajo pri naših sosedih, ki pohajkujejo po gozdovih raje, kot da bi prijeli za pošteno delo. človek se skoraj boji na pot skozi gozd, ko je neprestano v nevarnosti, da sreča dvonožno divjad. — V petek 9. t. m. smo imeli v naši občini zelo žalosten dan. Poldrugo uro je padala toča, debela kakor oreh, ki je uničila skoraj vso rast na naših poljih. Po mestih je bilo četrt metra na debelo. Posebno hudo so prizadeti Dragarci. Tu jo toča uničila vse. Med nalivom jo udarila strela v gozdarsko hišo v Podpreski, na srečo brez večje škode. Zadnja poplava, ki je nastopila 15. juiiija, je prekašala prošnji dve. V najkrajšem času je bilo poplavljeno ozemlje od Ložin do Mozlja. Promet je bil prekinjen, ker je bila državna cesta pri Mrtvicah in v Dolgi vasi, nato pa še v Kočevju — na spodnjem trgu pod vodo. Vodostaj je bil od zadnje poplave za 25 cm višji. Na spodnji trg je drla voda iz Looer-jevega vrta, po Podgorski ulici mimo zavoda za slepe v pravo strugo. Osnovna šola je bila vsa v vodi. Na spodnjem trgu, so bili napravljeni zasilni prebodi po deskah na sodčkih. Ljudje so se prevažali s čolni in z vozovi, dokler je šlo. Več hiš je imelo vodo tudi v pritličju. Otvoritev prot'tuberkuloznega diepanze rja x 3 ju se vrši 24. t. m. z večjo svečane K otvoritvi pride tudi g. ban-dravske banovi e dr. Marko Natlačen, ki se udeleži svečano..-no je 1 j i poi to ob 10. uri. Protitubc ’ : dispanzer bo imel svoje prostore v h ši g. Forn-bacherja in bo imel tri prostore. V dispanzerju bo poslovala posebna zaščitna sestra ter kot zdravnik g. dr. Tone Hočevar. Dispanzer je opremljen tudi z rentgen aparatom. Velike zasluge za otvoritev te prepotrebne ustanove sije pridobil g. Alojzij Peterlin, tukajšnji šolski nadzornik. Povodenj in toča v kočevskem okraju. Na splošno leto ne kaže dobre letine v Sloveniji. Neprestano deževje in dolga hladnost ne ■ da rasti. Od nesrečnih je pa najbolj prizadet naš kočevski okraj. V Dolenji vasi je bilo trikrat preplavljeno polje. Kot, da to še ni zadosti, je 9. junija pridrvela strašna toča, ki je strla dobesedno vse žito, ki je tako lepo kazalo. Deteljo pa je sekalo kot da je sama rezanca n& njivah. Zelo so prizadete vasi: Lipovec in Ma-kuže, Prigorica, Dolenja vas in Blata. Malo manj pa se toča pozna v Rakitnici. Toča je potolkla'tudi v Nemški vasi, Goriči vasi, Danah, Bukovci in Zadolju. Tretja povodenj je preplašila tudi trg Ribnico. Plat zvona je namreč v sredo klical ljudi, da se rešijo. Iz hiš so morali ljudje bežati tudi v Prigorici in Dolenji vasi. Bolnike so namreč ponoči nosili na vozove in odvažali na varen kraj. Skozi celi maj in junij trpi na povodnjih Loški potok. Zalite so vasi Travnik, polje Srednje vasi in Petje. Že itak na pridelkih reven kraj, je za letos docela uničen. Najhuje je letos obiskala povodenj Struge. Iz dobrepoljskih jam je pridrla velika masa vode in je zalila polje in vasi. Zopet so jo dvignila voda .do cerkve. Najt >lj pri je vas Podtabor, Kjer so se morali ljudje izseliti v višje kraje. Struge je obiskal g. ban dr. Natlačen in dal prvo denarno pomoč, V to obupno stanje ja kot sonč . . il ir. razveselil prebivalstvo g. minister dr. Krek, ki gi je prišel obiskat v sprei j po- slanca Riglerja dne IS. t. m. Obljubil jim je vso pomoč, da ne bodo trpeli lakote. Fstanov-Ijen j c bil tudi pomožni odbor ; . poplavljeuce v Strugali. Da so letos vsi našteti kraji potrebni izdatne pomoči in podpore, naj pokaže ui”dna cenitev v občini Dolenj, ver, ki z-v.ša, cenjeno po toči pred zadnjo povodnijo, 1,300.000 dinarjev. Reven kmet, kako se boš pretolkel skozi jesen, dolgo zimo in pomliid Z družino in živino ? 1 Država in banovina, ukinite manj potrebne kredite v proračunu in dajte revežu kmetu zares podporo, ki bo kaj zalegla, in Če ni to dovolj, dobite posojilo v ta namen, podpri to steber države — kmeta! Birma slepih otrok. Ob priliki birmovanja v Kočevju je obiskal zavod za slepe otroke prevzvišeni g. škof Gregorij Rožman. Gojenci so priredili Prevzvišenemu na čast ljubko akademijo. G. škof je z zanimanjem sledil vsaki točki sporeda. Zanimal se je tudi za gojence same in je z vsakim spregovoril nekaj besed. .Vsi so dobjli lepe od sv. Očeta blagoslovljene svetinjice. Gojenci so bili visokega gosta zelo veseli. Naslednji dan pa je sprejelo zakrament sv. birme 14 slepili dečkov in deklic. Sv. birmo sta prejela tudi slepa bratca Drašek in Jožek, ki sta doma iz Prlekije. Enajst otrok je v družini in doma so revni. Že pred vstopom v zavod se je zanje zanimal g. ban dr. Marko Natlačen, ki jima je tudi preskrbel prostor v zavodu. Sedaj jima je bil še birmanski boter, za svojega namestnika je imenoval tukajšnjega sreskega načelnika g. Brezigarja. Seveda sta bratca v pismu lepo prosila g. bana za botra, ki je njuni prošnji tudi ugodil. G. ban jima je poleg drugega podaril tudi uri za slepe. zstax izdelkov slepih gojencev v zavodu za slepe otroke v Kočevju. V d. 24., 25. in 26. junije so bo vršile v zavodu v . slepo otrol e i tava izdell pokroviteljstvom g. bana dr. Mari Razstava bo odprta v soboto od 1. do 5. ureja od v. u do 5. ure popoldne. K obisku ste vsi vljudno vabljeni! KOČEVSKI SLOVENEC Stran 4. r_"- —- ------"— JV. Gasilska slavja Dolenja vas, 11. junija ja praznovala g: silaka četa v Dolenji vasi izredni jubilej. Uveni predsednik g. Ignacij Merhar, bivši 'dolgoletni župni načelnik, kakor tudi gasilsko društvo sta praznovala 60 letnico. Prvi 60 1 ico n ičeljevanja, društvo pa 60 letnica obstoja, ki ga je ustanovil g. Merhar. Ob tej priliki je g. Mrhar sprejel dvoje odlikovanj, ki mu jih je pripel po slovesnem nagovoru župni načelnik g. Mihelič. K slavju so prihitele tudi sosedne gasilske čete, ki so se skupno udeležile sv. maša v župni cerkvi. Po sv. maši so pa Čete napravile skupni delile pred jubilantom g. Merharjem. Popoldne je bil skupni nastop v parku za občinskim domom s prostimi vajami. Prisostvovalo je veliko ljudi, ki so z zanimanjem sledili nastopu gasilcev. Ugajali so s svojim nastopom in vajami zlasti naraščajniki gasilcev iz Sušja. Tudi naše eastitke jubilantoma! Grčarice. 18. junija je tukajšnja gasilska četa praznovala dolgo zaželjeni praznik „Bla-goslovljenja“ nove motorne brizgalne. Slavje se jo končalo- prav lepo. Na isto so prihiteli tudi gasilci iz Dolenje vasi in Gotenice. Nove motorne brizgalne so dobile četo v Kompot ju in v Š kočijami pri Turjaku. Na slovesno blagoslovljenje nove motorne brizgalne se pripravlja gasilska četa v Ponikvah, ki je v svoji izredni požrtvovalnosti pri ognju v Lapor j ah prvo brizgalno do cela izkoristila za pomoč nesrečni vasi. Vesela vest Vesela vest je prišla pretekli teden v roke načelnika rešetarske zadruge g. Škulja iz Kolna v Nemčiji. Tam so se vršila trgovska pogajanja med našo in nemško državo. Naša delegacija je uspela s predlogom, da bo dovoljen izvoz mnogo večje množine suhe robe in zobotrebcev iz naše države v Nemčijo. To bo za naš okraj velike koristi, saj ribniška okolica izdeluje suho robo, velikolaška okolica in Dobrepolje pa zobotrebce. Z; j se še ni ,te oprijeli, kočevski Slovenci, lani vam ponudenega tečaja za lesne izdelke 1 Prošnjo za i aenovano ugodnost je bila vložila Zveza domačih obrti v Ribnici. Vsekako razveseljiv in lep uspeh! P, ::-- j[3oP: ' v::uecvP • ■ odinjsk i tečaju. Hvaležna sem. danes lahko dobrotniku, ki se je zavzel za to, da nam je naklonil gospodinjski tečaj v Mozlju. Res je, da sem dvomila v koristi takega pouka, to pa zato, ker so me ljudje pridno razgovarjali, kar sem jim deloma tudi verjela. Danes pa, ko zaključujemo tečaj, lahko trdim, da je gospodinjski tečaj za dekleta velikega pomena. Kakor vidim sedaj, nisem znala niti prav pometati. Prej. sem pometala kar s suho metlo in se je prah dvigal po vsej sobi. Sedaj pa zmočim cunjo in pobrišem prah, potem pa še z metlo, kar vidim, da je res bolj praktično. Tudi pri pospravljanju sem sedaj bolj pripravna. Uredila si bom tako, kakor sem se učila na tečaju in si bom na ta način prihranila na času. Kuhinjo si bom tudi vse drugače uredila. Lonce smo imeli vse pomešane, velike in majhne ter zraven še sklede. Sedaj hočem vse preurediti tako, da bom razvrstila vso posodo po velikosti. Pomila si bom vse sproti. Pripravila si bom vse potrebno, kar rabim pri kuhanju. Na ta način mi bo odpadlo vse nepotrebno stopicanje sem in tja. Važno je zame tudi h r a n o s 1 o v j e, ker si do sedaj nisem znala sestaviti jedilnika tako, da bi bile v njem vse redilne snovi, ki jih rabi človeški organizem. Priporočljivo je več zelenjadne hrane, ker je bolj zdrava in lahko prebavna. Zaradi preobilnega uživanja maščobe se začne želodec kmalu upirati. Tudi, če poleg čistih maščob uživamo bogato mešano hrano, se nam upre želodce prej ali slej. To je dokaz, kako občutljiv jo naš i, ! i se nagonsko ustavlja vsemu, kar je enostransko. Od uživanja take hrane bi telo kmalu začelo pogrešati-vitaminov. Veliko sem so zanimala za zdravstvo, zavedajoč se, da mi bo tudi to mnogo koristilo v življenju. Kako važno je za kmečko gospodinjo, da si zna po-eči -- 'i Iel< sni poškodbi. Pripr .vila sem si obveze in se naučila pravilno idela sem tudi kako velikega . '.je ! l ! bom lahko tudi drugim zadušenju, pri oživljevanju utopij . itd. V i > je bilo za nas tudi predavanje o negi dojenčka. Pri nepravilnem ravnanju z doj n bom znala svetovati materam, kako so pravilno hrani, kakšno hrano mu mora dati, da sc bo pravilno razvijal itd. V z g o j e s 1 o v j e je tudi velikega pomena. Zdaj imam nekoliko podi ge za nadaljnjo samovzgojo in za vzgojo otrok. Najvažnejše predavanje zame je bilo brez dvoma o vrtnarstvu. Pri nas na kmetih polagamo, kakor sem sedaj spoznalo, vse premalo važnosti zelenjadi ali sočivju. Špinači sem pripisovala doslej manj važnosti in se mi je zdela celo nepotrebna. Prepričala sem se, da je pravilno napravljena prav dobra jed. Zdaj razumem, kako se pripravi zemlja, da je bolj rodovitna in rahla. Napravila si bom gredico in nasejala vsakovrstne zelenjadi, ker vidim, da je zelenjad v gospodinjstvu neobhodno potrebna. Glede koko š j or ej e bom zdaj znala razlikovati kokošje pasme. Dobila sem tudi podlago, da si bom znala urediti perutninarstvo tako, da bo gospodinjstvu koristilo. O sadjarstvu sem si tudi mnogo zapomnila. Vem sedaj, kako se mora drevo usaditi, da pravilno raste. Katera zvrst je bolj odporna proti mrazu. Kako so mora shraniti sadje, da dolgo ostane zdravo in sveže itd. Znala bom svetovati tudi drugim. Končno naj omenim Se mlekarstvo, kije tudi velikega pomena. Kako važna je pravilna molža krav in čistoča mleka. Krmljenje živino in pravilna vzgoja telet. Sprevidela sem, da, če dr- žimo 1 in snago trud stoterno povrnjen. Poleg vseh prej n:;volj katere sem g moram omeniti še splošno izobrazbo. Nekaj let ! 5, h ar ; šolske š': sej j . i, kar 1 a j obnovila. Naučila sem se tudi v i šu ' :-'i ' Mb'. N j ■ ji \ stopati pred boljšimi osebami. Tega prej nisem bila zmožna. Rabiti znam tudi ves pribor, ki ga potrebujemo pri jedi. Kako neokorna sem bila poprej, sedaj pa mi gre prav dobro. Iz tega je razvidno, da moram biti hvaležna vsem dobrotnikom, ki so mi pripomogli k tolikim pridobitvam. Marjetka Logar. Radi preselitve se odda prav poceni več sobnih in kuhinjskih predmetov kakor tudi steklenice raznih velikosti. Pojasnila v trafiki Lovšin v Kočevju. Nakup vagonskih pošiljk keruze, pšenice in moke ugodno izvrši tvrdka ITZ Bregar