izhaja vsak četrtek. Cena mu |e a K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in dru^e tuje države 6 K). — Posamezno fitevilke so prod?i>aio — po 10 vinarjev. ." S prilogama: .Haš kmečki dom" in „Ma$a gospodinja". Spisi in dopisi se pošiljajo s Uredništvu ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba". —- Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Stev. 7. V Ljubliani, dne 13. februam 1913. Leto XXVI. Irska homerula. Na Angleškem bijejo irski katoličani odločilni boj za svojo samostojnost. Od leta 1870. sc ta boj imenuje boj za h o m c r u 1 o , po naše za narodno samostojnost Irske, za posebno irsko zbornico in za irsko domačo vlado. Iz dvojnega vzroka sc tudi mi s celim srcem zanimamo za to reč. Prvič zato, ker gre tukaj za pravice katoličanov in sicer katoliških kmetov nasproti (surovemu, krivičnemu, brezsrčnemu juotestantizmu in njegovim veleposestniškim zastopnikom, kateri so Irce lavno zavoljo njihovega katoličanstva več nego 300 let mučili in zatirali. Drugič pa. zato, ker je samostojnost na narodni podlagi, za katero se bore Irci, podobna tistim ciljem, po katerih mi hrepenimo v svoji domovini. Irci hočejo svoj zbor in svojo vlado v okviru angleške države. Mi se potegujemo s Hrvati vred za podobno samostojnost v okviru habsburškega cesarstva. Krvoločna angleška kraljica Elizabeta (1558—1603) je z vojsko prihrumela jiad Irce in jih z mečem in ognjem silila k protestantovski veri. Njen trud je bil zastonj. Verske zvestobe irskega naroda ni mogla premagati. Kljub temu, da je pod strogimi kaznimi prepovedala katoliškim škofom in duhovnikom izvrševanje božje službe, da je zahtevala od katoličanov, da morajo pod kaznijo obiskovati protestantovske cerkve, so vendar Irci ostali trdni in stanovitni in so rajše prenesli vse, ka-Ikor bi se kateri odpovedal svoji katoliški veri. Ker ni mogla dobiti ljudi, se (je lotila zemljišč. Vsa posestva katoliške cerkve je oropala in sredi izključilo katoliškega ljudstva nastavila protestantovske duhovnike in .jim izročila cerkveno premoženje. Katoliškim posestnikom je oropala 000.000 akrov (1 aker je 40 467 arov) in jih razdelila angleškim naselnikom, nekaj jih pa pridržala kot kraljevo last. Jakob I. (1603 do 1625) je vzel irskim posestnikom 950.000 akrov, Karol I. (1625 do 1649) jim je odtrgal celo konatsko pokrajino. Ivromvel (1649 do 1659) je oropal katoličanom pet milijonov akrov, Karol II. (1660 do 1685) jc z vojsko prihrumel na Irsko in oropal 7,800.000 akrov, Viljem III. (1688 do 1702) pa en milijon akrov. Bogati angleški lordi so postali lastniki irske zemlje, Irec-domačin pa ubog najemnik, ki jc moral delati kot črna živina od zore do mraka, da je mogel svojo najemščino plačati in borno preživeti svojo družino. Kraljica Ana jc leta 1703. izdala zakon, po katerem se je moralo vsako zemljišče kakega katoličana po njegovi smrti razdeliti med njegove otroke. Samo če je bil starejši sin protestant, je mogel ohraniti celo posestvo in izplačati svojim bratom in sestram samo po zakonu določeno svo-to. S to postavo je ubila popolnoma-samostojen kmečki stan na Irskem. S krvjo in solzami je pisana irska zgodovina. Trumoma so se izseljevali Irci v Ameriko in tam-v svobodnih razmerah s svojo pridnostjo pridobili mnogo veljave in premoženja. Podpirali so svoje brate v domovini, ko so se borili proti surovemu angleškemu nasilstvu. Doseglo se je po hudih bojih, da so se postave proti katoličanom omilile in glede na zemljiško posest se je od leta 1903. pričela nova doba. Izdal se je namreč poseben zakon, po katerem bodo v primeroma kratkem času irski najemniki z državno pomočjo postali zopet lastniki. Irci, kar jih je prišlo v angleško državno zbornico, so vneto zagovarjali svoje pravice. Največji, najpožrtvoval-nejši njihov boritelj je bil v državni zbornici in sploh v političnem življenju O' Connel. Znan je njegov izrek: »Svojo dušo zapuščam Bogu, svoje srce papežu, svoje telo Irski.« Z vsemi mogočimi sredstvi so Irci podirali angleško nasilnost. Pod sedanjo vlado, ki ji predseduje Asquit, so dosegli, da se je zbornici predložila homerula. Vlada je pošteno in resno zagovarjala, da se da Trski posebna zbornica in ž njo narodna samostojnost. Ministri so trdili, da tega ne zahteva samo pravičnost, marveč varnost in moč angleške države. Zadovoljna Irska bo Angleški v pomoč, medtem ko ji je nezadovoljna v nevarnost. Nič bi no škodilo, ko bi se naše vlade od Angleške v tem oziru učilo, in ko bi tudi avstrijski državniki spoznali, da zahteva državna moč zadovoljne narode. Nasprotniki irske samostojnosti so se zlasti upirali, češ, da je ena irska pokrajina — Ulster — protestantovska, in da bi v slučaju, da se sprejme homerula, ti protestanti prišli pod oblast katoličanov. Pa niti ta vzrok nc drži. Izmed devetih ulsterskih okrajev jih jo pot s katoliško in irsko večino. V ostalih štirih so pa Irci tako močni, da imajo iz njih tri državne poslance. Ulster-ski protestantje so nepopisno hujskali proti homeruli in liujskajo šo sedaj. V javnih shodih so napovedovali revolucijo, če se sprejme zakon o irski samostojnosti. Vendar vse ni nič pomagalo. Po dolgem in hudem boju v državni zbornici so poslanci z veliko večino sprejeli irsko liomerulo. Koncem januarja jo prišla predloga pred angleško gosposko zbornico, v kateri sede bogati lordi in zastopniki protestantovske vero. Ti seveda ž njo niso bili zadovoljni in so jo z veliko večino zavrgli. S tem pa ni iconečno odbita. Po angleških postavah postane zakon o irski samostojnosti veljaven, če ga poslaniška zbornica kljub temu, da ga gosposka zbornica odklanja, še dvakrat sprejme. To se bo brez dvojbe zgodilo. Zapomnimo si: Angleški veleposestniki in bogatini nasprotujejo pravičnim zahtevani ubogega katoliškega irskega naroda. Zastopniki ljudstva — poslanci — jim jo hočejo dati. Ali ni to dovolj nauka za nas, da tudi mi moremo upati na svojo samostojnost, če izkušamo pridobiti zanjo ljudstvo in njegove zastopnike in če smo si v svesti, da je je zastonj iskati pri visoki in bogati gospodi? Vojna m Balkanu. VOJNA SE NADALJUJE. I2PRED ODRINA. OBSTRELJEVANJE. Odločilni prvi strel. Mir le na bojišču! Kakor vedo bralci »Domoljubovi« iz zadnje številke, začel se je zopet strašni krvavi ples. Vse spletke, vse note in vse zalirbtnosti diplomatov niso mogle preprečiti, da ne bi zopet tekla kri za rešitev balkanskih kristjanov in za izgon Turkov iz Evrope. Bulgari niso mogli več čakati; dolgo premirje je bilo v vsakem oziru v škodo. Za vse čase bo boljše, če Odrin s svojo krvjo osvoje, kakor če bi ga dobili po milosti velesil, kajti z miloščino bi dobili velevlasti za varuhe. S tem, da je izprožen na Odrin prvi strel, je pa tudi podrto vse, kar so doslej Bulgari popustili Turkom. Če se sklene nov mir, sc na stara pogajanja ne bo nihče več oziral. Bulgarskc zahteve bodo neprimerno višje, ker morajo mir z novo vojno priboriti. Neprestana pogajanja pa so Bulgare tudi izučila, da Turkom nič več no verujejo. Sedaj izjavljajo, da bodo mir ->klenili na bojišču ali kakor pravijo: »podpisali na bobnu.« Turkom ne dovolijo nikakega premirja več. Bombardiranje Odrina. Priprave. Uspehi. Odrin bo za Bulgare silno trd oreh. Tisoče in tisoče življenj l)o stalo, predno osvoje to silno utrjeno trdnjavo. Tega sc Bulgari tudi zavedajo in postopajo previdno. Spravili so pred Odrin velikansko vojno moč. Po nekih poročilih 180 tisoč mož. Topov je namerjenih v mesto čez 900. — Tudi tega se zavedajo, da bodo dobili nazadnje v roke kup razvalin, če mesto z bombardiranjem uničijo. A vse to jih ne moti. Odrin mora pasti. V ponedeljek, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer se je začelo obstreljevanje na celi črti. Topovi so grmeli neprestano lb ur. Vsako minuto je bilo izstreljenih baje do sto krogelj. V torek opoldne so Bulgari dali prebivalcem 24 ur časa da ae umaknejo iz mesta, češ, da bodo zabeli streljati v mesto samo. Nato se jc načelo zopet strašno obstreljevanje. Ka-'— bilo jih je doslej kakih G000 — včasih slabo godilo. Uživali so lc malo svobode. Odslej pa je videti, da bo drugače. Ker dobi Srbija sedaj novih katoliških podanikov, mora zanje poskrbeti. In srbski državniki so se že obrnili v Rim do papeža, da sklenejo AVSTRIJA. Laška fakulteta v državnem zboru. V proračunskem odseku sc je pretekli teden obravnavala spet laška fakulteta. Kakor znano, se je pododsek izrekel zanjo, in sicer s sedežem v Trstu. Temu je bila vlada nasprotna. Sedaj je prišla stvar v odsok. Slovenski poslanci so kakor preje tako sedaj zavzeli nasprotno stališče. Zato je poslanec V r s t o v š e k stavil predlog, da se seja zaključi in skliče čez štiri tedne. Večina je seveda predlog odklonila. Tudi Gostinčarjev predlog, naj se otvori generalna debata, je bil odklonjen. Nato je govoril nemški naciona-lec Exner proti fakulteti. Govoril je tudi naučni minister, ki je Lahom spet povedal, da ne dobe univerze v Trst. — Prihodnja seja se skliče pismenim potom* ifl Političen pregled iS rictpk ^iH SiJ^LBl V deveti deželi. Iz HiKjIcšCine po Rlder Haggardu prevel I. M. (Dalje.) Kakili štirinajst tednov jc minulo izza tega našega pogovora in naša povest sc vrši v čisto novih krajih. Po mnogem premišljali ju in povpraševanju smo prišli do zaključka, da bi nam najbolje kazalo začeti naše potovanje v bližini reke Tana in nc od Mombase, ki leži nad sto milj bližje Zanzibarju. Do tega zaključka smo prišli na podlagi poročila, ki nam ga je dal nek nemški trgovec, s katerim srno se seznanili na parniku v Adenu. Po mojih izkušnjah je bil to najbolj umazan Nemec, kar sem jih kedaj poznal; drugače pa je bil dobra duša in nam je postregel z najrazličnejšimi pojasnili. »V Laniu,« je dejal, »v Lamu ste namenjeni, o kako krasen kraj jc to.« I11 debeli obraz mu je kar žarel radosti. »Poldrugo leto sem živel tam, ne da bi le enkrat preoblekel srajco — niti en- , krat.« In tako se je zgodilo, da smo se ob prihodu na ta otok izkrcali z vso svojo prtljago, in ker nismo vedeli, kam bi ! se obrnili, smo jo mahnili naravnost v hišo našega konzula, kjer so nas sprejeli nad vse gostoljubno. Lamu je jako čuden kraj; med vsemi stvarmi, ki sem si jih zapomnil, sc najbolj odlikuje njegova neznanska uniazanost in ostudni duh, ki je bil na- ! ravnost nekaj groznega. Kavno pod konzulatom leži obrežje, ali pravzaprav kup blata, ki ga imenujejo obrežje. Za časa oseke je čisto golo in služi za odlaganje vse nesnage, smeti, odpadkov itd. Sem prihajajo tudi ženske iz mesta, da zagrebejo v blato kokosove orehe in jih puste zakopane toliko časa, dokler ne zgnijc zunanja lupina; potem ' jili pa zopet odkopljcjo in porabijo vlakna za odeje in druge namene. Ker se že od davnih časov na ta način poslužuje tega blata, si je stanje obrežja lažjo predstavljati nego ga opisati. V svojem življenju sem duhal žo marsikak slab duh, a smrad, ki se dviga iznad obrdja v Lamu, ko smo , sedeli v mesečini ne pod ampak na gostoljubni strehi konzulove hiše, ter ga ! vsrkavali, je bil nad vse. Ni čuda, da dobe ljudje v Lamu mrzlico. In vendar ni ta kraj brez vsako mikavnosti. »No, gospodje, kam sto pa namenjeni?« jc vprašal gostitelj, konzul, ko smo si po večerji prižgali pipe. »Najprej do gore Kenia, potem dalje do Lekakisere,« je odgovoril Vojno-vič. »Borovski pozna neke bajke, ki piipovcdujejo, da živi v neznanih pokrajinah za temi gorami neko belo pleme.« Konzula je vsa stvar zanimala in Je pripomnil, da je tudi sam slišal praviti nekaj podobnega. I »Kaj pa ste slišali?« sem vprašal, i »O, lic veliko. Le toliko, kolikor ' sem izvedel iz pisma, ki sem ga nekako pred enim letom prejel od nekega Angleža, ki biva ob skrajni plovni točki reke Tana.« »Ali imate še tisto pismo?« sem vprašal dalje. »Ne, uničil sem ga; spominjam se pa, da mi jc pisal, da se je bil pri njem ustavil nek človek, ki je pravil, da je po dva meseca dolgem potovanju onstran gore Lekakisera, na katero baje šc ni stopila noga bclokožca, našel jezero po imenu Laga, odkoder je potoval-mesec dni severozahodno čez puščave in gore, dokler ni prišel v deželo, kjer žive beli ljudje, in sicer žive v kame-niliti hišah. Nekaj časa so ga gostoljubno imeli pri sebi, a svečeniki iste dežele so nekega dne izjavili, da je hudobni duh; vsled tega so ga ljudje pognali iz dežele in potoval jc celih 8 mesecev in skoraj napol mrtev dospel do tega Angleža. To jc vse, kar mi jc znano, in če me vprašate, kaj o tem mislim, vam povem, da je vse skupaj sama laž in izmišljotina. Ako pa želite izvedeti kaj več je najbolje, če se podaste k onemu Angležu ob reki Tana; ta vam gotovo šc kaj več pove.« Vojnovič in jaz sva se spogledala. Tukaj je bilo nekaj, kar se je dalo prijeti. vilislini, da pojdemo k temu Angležu,« sem rekel. »Čujte,« je odgovoril konzul, »lo je najbolje, kar vam je mogoče storiti; povem vam pa, da boste imeli prav hudo pot; slišal sem namreč, da so Masajci zopet pokonci, in ti ljudje niso kar nič ljubeznivi, vsaj kolikor jaz vem. Dobro bo, čc vzamete seboj nekoliko izbranih mož za osebno postrežbo iu lov ter si od vasi do vasi najamete nosačev. To vam bo povzročalo sicer mnogo težav, a utegne biti vendar cenejše in koristnejše, kakor pa če najamete celo karavano; in ti ljudje vam tudi ne bodo tako radi pobegnili.« Na srečo je bil tedaj v Lamu oddelek vakvafskih askarov, to je vojakov. Ti Vakvafi, mešano pleme iz Masajcev in Vatavetov, so krasno pleme, ki ima mnogo dobrih zuluških lastnosti in več zmožnosti za omiko. Tudi so znani kot izvrstni lovci. Ti posebni ljudje so namreč pred kratkim spremljali nekega Angleža po imenu Jutson, ki je začel svoje potovanje v Mombasi, kakih loO milj pod Lamu, in potoval okoli Kili-mandžara, največje znanih gora v Afriki. Na poti nazaj je pa ubogi človek komaj dan hoda od Mombase umrl za mrzlico. Iludo sc zdi človeku, da je moral umreti komaj par ur od varnega zavelja in po tolikih nevarnostih, aH bilo je tako. Njegovi lovci so ga noko-pali ter se podali nato v Lamu. Naš prijatelj konzul nam je svetoval, da bi ukrenili najbolj pametno, če bi najeli te ljudi; in naslednje jutro smo so res podali v spremstvu nekega tolmača k njim, da jih izprašamo, kako in kaj. (Dalje.) Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Ker jc bila pot, kjer smo se bili ustavili, zelo ozka, se je vse tiščalo tesno skupaj. Jaz sem z nekaterimi tovariši stal ob robu ceste. Teptali smo z nogami po tleh, da bi se ogreli in govorili o trpljenju in lakoti, ki nas je morila, kar me poščegeta v nosu duh toplega kruha. Poželjivo začnem vohati okrog sebe in zagledam tik za svojim hrbtom moža, zavitega v debel kožuh, izpod katerega je, kakor sem slutil, prihajal blagodejni duh. Ostro mu pogledam v obraz in mu pravim nekoliko osorno: »Prijatelj, vi imate kruli! En kos ga morate prodati meni!« Toda dedec se brez odgovora obrne in hoču oditi; a jaz ga trdo primem za roko iit moja železna pest ga je prepričala, da mi ne uide, zato je v resnici privlekel izpod kožuha še topel mlinec. Kakor divji sem planil z eno roko po njem, drugo pa sem molil možu novec za pet frankov; a komaj sem dobro prijel za kruli, že mi ga z divjo pohlepnostjo iztrgajo iz roke poleg stoječi tovariši, tako da mi od celega kosa ni ostalo nič več, kakor le neznaten košček, ki sem ga tiščal med palcem in prvima dvema prstoma. Medtem ko se je lo godilo, je pa mož v kožuhu hitrih korakov izginil, in to jc bilo zanj najbolje, kajti drugače bi ga bili podrli na tla in morda, celo ubili, da hi mu vzeli, kar jo še imel užitnega pod svojim kožuhom. Kljub temu pa, da je bil tako hitro izginil, sem vendar v zadnjem trenotku še spoznal, tla je bil to eden izmed vojfiških zdravnikov. Najbrž je med prvimi prišel v vas in bil tako srečen, da je našel moke, iz katere si je spekel mlincev. Naš odmor ni trajal mnogo več kakor dobre pol ure, a v tem kratkem času je umrla cela vrsta mož na onem mestu, kjer so se zgrudili na tla. Mnogo jili je vsled oslabelosti zaostalo in poginilo med potom. Z eno besedo, naše vrste so sc začele redčiti, in vendar jc bil to lo začetek bedo in trpljenja, ki sta nas še čakala. Če smo kje dal j časa počivali, smo konjem, ki smo jili mogli skrivaj dobiti, prerezali žile, pre-stregli kri v kotle, jo skuhali in uživali. Mnogokrat sc je pripetilo, da smo jo ravnokar pristavili k ognju, pa je bilo treba zopet odriniti, ker so nas Rusi vedno pogosteje za hrbtom nadlegovali. Pri lakih prilikah sem pa pogosto opazil, da so ljudje popolnoma mirno obsedeli pri ognjih, čeprav so že žvižgale krogi je se m tort j a nad njihovimi glavami, če so bili pa nazadnje vendar prisiljeni sc umakniti, so vzeli kotel seboj in med potjo z roko zajemali i/, njega kri in jo srebali, čeprav so si pri tem polili z njo obraz in obleko od viha do (al. Ta dan nismo prehodili toliko, kakor drugo dni, kajti ko jc bilo še svetlo, smo se ze ustavili v bližini požgano vasi. J uintnm je stalo Še nekaj očrnelih sten, za katerimi so si višji častniki pripravljali svoja ležišča, da bi bili zavarovani pred ostro burjo. Razen muk, ki smo jih morali prestati vsled mraza in velikanskih naporov, nas je trpinčila šo grozna lakota. Kdor je bil tako prečen, da je imle še kako peščico riža ali kaše, je to skuhal in pojedel kolikor mogof e skrivaj. Tu sc je nehalo vsako prijateljstvo; z nezaupljivimi pogledi smo srečavali drug drugega, in vsakdo jc skrbel le za svojo osebo. In žal, da moram v tem oziru zatožiti tudi samega sebe; odkrito povem, da se me je bilo baš danes polastilo neko pravcato roparsko razpoloženje. Zdelo ^e mi jc, da bi mogel hladnokrvno moriti, da bi ie dobil košček kruha. Lako-ita, ki jc glodala po mojem drobovju, (in nagnusni mrčes, katerega se nisem mogel nikakor popolnoma iznebiti, sta me tirala skoraj v blaznost. Niti grižljaja konjskega mesa nismo več imeli in smo le željno pričakovali, kdaj dospejo za nami oni, ki smo j jih bili pustili za seboj pri onemoglih konjih in nam prinesejo mesa. Toda ljudje so prišli in niso prišli, glad je bil vedio silnejši in nazadnje se mi je začelo v možganih bloditi. Domišljija mi je pričarala pred oči najrazličnejše slike in v tej čudni blodnji se mi je naenkrat zazdelo, da me čaka v bližnjem gozdu uteha moji grozni lakoti. Hitro, kolikor so mi še dopuščale moje slabotne moči, sem jo mahnil v smeri proti lesu. Ko sem prišel do roba gozda, sem se sklonil k tlom in se tako sklonjen skoraj en četrt ure plazil ob robu in previdno in skrbno vohal na vso strani. In glej, naenkrat zagledam pred seboj človeka ob malem ognju. Oprezno se plazim bližje in zagledam na kotel, v katerega je mož ravnokar segel z nožem in privlekel na dan en krompir. Potipal ga je med prsti in ga zopet vrgel nazaj. Kar tresel sem se samega poželenja pri tem pogledu in že sem hotel planiti nadenj, a premislil sem se še o pravem času, kajti bal sem se, da mi mož pri takem javnem napadu ne bi pobegnil v gozd in z njim se- veda tudi kotel. Napad je bilo tedaj treba izvršiti oprezno in od zadaj. Zato sem ga obšel v loku in mu bil že tik za hrbtom, kar pokne pod mojimi noeami trhlena vejica. Mož se okrene, a jaz sam sem. z enim skokom pri kotlu in zakri-čim: »Tovariš, deliva si! Vsak pol, ali ti pa vzamem cel kotel!« »Toda krompir ni m ni. ampak mojega gospodarja,« je jecljal ves prestrašen in imenoval ime nekega poljskega generala. »In če bi ga kuhal samemu cesarju,« sem odvrnil, »meni bi bilo vseeno; jaz ga moram dobiti nekaj, dru-ga če na mestu poginem lakote!« »Dobro, prijatelj sergeant,« je začel bolj mirno, »hočem vam jih dati nekoliko, toda potrpite, prosim, vsaj toliko, da sc skuhajo. Prepričajte so sami,« je pristavil, segel po en krompir in mi ga ponudil, »krompir je še popolnoma trd.« (Dalje prili.) Razgled po domovini birme se bodo letos v ljubljanski .škofiji vršile po naslednjem redu: D e-kanija Kranj. Besnica 14. aprila. ■Kranj 27. aprila. Naklo 1. maja. Lom 2. 3 naj a. Tržič 4. maja. Kovor 5. maja. Križe 6. maja. Duplje 7. maja. Podbrczje t*. maja. Šmartin 18. maja. Sv. Jošt (sv. maša) 19 maja. Mavčiče 20. maja. Tr-Doje 21. maja. Št. Jurij 25. maja. Pre-tloslje 26. maja. Gorice 27. maja. Trste-Jtik 28. maja. Preddvor :29. maja. Kokra 30. maja. Cerklje 1. junija. Šcnturška gora 3. junija. Velesovo 4. junija. Za-pogc 6. junija. Smlednik 8. junija. — I) e k a n i j a Novo mesto. Mirna PeČ dne 11. junija. Prečina dne 13. junija. Novo mesto 15. junija. Šempeter 17. junija. Šmarje ta 18. junija. Bela Cerkev 19. junija. Brusnice 20. junija. Podgrad 21. junija. Stopiče 22. junija. Vavta vas 24. junija. Soteska 25. junija. Črmošnjice 27. junija. Toplice 29. junija. Šmihel 20. julija. — Okolica il j ubij a n s k a. Ig 6. julija. Dobrova 13. julija. Golo 7. septembra. D e k a-n i j a T r e b n j e. Trebnje 14. septembra. Št. Lovrenc 15. septembra. Čatež 17. septembra. Križ 19. septembra. Št. Rupert 21. septembra. Št. Janž 23. septembra. Sv. Trojica 25. septembra. Tre-,'behio 26. septembra. Mokronog 28. septembra (tudi posvečevanje novega velikega oltarja). Mirna 29. septembra. — D e k a n i j a Žužemberk. Dobrni-če 2. oktobra. Ajdovcc 3. oktobra. Žužemberk 5. oktobra. Zagradec, 6. oktobra. Sela 8. oktobra. Krka 9. oktobra. Ambrus dne 10. oktobra. Šmihel dno 12. oktobra. Hinje dne 15. oktobra. — pek a ni j a Šmarje. Javor pod Ljubljano 27. julija. Poleg tega se bo vršila birma še v petih župnijah kočevskega okraja. Foneverjenje v »Zadružni zvezi«. Blagajnik Zadružne zveze v Ljubljani Polajnko jo ponaredil denarno listino za 40.000 K, to vsoto dvignil pri neki ljubljanski banki ter z denarjem popihal v spremstvu svojo žene neznano kam. Storili so se seveda takoj —i potrebni koraki, da se možu okrajša pot in ga privedejo nazaj. Ker jc banka izplačala denar na papir s ponarejenimi podpisi, bo za to svojo neprevidnost trpela kajpada sama in torej Zadružna zveza ne bo imela pri tem nobene škode. Liberalni listi so seveda to kost zagrabili z največjo slastjo in je1' udrihati po vodstvu Zadružne zveze, češ, da se ne dela s potrebno vestnostjo. No. liberalci imajo na vesti svojo »Glavno«, kjer se je kar na debelo delalo za »blagor« ljudstva. Tam naj delajo red, pri naših zavodih jih prav nič ne potrebujemo. Ljubljansko vodstvo S. L. S. si je na nedeljskem shodu zaupnikov izvolilo nov izvrševalni odbor. Predsednikom je bil soglasno izvoljen svetnik g. Ivan Kregar, namestnik mu jc g. clr. Fr. Dolšak. Ostali člani izvršovalncga odbora so gg.: dr. Grcgorič, dr. Jos. Dermastia, Maks Lilleg, prof. Sušnik, Tom. Novak, V. Zabukovec, Rudolf Vrančič, Fr. Kerhne, dr. Iv. Zajec, Janko Jeglič, Iv. Štefe in Iv. Ogrin. Papirnica v Vevčah in deželni odbor. Ker se je dognalo, da so na okrajnih in občinskih cestah od strani papirnice v Vevčah protizakonito postavljeni razni brzojavni drogovi, opozorit-venc table, elcktrovod, most, je deželni odbor sklenil: Papirnici v Vevčah se naroči, da tekom 8 dni odstrani, kar je protizakonito postavila, sicer bo dal deželni odbor vse omenjene objekte odstraniti na mjene stroške. Duhovniške vesti. Č. g. Jožef Ku-nej, župnik na Zgornji Ponikvi, je stopil v pokoj. — č. g. Hubert Rant, c. in kr. vojaški kurat, je prestavljen i z Oseka v Maribor. Zidarski mojstrski izpit so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči kandidatje: Anton Medved, zidarski mojster iz Podgorja pri Kamniku; Fr. Živec, zidarski polir iz Oseka pri Gorici, stanujoč v Ljubljani; Ivan Ronko, zidarski polir iz Cirknice, stanujoč v Starem trgu pri Ložu; F. Urh, zidarski polir iz Borovnice; Rudolf Hansa, zidarski polir v Gradcu; Karol Korošec, zidarski polir v Rečici na Štajerskem. Umrla je dne 7. februarja mati g. župnika K n i f i c a v Tomišlju v starosti 79 let. Pogreb se je vršil v ponedeljek. Naj počiva v miru! Redka slavnost vršila sc je le dni v radeški papirnici na Dolenjskem. Gospod deželni predsednik podelil jo Martinu Kovačič in Frančiški Lenarčič svetinje za 401ctno službovanje. Da se to odlikovanje slovesno izvrši, ustavilo so je delo v tovarni za daljši čas in delodajalci z družinami in delavstvo se je zbralo v okinčanili prostorih. Gospod okrajni glavar dr. Mathias pripeljal se je iz Krškega ter jubilantoma pripel svetinji s primernim nagovorom. V imenu delavstva zahvalil se je za 'a čin visoke naklonjenosti g. Čermelj in končal svoj govor z živio-klici na m-esvet- lega cesarja. S posebnim nagdvorom odlikoval je navzoče tudi gospod župnik radeški Franc Hirsclie. Od lastnikov tovarne prišel je k slavnosti g. Ferdinand Piatnik star. z Dunaja. Odliko-vanca sta bila obdarovana. Lastništvo tovarne priredilo je za tem vsem delavcem južino in bo ta veseli dogodek delavcem gotovo v najlepšem spominu. Izpremembe v misijonski družbi. G. Mihael Klančnik je prestavljen iz Ljubljane v Celje; Franc Birk pa iz Celja v Ljubljano; Franc Javšovec, supe-rior v Gradcu, se zdravi v Voloski in se priporoča v molitev. Umrl je v torek dne 4. februarja v 39. letu na pljučnici g. Janez D r a -g a s n i k, župnik na Ivostanjah na Koroškem. Nova gasilska zveza. Z a Kranjsko se snuje nova gasilska zveza. Deželni odbor jc vsled nasprotovanja liberalcev v sedaj obstoječi gasilski zvezi prišel do prepričanja, da je no more več imeti za svoj strokovni organ. Dalje so je izkazalo, da tudi gasilnim društvom nc kaže ostati v tej zvezi, ki je v nasprotju z deželnim odborom. Zato so sklonili razni gasilski zaupniki, da osnujejo novo gasilsko zvezo, ki bode imela pravila tako napravljena, da bodo odgovarjala zahtevam deželnega odbora in da jo bo imel lahko za svoj strokovni organ. V krajni šolski svet v Miriti na Dolenjskem se je vršila volitev v četrtek dno 6. febr. Izvoljeni so z veliko večino: za občino Mirna Šolar Anton s Trbinca in Bule Jožef iz Mirno; za občino Mokronog gospod župnik II. Bukovec, za občino Trebnje Janez Novak iz Bačje-ga sela in za Trebelno Franc Bevc iz Debenca, vsi pristaši S. L. S. Moderna nevtralnost. V eni zadnjih številk je »Domoljub« omenil tislo precej razširjeno, za današnji čas najbolj neprimerno lastnost, ki se ji radi lepšega nevtralnost ali nepristranost pravi. Ta nevtralnost je pravi nestvor. Obravnave z verskega polja ali krščanske organizacije so našim nevtrahem »klerikalna politika«, oni, ki si prizadevajo po veri živeti, so jim »strastni klerikalci« in tem nevtralceni ni nobena reč bolj všeč, kakor če se po kakem »farju ali »klerikalcu« lopne. Zanimiv jc bil pogovor, ki sc je vršil med dvema osebama: A.: Dobri ljudje! B.: Res, so versko zmerni, Ie kolikor jc prav, lo ne preveč! Ta B. pa še ni nikdar priporočal liberalne ali mokraške zmernosti. Torej versko le zmerno, vse drugo pa kar v poljubni meri. Koliko je vredna taki' verska zmernost, se vidi, ako se stopi v stanovanje takega novtralca. Tam se ne dobi niti najbolj zmerno število enega samega katoliškega lista protikatoliški listi pa si podajajo dan m dnem vrata, če pa slučajno zaide kak katoliški list v stanovanje, pa prava sirotica med njimi. Ti nevtralci sc boje, da bi temu ali onemu kdo ne rekel »klerikalen jo«. To bi bilo nekaj groznega, nezaslišanega. In zoper ta strah ne najdejo zdravila. S svojim duševnim in telesnim imetjem kadijo 6' javno »protiklorikalizmu«, da pa uteši-jo neko notranjo silo, pa milostno najmanjše zrnce darujejo krščanstvu ali po njih besedi »klerikalizmu«. Ta nevtralna zmeda je cclo taka, da i.najo žo člani ene in iste družine vsak drugo število verskih zapovedi, prikrojenih po svojo. Seveda je vse to omika, zmernost jn moderna nevralnost. Civilna poroka. Odvetniški konci-pient Lotrič je bil na pustni dan pri glavarstvu civilno poročen. Lotrič je znan po svojih protiverskili spisih in govorih ter je doma iz Železnikov. Ponesrečenim ognjegascem bo odslej kranjski deželni odbor podpore delil in se bo pri tem oziral na mnenje deželnega Gasilskega sveta, ne pa na »Gasilsko zvezo«. Vinarski in kletarski tečaj na Grmu. Kranjska kmetijska šola na Grmu priredi 10. in 11. marca t. 1. vinarski tečaj, od 12. do 14. marca t. 1. pa kletarski tečaj. Vspored tečaja bo sledeči: V ponedeljek, dne 10. marca popoldne od 2. do 4. ure: Cepljenje tri. Siljenje trt v silnicah, gorkih lehaii in drugih prostorih. Bavnanje s cepljenkami v 11-1 niči. Saditev novih vinogradov. Od i. do 6. ure: Bazkazovanje silnice in cepilnih strojev. Vaje v cepljenju. V torek dno 11. marca dopoldne od 8. do K), ure: Obrezovanje trt. Ravnanje z mladimi trtami v vinogradu. Pomladanska dola v vinogradu. Gnojenje trt osobito z umetnimi gnojili. Popoldne od 2. do 5. ure: Praktične vaje v obrezovanju trt v šolskem vinogradu v Cerovcih. V sredo dne 12. marca od 8. do 10. uro dopoldne: Ravnanjp z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na kakovost vina. Lastnosti in sestava vina. Od 10. do 12. ure: Preiskava vina. Popoldne od 2. do i. ure: Ravnanje z zdravo in pol jr-no vinsko posodo. Ovinjenjo sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 4. do G. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. V čelrtok dne 13. marca od 8. do 10. uro: Pretakanje vina, čiščenje vina z raznimi čistili. Od 10. do 12. ure: Praktično demonstracije v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. tire: filtriranje vina. Od 4. do G. ure: Praktične demonstracije v vinski kleti. V potek dno 14. marca od 8. do 10. ure: Napako vina. Od 10. do 12. ure: Vaje v vinski kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Bolezni vina. — Ker je udeležba osobito pri kletarskem tečaju omejena, jo dovoljen pristop lo tistim, katere ravnateljstvo izredno sprejme. Priglasila (po dopisnici) se sprejemajo do 28. februarja pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu, pošta Kandija pri Novem mostu. Oddaljenim in revnim kranjskim vinogradnikom povrne ravnateljstvo potne stroške do Novega mesta in tudi podpore 2 K na dan za prahrano. Za to podporo je treba v priglasili! izrecno prositi. Kletarski tečaj v Semiču. Kmetijska. šola na Grmu priredi v ponedeljek dno 3. in torek dno 4, marca v Semiču dvodnevni kletarski tečaj. 1 redavalo se bo o sestavi vina in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kh,taljenju, pretakanju, čiščenju ii( filtriranju vina. O ravnanju z vir*|:o posodo o boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bodo teoretičen, kakor tudi v zvozi s praktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 20. februarja I. 1. pri ravnateljstvu Kmetijske šole na Grmu pri Nov- < ( mestu, pošta Kandija. Pristop k praktičnim demonstracijam sc bode dovolil le omejenemu številu udeležencev. Kuhinjsko in gospodinjsko šolo v zvezi z dvorazrodnico mislijo zgradili v Mavčičah pri Kranju. Ker je sedanja šola premajhna, naj bi se sezidala popolnoma nova šola. Kupil se je svet in te dni se je določil načrt ter natančni) zaznamovala lega šolskega poslopja. Družinski blagoslov. Iz Kamne gorico nam poročajo: Žena tukajšnj.ega. pcsestn'ka in mlinarja Katarina '■' r. je povila dne 7. februarja trojčke: enega dečka in dve deklici, ki so vsi zdravi ii\ trdni. — Zanimivo pri tem je io, da jo ista mati prod dvoma lete.ne. povila dvojčke in da trojčkov v tej župniji do sedaj še ni bilo. Velikih vojaških vaj leta 1913 ne bo, kakor poroča dunajski list. »Zei« in sicer zato, ker so baje vojaško priprave v sedanjem času bolj poučne »i. pa manevri. Poleg tega so noče povečali izvenrednih stroškov za vojaške potrebi ščino, ki so itak že jako veliki. Pobegla priseljenca prijeta. 31. januarja 1913 sla pobegnila iz prisilne delavnice v Ljubljani nevarna tatova Jože Idi, klepar, in Bogumil Bratina, delavec. Izrezala sta v oknu mrežo in tako prišla na prosto. Potepala sta se. nekaj časa po Ljubljani in slednjič pri šla v Ribnico, kjer sta Koslerjcvim graj-ščinskim hlapcem pokradla obleko, lin ■ i. I. m. zjutraj pa ju jo zapazil višji kon-dukter Ilauter v Kočevju. Napadena učiteljica. Dne 2. februarja okrog pol 9. ure zvečer sc jo vračala gdč. Marija Škerjanec, učiteljica v Št. Jakobu ol) Savi s črnuškega postajališča domov. Tik vasi Nadgorice, ko se zavije cesta proti Št. Jakobu, jo jc neki surovež napadel, ji preiskal žepe ter jo slednjič vrgel na tla. Ker je klicala na pomoč, je odnesel pete. Utopljenca so potegnili iz Ljubljanico v Podpeči pri Preserju dne 2. februarja. Utopljenec jc že več časa pogrešani Anton Naborgoj, lGletni učenec neke trgovine na Vrhniki, doma iz Vrh-polja pri Vipavi. Nove vojaške čete v III. armadnem zboru. Dne 1. marca 1913 sc ustanovi v Vipavi trdnjavski artiljerijski bataljon št. 8, gorska havbična divizija št. 4 v Spitalu ob Dravi, gorski trenski eska-dron št. 2/3 v Beljaku in gorski trenski eskadron št. 1/3 v Tolminu. Brat zabodel brata. Na. pustno nedeljo je Gorjančev sin Miha Bizjak i/ Predoselj pri Kranju zabodel svojega brata z nožem. V' nedeljo sta bila v domači hiši oba: mlajši Lovrenc, star 33 let, m starejši Miha, star kakih 39 let. Po kratkem prepiru je starejši Miha zaklal svojega mlajšega brata z nožem ou ušesa v kolobarju do vratu. Lovrenc jc še vstal in šel klicat mater, naj pospravi kri, ki je curkoma drla ž njega. A nesrečnik je umrl čez poldrugo uro. — Podoben, vsega obžalovanja vreden dogodek se je pripetil v Mlaki pri Pod-Jiorštu. Tam je 47 let starega kajžarja Janeza Juhanta njegov brat v pijanosti s kolom tako močno udaril po glavi, da so nevarno ranjenega Janeza morali prepeljati v deželno bolnišnico. Nesrečni alkohol, kdaj bo polno število tvojih žrtev! Nesreča pri sankanju. V Št. Ilju sla se sankala po občinski cesti dva fanta iz Ciršaka. Sani so zadele po nesreči TOletno prevžitkarico Uršulo Pelcl, jo prevrgle in tako poškodovale, da je naslednji dan vsled poškodb umrla. Napad na uesti. Kmečki fant Leopold Lipovšek je na cesti v bližini Žalca napadel in pobil na tla neko kmečko dekle. Nato je dekleta zavlekel v bližnji gozd in ji preiskal žepe. Roparja so zaprli. Že zopet alkohol. V neki gostilni v Brezju pri Brežicah sta pila žganje posestnik Anton Balon iz Brezja in delavec Franc Glascr. V pijanosti sta se »tepla in Glaser je Balona v pretepu tako poškodoval, da je Balon težko ranjen obležal v nezavesti. Brat v kletki. V vasi Selišče pri Ljutomeru so gospodarili trije bratje Verb-njak in njihova sestra. Starejšega, okoli 40 let starega brata ljudje že nekaj časa niso videli. Orožniki so našli starejšega brata v praznem, mrzlem hlevu v kletki, ki jc bila obita z deskami. Revež je imel na sebi samo srajco in hlače ter je imel tudi več ran. Bil jc tako onemogel, da ni mogel več govoriti, in je kmalu nato umrl. Upamo, da krivci uc odidejo zasluženi kazni. Posurovela mladina. Predzadnjo nedeljo so se med pozno službo božjo pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah Ktepli domači in tuji fantje, pri čemur je neki tuj fant z nožem zabodel domačega fanta Martina Zormana, in mu na desni prsni strani prizadjal okrog G cin globoko rano. To ni prvi slučaj krvavega pretepa med takimi fanti, ki imajo "b nedeljah in celo največjih praznikih svojo božjo službo zunaj cerkve ali pa v krčmi pri žganju! Zlata poroka. Dne 2. februarja t. 1. sla slavila v krogu svojih otrok in vnukov, 27 po številu, obdana od sorodnikov in znancev, zakonska Jožef in Jožefa Nadrag p. d. Zgornji Lamprct v Sovčah pri Podkloštru 501etnico svoje poroke. Prvo poroko sta obhajala meseca februarja 1863. v farni cerkvi v Viatah. Oba šc čvrsta, sta ganjena sledila pomenljivim cerkvenim obredom zlate poroke. Požar. Pogorel je 1. svečana ravno opoldne p. d. Vavčarjev skedenj v Ntebnu pri Beljaku. Kako je nastal ogenj ni natančno znano, ve se samo, tla je prešel ogenj iz zadnjega kola stolno shrambe, kjer je imel gospodar shranjen svoj skobelnik ter gostija drva in druge reči, v skedenj. Ogenj so fcelo opazili, ko je bilo žc prepozno. Po- sestnik, ki je hotel v skednju nožar vdušiti, se je komaj rešil. Posrečilo se je omejiti požar samo na to poslopje. Rešena je bila samo živina in ene ali dvoje sani, vse drugo orodje, vozovi itd. je zgorelo. Smrt dveh starčkov. Kraljev stric Janez iz Slivna na Goriškem, je umrl v ponedeljek, dne 3. februarja. Dočakal je skoraj 90 let. Leta 1848. se je bojeval za pravice habsburške dinastije proti Mažarom, s čemur se je ranjki zelo po našal. Pred enim letom je začel dobivati pokojnino 5 K 67 vin. na mesec. Se daj pa se jc obrnil s prošnjo na cesarja, naj mu pokojnino zviša, pa Bog ga je prej uslišal in mu dal zasluženi '-»oči tek. — Naslednjo soboto pa jc bil v Br-jah pogreb najstarejše žene cele fare Margarete Cigoj. Pokojnica jc bila stara 93 let in 6 mesecev. Bila je vzorna žena in vzgledna mati. Hodila je vkljub visoki starosti v dobro uro oddaljeno cerkev v Rihomberk, k božji službi celo po dvakrat na dan, dokler ni onemo gla. Prijatelj ustrelil prijatelja. Iz Gorice nam poročajo: Pustni torek je v ulici Barsoni ustrelil Mihael Marcga delavca Antona Pertota s tremi streli iz samokresa. Do polnoči sta Marega in Pcrtot skunaj pila na Maregovem stanovanju. Marego so aretirali, Pertota pa prepeljali v mrtvašnico. Ogenj je uničil 5. t. m. posestniku Ivanu Rogolja v Temnici na Goriškem kupljeno hišo pokojnega Č.otarja. Požar je izbruhnil ob 7. uri zjutraj. Škoda je znatna. Rogelja je bil zavarovan. Bolniške postrežnice, ki bolnikom kradejo. Nad vse ljubeznive strežnice ima občina tržaška. Te dni je dal ravnatelj 40 strežnic pred odhodom iz zavoda preiskati in našel pri njih 18 ukradenih stvari, ki so jih bolnikom ukradle. Šest jih je odpustil, 12 pa kaznoval. Smrtna kosa. Dne 29 prosinca jc nenadoma preminul splošno spoštovani kovač in hišni posestnik Fr. Jurač v Drvošavsu pri Pliberku, star 63 let. Bolehal je nad eno leto; srčna kap mu jc prerezala nit življenja. S svojim strokovnim znanjem in pridnostjo si je rajni pridobil velik ugled. Strašna nesreča se je zgodila v Št. Juriju na Vinogradih. Pri rezanju krme jc stroj ugrabil za desno roko mladega moža, p. d. Zavitovega Jožefa v Št. Lenartu in mu košček za koščkom, zre zal blizu elo lakli. Šele potem se je mogel oprostiti. Spravili so ga v bolnišnico. Bil je zmerom prav priden L neč-ki fant in namenjen za gospodarja. Tramvaj trčil z vozom. V torek 4. t. m. predpoldne jc tramvaj v Gorici na Solkanski cesti trčil v voz kmetovalca P. Poelbrščck, pred katerim sta bila uprežena elva vola. Vola sta zaelobila tako težke poškodbe, da ju je bilo na ukaz živinozdravnika treba ubili. Živi-nozdravnik jc tudi prepovedal (?) prodajo mesa. Vola sta zavarovana pri deželni zavarovalnici za govejo živino. Voz je tudi nekoliko poškociovan. Novice iz Amerike. Z nožem je sunil v Sprucc, W. V„ Anton Primšar, do- ma iz Dolenjevasi pri Cerknici, 28 let starega Janeza Jermana iz Cerknice pri Rakeku. Jerman je umrl, Primšar pa je pobegnil čez mejo. — V Huting-tonu, Ark., se je pri eksploziji v jami smrtno ponesrečil Konrad Jeglič. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 s/4% brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. Milo i. popoldne. Glej inserat: m "S FU»fi,.M« Sl m 0(lkar rab1m Pollorjev „Klsaflu d" 'sem popolnoma zdrava" Veri-, memo. da bi tudi naši bralci bili hvaležni po takem poizkusu, Poceni jc končno tudi srcdslvoi ker tucat za poizkušnjo stane samo 5 K franko-hna izmed mnogih, važnih nalog matere je, da pazi, da je odvajanje pri otrocih redno. Naj-otix ! J>os,c. Hranilne vloge so,prekoračile vsoto dveh milijonov kron. Cisti dobiček za leto 1912 znaša 12.670 K 96 vin. in rediti zakladi so narasli na 23.695 K •>l\in. Uspehi, ki jih je občinska hra-n II ni ca dosegla v tej kratki dobi, so najro jsi dokaz, da je njena ustanovitev bila potrebna, in da se občinstvo za-. a koristi, ki jih ],0 svoječasno iine-o od svojega občinskega denarnega zavoda. Občinska hranilnica obrestuje hranilne vloge počenši z dnem 1. januarja t. 1. po 4%% tako, da dobe vlaga- 100 K na leto Čistih 4 K »olji od vsakih 75 vinarjev. n Iz idrijske okolica. Pri občnem zboru »Katoliškega političnega društva zu idrijski okraj« nam je predsednik Pojasnil, kako je s kanomcljsko cesto »Sel sem na zborovanje posebno radi te CCS o, ker še zmerom nekateri ornaliu-72 jejo in zabavljajo: saj ne bo nič, novi dež. odbor bo enak staremu, vse bo na papirju ostalo. A vračal sem se prav vesel od zborovanja in zato podam so sodom ob kratkem, kar sem slišal. Dne 25. januarja letos .je sprejel in potrdil deželni odbor načrt nove 12 842 km dolge in 5 m široke ceste, ki bo pripravna tudi za avtomobilski promet. Prvih 3 300 km iz Oblakovega vrha bodo imeli 65 odstotka padca, drugi del 9 54" km bo pa tekel položno ob strugi Ka-nomlje. Kanalov 111 objektov bo skup 110 64. med temi 6 večjih železnato - betonskih mostov, in sicer prvi 6 111, drugi 6 6 m, tretji 7 m, četrti 17 5 m in naj večji 35 111 dolg v Spodnji Idriji čez Idrijco. Ta most bo krasen, takega ne bo imel cel idrijski okraj. Veljal bode 50.000 kron. En meter nove cesle bode stal 21 kron 52 vin., brez mostov, tudi niso pri tem všteti komisijski stroški ne morebitni odkup sveta. Cela cesta z vsemi pritiklinami vred bo stala 380 tisoč kron. Od te vsote bo pokril deželni odbor iz melioracijskega zaklada s 33 odstotki, to je 125.000 kron, drugi del pokritja bo preskrliel deželni odbor potom prošnje do ministrstva za javna dela in ostanek preskrbi okrajni cestni odbor. Ta je tudi žc razpisal sejo na četrtek dne 13. I. 111. in upanje je, da bode (a ugodno rešil. Naš deželni odbor se je obrnil tudi na goriški deželni odbor z vprašanjem, kaj je isli ukrenil glede nadaljevanja kanomeljske cesle po svojem ozemlju. Gotovo bo vse r v j zadete razveselilo, kakor mene, ko sem videl, kako se trudijo pristaši naše stranke na vseh poljih, da bi sc zbqlj-šal naš položaj. Dve uri je trajalo zborovanje, kjer se je vse bolj brzo, a stvarno in mirno vršilo. v nedeljo, ponavljala, NAPOVEDANE PRIREDITVE: Vič. »Devica Orleanska« je naslov igre, ki jo vprizori »I.judski oder« katol. slov. izobr. društva Vič—Glince. SomiSljeniki, bližnja društva, rte zamudite ugodne prilike, ko še vam nudi krasen estetičen užitek in prihitite pogledat »Devico Orleansko« na Vi« v društveni dom. Pričetek ob 4. uri popoldne dne Ki. februarja. Igra se ne bo zato v nedeljo vsi na Vič. Črni Vrh nad Idrijo. Obrni zbor slov. katol. izobraževalnega društva in telovadnega odseka »Orel« Iki v nedeljo dne Hi. februarja ob 11. uri dopoldne v sobi posojilnifne hiše. Člani in prijatelji društva, udeležite sc ga v obilnem šte- POROČ1LA O PRIREDITVAH: Mošc pri Smledniku. V nedeljo 0. t. m je imelo naše kmetijsko društvo drugi občni zbor. .Sklenilo sc je marsikaj koristnega; tudi cene mučifi"in'z"'ž."'A' "i 1'ilo res Aespamctno mučiti m ukvarjati se z ročnim delom Za mal denar se vam v par urah prihrani delo tedna "» f ,vend»r 1'olJSe obrnete drugim namenom. lorej pogum, ne zadržuje naj enkost,katero položite skupnosti v tudi najhujšo ovire premaga neupogljiva volja' Priglasite sc za vpis v društvo; čim več enako mislečih toliko krepkejša moč in opora Loški potok. Predavanje o k m e č-kihuporihin vojskah je priredilo dru- vas ma-v pomoč; štvo »Tabor«. G. Škulj nam je slikal vzroke in žalostno razmere slovenskega kmeta v letii, zlasti 1515 in 1573, kar je vse izzvalo upor slovenskega in hrvaškega kmeta. Predavanje 0 balkanskih narodih in vojski so vrši redno vsak teden ali na U dni. Udeležba je vedno najboljša. Dobre knjige Vojska na Balkanu. Izšel je ravno-kar deveti sešitek tega lepega dela ju je bil pred par dnevi razposlan naročnikom; kdor ga še ni prejel, naj ga takoj rekla mira na ondotni pošti. Poi;ig bojev pri Ljule Burgasu je v tem sešit-ku izredno zanimiv; tu imamo pred seboj kratko, a natančno začrtano zgodovino te krvave bitke; 10. sešitek, ki iz-ide prihodnji teden, pa bo prinesel konec pogubonosne bitke, ki je zapečatila usodo Turčije v Evropi. Eden prihodnjih sešit kov (10. ali 11. sešitek) bo prinesel osem krasnih slik, ki predstavljajo mnoge brezupne prizore iz teh bo-ev. Ko izidejo vsi sešit ki, se bo dobilo delo tudi vezano. Molitvenik Getzemani in Golgata s krasnimi premišljevanji Jezusovega trpljenja je ravnokar izšel v lični žepni obliki. Cena te krasne knjige znaša 2 iv 60 vin. za vezano v platno z rdečo obrezo, šagrin z zlato obrezo pa 3 K 60 v Poznamo malo premišljevanj, ki bi obvladala človeško dušo z večjo silo, kakor ta premišljevanja o Kristusovem trpljenju. Zato se je ta knjiga Slovencem tako prikunila, da se je je rnznro-dalo že sedem izdaj. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Smešnice. SKRIVALNICA. Telesno naporno delo. Učitelj prosi dopusta zaradi duševnega in telesnega napornega dela. Ko ga na višjem mestu opomnijo, da telesnega napornega dela pač ni, odgovori učitelj: »Ali menijo gospodje, da to ni naporno delo, če moram sleherni dan toliko nerodnih paglavcev pretepsti?« G liho z g liho. Gospod Strežaju: »Ali jo gospod baron doma?« - Strežaj: »Ne, — je rekel, naj vam povem, da je ravno z doma Sel!« — Gospod: »Dobro. Povejte mu, da ga lepo pozdravljam in da nisem bil tukaj!« Pri vojakih. Polpovnik: »Vi, Muška, zaslužite, da vas vpričo celega polka pohvalim, ker ste s ,l*ojo razumnostjo cel polk iz velike stisko rešili. 01) vojnem času bi dobili zaslužno svetinjo!« — Vojak: »Kaj pa sedaj?« — Polkovnik: »Tri dni zapora, ker niste »goflje« držali!« Mnenje gospoda dr. J. Kitner-ja Sv. Peter. Gospod J. Serravallo Trst. Mi je zelo drago Vam poročati, da že 12 let in še vedno z uspehom rabim vaše zeleznato kina vino v slučajih konvaleseence, slabokrvnosti in skupaj z ribjim oljem pri rahitičnih otrocih. Ni treba več priporočati tega izbornega zdravila, ono je postalo skupna posest občinstva in zdravnikov. Sv. Pete r, 15. avgusta 1911. Dr. J. Kitner. Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo I Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid". Dvanajsto-rica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar F. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko). g LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 5. februarja: 34, 14, 50, 51, 56. Gradec, 5. februarja: 24, 9, 21, 43, 39. Line, 8. februarja: 46, 25, 63, 18, 85. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana. 11. februarja 1913. Deželni pridelki: PSenica ..... R ž....... Ajda...... lečmen..... Oves...... Proso belo . . . Proso rumeno , . iforuzH stani . . Koruza nova . . I.eča...... Orali...... Laneno seme . . (JraSica..... Domača detelja . . Fižol Ribničan . . H2ol PrepelICar . Hžol Mandaloii . Čebula..... Krompir . . . . Zel|e sveže . . . Zelieklslobrezsoda Hipa goren|ska . Repa sveža . . Repa kisla brezsoda Brinje .... Kumna . . Ort-lil .,,.',' (iobe suhe. ■ Suhe hru-ke . . i>»he ČeSplje . . . lužice. . . Želod ...."' Smrekovi storži' ! Seno..... Slama ...,"' Šteli a...... Cena Živina, meso živa vufja: Govcdn pitana . . 'i eleta težka . . . Teleta mala . , . PraSiči..... Koštruni . . . . Kuretninain drugo: od od Maslo kuhano K 200 — do . Maslo ' surovo K 280*— do . . . Slanina sveža(Speh) Slanina prekajeua . Mast svln|ska . . Lof....... Jaica loo komadov Pišanci..... (jolobi..... Raca...... Gos...... Kolonijafno hlago na dobelo: Riž Rangon od K 112'— do . . . Knva Saulos od K 2711— . . . • Sladkor od H 62'-do Petrolej..... Cena K v 84 0H — 0L — 127 — I0S 280 _ 320 - Kil _ 170 — OD — H — 1 .111 _ 80 (10 0 46 _ 85 — 13 so Pes je že tu, kje je pa deklica? sprejme takoj G. Bervar. krojač, Motnik. 401 rja m draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete a malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu '0 vinarjer in svoj natančen naslov na: JOSIP BflTIC Ilirska Bistrica, Kranjsko. Sprejme se takoj kroMi pomočnik prve vrste in lina šivilja 454 — Sachsen-Altenburg mrm Tcchnikum Altenburg j Oddelki za lnženerje, teh-1 n ke, delovodje. Oradba I strojev.avtomobilov, clek-1 trotehnika 5 laboratorij. I Program prost. Sovražnik! Sovražnik!! lastnega denar ja sto, ako I kupujete izgotovljon RUM Altvater liker, Allasch kimljevec itd! Z mojimi izvrstnimi ESENCAMI narodito brez vsakega truda nnjfinojso likerje za polovičon denar. 1 stoki, zadostuje za 5 1 ruma prvo vrsto, a 1 naj-iin. Alt,vater-1 iker ja in 31 Allasch-kimljevca stane znat navod.samo KI 20, 3 stoki, skupaj K3 -. Po-sam. stoki samo, ako so denar pošlje naprej tudi v znamkah; od 3 stoki, naprej pa tudi po povz Hitachmann, izdeloval-niea osenc llumpolec št. 101, Coško. Na tisočo prizn. pisem. zmožna mora biti tudi prikrojevanja. Trgovina Wokač, Zagone ob Savi 116. Zaslužek 2—4 K na dan In stalno z lahkim In piiijubljenlm pletenjem doma, s hitrim pletilil.m strojem „Patenthebel" nedosežno praktičnim in trpežnim. Nauči se lahko in zaslon). Zajamčeno, da se delo povsod lahko oddaja. Pojasnila dujezastonj podjetje za povzdigo domačega pletenja Kari Wolf, Dunaj VII., Marlahilfer-»traane št. 82. 2997 Najcenejši izvor za bombaževino in platnino Zavo) blaga, ostanki, pri rejeni za poSiijatev za ceno 4o m K 18 -. TI ostanki so 2 do 5 m dolgi, samo iz-borne kakovosti. Rjuhe brez Siva iz zelo močnega domačega prejnega platna, 2'/, m dolge, 15<) cm široke, komad K 2'80. Najmanjše naročilo 6 komad. PoSilja le po povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj in franko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Največja izbira vseh vrst posteljnih prevlek, Inletov, krlzelov, platna, Sifona, brisač In robcev, namiznega perila, cefira, keperja, barhentov, blaga za obleke Itd , itd JAN SCHKODA, Rotil - Kosteletz Siev. II, ČeSko, tkalnica za platno in bombaž. 448 preklic, Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril dno 12. januarja t. 1. proti Jožefu Zamiku, posestniku v Krtini št. 49. Anton Sušnik, Krtina 42. Finn kuharic se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Pojasnila se dobijo v upravi lista pod štev. 379. Proda se lepo pcsžsIvo = s štirimi poslopji, 150 korakov od okrajne ceste. — Redi se lahko dve kravi in še zraven kakšno tele in tri svinje. — Proda so z vso hišno opravo in poljskim orodjem. Zraven je tudi nov lep mlin, ki zasluži živeža za 6 ljudi. — Cena je 0400 kron. — Naslov: Štefan Tovornik, posestnik, p. Sv. Lenart nad Laškim. 451 V najem se da s i. marcem v Planini na Nofr. ■ «V za čevljarsko obrt. Hiša obstoji Mlft A iz dveh sob, delavnice, kuhinje iil\n in kleti- Čevljarska obrt se izvr-j|ll*BM šuje že nad petdeset let. Več se izve pri lastniku Jan. Vavken, čevljar v Planini pri Rakeku. 453 Selilor-llialcl in suhadi, IS delavke na preripredilni stroj, raztezalke, delavke na predilni stroj na obroček (Trosslerinnen) se iščejo za veliko tkalnico bombaža in Macovjužno Nemčijo. Trajno delo, velika plača, cena stanovanja in hrana! Dobro šole. Izpopolnjene ponudbe pod S. Z. 8145 na Rudolf Mosse, Augsburg-, Bavarsko. 20 let ii za m prašiča se doseže z nasadom 3(10 sadik kavkaške Comfreu-krmilne rastline na samo 30 in' zemlje Brez vsake gojitve dobavlja skozi 20 let vsako leto 6 želev zdrave, zelene piče, ki jo žre vsaka živina, posebno prašiči (do 3UOO stotov na hektar) in razentega Se bogat donos ž nežnih sočnatih krmilnih koreninic, ki je skoraj enakovreden repni žetvi. — Cas saditve februar do maja. Dobavimo z natančnim popisom o saditvi 30 Comfrcii-sadik za K o-—, looo kosov K 12 — Natančneje se pouči iz popisa in slik, ki se dobe brozplačno. Woelfert & Co., Erfurt 5 (Nemčija). opešajo, ako sc z zdravo hrano ne skrbi za to, da se iste obrani in zviša. Mleko z Oetker-jevim puding praškom je taka zdrava lirana za otroke iti odrasle. S svežini sadieni, kompotom ali s sadnim sokom tvorijo ti pudingi slastno in ceno močnato jed. Zelo se priporočajo otrokom za večerjo! Oetker-jevi puding praški se dobe povsod, koder se prodaja Oetker-jev pecilni prašek in Oetker-jev vanilijin sladkor. Varstveno zavarovan. = PURJODAL. Herbabny-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup Ta je ie 43 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo iu reditev in je izborno sredstvo za tvorltev krvi in kosti, posebno pri slabotnih oli\ciIi. Cena steklenici K -oO, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. ^ "g^JlJU USH E R B A 8 N Y~WlE N~WI giovna mzpošiijafev: Dr. Hellmaiinova lekarna „Zur Bamiberzigkeit" (Herbabny-jev naslednik). Kai^Ss^-Vs. V ^a/ogi je še pri gg. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku. 3455 Jod sarsaparilla Izdelek čisti kri, pospešuje prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tatu, koder se tod ali sarsaparilla izdelek predpisuje, sc uporablja z najboljšim uspehom. Je lahko prebaven in brez škod. posledic. Cena steklenici K 2 20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. V Ameriko in Kooodo zložna, cena in varna vožnja s CUNARD LINE ¥ Bližnji odhod iz domače luke: Reke: Franconia 12./2. 1913. Caronia 24."2. 1913. Trsta: Ultonia 4.-3. 1913. Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 15.,2. 15./3.5./4. Mau-retarna 22.,2. 22. 3.12/4, Carmania 1/.3., 29./3.1913. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Tczusovega. Cena vožnji: Trst—New-York III. razred KI70-— otroci pod 12 let K 85: povsod se 20 K vef za amerikanski osebni davek. ______3988/,, Proda se posestvo W Grlišatl, p. Kresnice. Obsega nad 40 oralov. Hedi se 8 glav živine. Cena 10.000 K. Vef pove Gregor Latfrič, Goliše 3. 452 Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v pupilarno varnih zastavnih listih zadoižnicafa Kranjske deželne banke v Ljubljani za katere jamči Kranjska dežela. Komadi po K 100, 200, 1000, 2000, 10.000. Inženerska akademija • Wi«mar Heleno strojne in e ektr. Inie- a nisnidr, Ublbtfe. „erjei stavb, inienerje.se- I ometre In arhitekte. — Zelezobetonska gradnja in • kulturna tehnik-. Novi laboratoriji. $ suat \Vi.M,Br Absolventi višjih obrtnih šol sc sprejemajo, m m % Pozor pred ženifvijo! pri nakupu oprava. Moja tkalnica za platno In damast p -Silja naravnost zasebnikom namizno in posteljno perilo polovico ceneje. Krasno namizno perilo! Trajno trpežna plarnina! fluiiM platna ostanki R-II m dolgi, le naitin. vrst* za najf.n. perlio se naoirajo in prodaiara zavoj za poskušnjo 3" m, i meter 5-i vin., pri do-nolnj. tucatov preosiale posam. kose tudi S kose od t vzoren skoro zastonj brisače, težke, Bele. Ci.to platnene vrste (Dri odjemu 2 kom.) . kos 5t> vin. - iJarnast namizni prti in servijeti, Cisto piotno, moderni vzorci, pri od-lemu 3 nnmiznih prtov t kos .... . , , le K 2 »O, pri o; jemu 12 ser- JV||Ctov " kos le 56 »,» Rjuhe iz najdoi|Se preje, 'obeljene 2i5|15-J cm • n od|emu ii kosov 1 kom. K 2-80 Novosti barnenta, fl ne e za srajce in bluze Pošilja po povzetiu. Za n.primerno denar nazaj Vzorci na želio. Ostanki zelo ceno Platna emuProebasha, Arafjeviiradec st.3. čeMo m I !! Agitirajte za „Domoluba"!J je bila vsled obilega obiska pri-tnoratia prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zraCno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovijene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in pišaste vrline jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti me.l znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja. Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri »liana, »p lita ši. 5. © © Ustanovno leto 1869. za moške in dečke, ženske suknene in plišaste vrline jopice kakor tudi velika zaloga sukne-nega blaga za moške in ženske obleke, perilno blago, pletene srajce hlače in nogavice, vse vrste rute in šerpe dobite v veliki izbiri v Ljubljani v trgovini © © © kslera ima sedaj svoie prostore v Koriiinovi liiSi zraven Skollje ali nasproti gostilne „pri Sokolu", Pred Škofijo št. 3 Tukaj se cenjeni odjemalci dobro postrežejo ter se ne preceni. Na sadnem trgu ni več moja trgovina torej pazite na sliko „škofaa, ki visi pri moji trgovini zraven škofije.