Učiteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedag-ogiško društvo" y Krškem. Da bo „ Učiteljski Tovariš" od novega leta šolskopolitiški list, temu je tudi »Pedagogiško društro" v Krškem z veseljem pritrdilo, zakaj na ta način bo list, bodo društva in učitelji sploh lažje stopili na dan s svojirai politiškimi nazori, kar je kolikor toliko vredno, ker je bila že cesarica Marija Terezija šolo proglasila za ,,politikumu, t. j. za važno državno zadevo. Vendar menimo, da bo nova naloga »Učiteljskega Tovariša" z novira letom vkljub temu le v tem, da bo branil dobre šolske zakone, branil svobodo učiteljev in šole, zagovarjal učiteljske in šolske pravice. Pri tera je pripravljeno tudi ,,Pedagogiško društvo" podpirati cenjeni list in s tern tudi posredno pospeševati šolsko literaturo in izvrševati svrhe svojih pravil. ,,Pedagogiško društvo" je do zdaj dokaj marljivo literarno delovalo. Tudi v bodoče ne bi rado še peresa odložilo. Knjigo je sicer težko spisati; ali še težje je knjigo založiti; najtežje pa je knjigo razpečati. »Pedagogiško, društvo" ima vse polno še nerazprodanih knjig. Da bi gg. učitelji(ice) rajši in lažje po njih segli, je znižal odbor vsem knjigam cene, kolikor le mogoče, kakor kažejo inserati v naših šolskih listih. Dokler odbor nekaj te svoje zaloge ne razpeča, ne raore nove knjige brez tuje pomoči založiti. Pričujoči spis pa naraerava s poraočjo »Učiteljskega Tovariša" na svetlo spraviti. Ti članki se bodo narnreč ponatiskovali. Preden se pa to zgodi, prosimo častite čitatelje, da nas blagovoljno opozore na kakršnekoli poraanjkljivosti. Mi namreč nismo še nameravali s tem spisom tako hitro na dan. Ker pa ugaja njegova vsebina novemu prograrau nUčit. Tovariša", zato srao ustregli s tem slavnemu uredništvu, da smo mu ga izročili v priobčevanje. Cenjene čitatelje pa vabimo s tera, da narn pri tera spisu pomagajo sodelovati, in sicer na ta način, da nam (naravnost v Krško) blagovolijo pošiljati popravke in dostavke. Na popravke se borno ozirali nekoliko pri bodočih nadaljevanjih, nekoliko pri ponatiskovanju, gotovo pa na koncu spisa. Na ta način postane torej ta spis nokakšen odprt oddelek v BUčit. Tovarišu", v katerem bo lahko slovensko učiteljstvo po našera posredovanju svoje misli o naših pravnih razmerah odkritosrčno izražalo. Posebe še prosimo, da bi nas opozarjali na važne razsodbe katerekoli inštance. V Krškera, 15. grudna 1899. Odbor ,,Pedagogiškega društva". Predgovor. ,Pedagogiško društvo" v Krškem si je naložilo težko nalogo, ko se je začelo pečati z literarnim delovanjem. Ker je pa v teku 10 let svojega delovanja vsako leto prislo vsaj z eno knjigo na dan, je letos premišljevalo, s kakšno knjigo bi zdaj svoje člane razveselilo. — Kadar se je slavila kakšna obletnica šolskih zakonov, osobito državnega šolskega zakona iz leta 1869, bodisi 10, 20, 25 ali 301etnica, se je vselej poudarjala neprecenljivost šolskih zakonov. Res, šolski zakoni avstrijski in prvotni ukazi, ki so jih izdali na njih temelju, so najboljša zasloraba avstrijskega učiteljstva in šolstva. Ali treba je paziti, da ostanejo ti zakoni v svoji celoti kot močna trdnjava, iz katere ne smemo kamena za karanora rušiti in v katero ne smemo dovoliti z uspehom streljati. Avstrijski šolski zakoni hranijo za učiteljstvo neprecenljive pravice, katere pa mora ono sarao neprenehoma braniti; zakaj zakoni in učiteljstvo samo imajo vse polno protivnikov, ki bi radi škodovali zakonora in učiteljstvu. Ne borao na tem raestu iskali teh protivnikov: saj učiteljstvo slovensko sarao ve, kje jih iraa iskati. Pa še iskati jih ni treba; saj se sami oglašajo. Zdaj jih najdemo v politiških strankah, zdaj med prostim, zdaj raed izobraženira ljudstvora. Protivnikov imamo v birokraciji, v narodnih nasprotnikih in jako hude — žalibog! -- tudi v stanu, ki narn je sicer po svojem poklicu tako soroden. Vsa,k teh protivnikov riam na svoj način in ob svoji primerni priliki poskuša škodovati in na naših pravicah rušiti. — Ker pa morarao rai svoje braniti, se je odločilo »Pedagogiško društvo", da izda pod naslovom, kakpšaega srao izbrali temu spisu, navodilo, kako naj branijo učitelji v raznih položajih in raznih svojih opravilih svoje pravice. Kar smo tu navedli, najdejo res učitelji največ v svojih zakonskih zbirkah, katere so pa razliene v posameznih pokrajinah. Mi se bomo v prvi vrsti ozirali na kranjske razmere, prosimo pa gg. tovariše iz sosednjih pokrajin, da nas blagovole opozoriti na posebne uredbe in naredbe v svojih pokrajinah! Ker pa je mučno delo po zakonih iztikati, iri ker se v zakonih celo vsega ne najde, ni to dovolj raztolmačeno, zato se nadejamo, da bomo s tern delom učiteljem koristili. Nemci imajo vse polno takih knjig, v katerih se dajejo nauki v pravnih razmerah. Take knjige so izšle v nemškem jeziku pod naslovora: ,,Rechts-Freund", ,,Hausadvokat" itd. V slovenskera jeziku je izdal dr. Tavčar BSlovenskega pravnika". Te knjige dajejo pravne svete vobče, ne oziraje se na posaraezne stanove. Za posamezne stanove so pa Neraci tudi že take knjige preskrbeli, in še celo za učitelje sta izišli v neraški državi dve knjižici, namreč: 1.) Wollerman: Wegweiser fiir Lehrer. Samraelwerk gesetzlicher und behordlicher Bestiramungen iiber die personlichen und amtlichen Rechtsverhaltnisse, 2.) Rechtskunde flir Volksschul - Lehrer und- Lehrerinnen. Zusararaenstellung der gesetzlichen Bestimmungen, ministeriellen Erlasse und gerichtlichen Entscheldungen in Volksscbulangelegenheiten. — Ti knjižici veljata seveda le za razmere v nernški državi. Radi tega za svoje delo iz njih nisrao mogli skoro nič posneti. Avstrijski nemški učitelji še niraajo takega navodila. Radi tega smo morali rai precej ledino orati. Glede splošnih pravnih odnošajev smo sicer časih povpraševali jurista za svet, da bi bila knjiga vecje vrednosti. Koliko se nara je to posrečilo, o tern naj sodijo častiti čitatelji. Končno moramo poudarjati, da smo izdali to navodilo tudi radi tega, da se razširi poznanje zakonov in zakonitih naredb, kar je najpotrebnejše v vseh dobro urejenih državah. Koliko se čuje pritožb o storjenih krivicah, a večkrat te dozdevne krivice niso krivice. Da se take pomote gode ljudera v lastno neprijetnost, to izvira velikokrat iz nepoznanja zakonov in na podlagi po zakonih izdanih naredb. Naposled moramo še nekaj omeniti. Kar je knjiga z naslovorn »Domači zdravnik" za bolnika, to naj bo to navodilo za učitelja. Kakor se pa ne sme bolnik na wDomačega zdravnika" preveč zanašati, tako naj tudi častiti čitatelji ne prisegajo na vse, kar bomo tu pisali. Bolnik stori boljše, da se takoj posvetuje pri hujših boleznih z zdravnikom; tudi učitelj bo v slučaju, kadar mu preti v pravnih zadevah nevarnost, boljše storil, da se posvetuje s pravnikom, z odvetnikom. To mora storiti takrat, kadar že naprej sluti, da bo moral pomoči iskati znabiti celo pri upravnem sodišču. (Dalje.) Ukazi in odredbe šolskih oblasiev.*) i. Instrukcija c. kr. deželnim šolskim nadzornikom. Iz odredbe voditelja naučnega ministrstva z dne 3. listopada 1899, številka 9571, s katero se daje nova instrukcija c. kr. deželnim šolskim nadzornikom za učiteljišca in ljudske šole: *) Priobčevali bomo pod tem zaglavjem važnejše ukaze in odredbe šolskih oblastev, kar se nam zdi za učiteljstvo jako važno. Ker res ne utegnemo, da bi prevajali take stvari, jih botno priobčevali v jeziku, v katerem jih boino dobili v roke. Dostikrat se tudi ne dado tako važni odloki do pičice natančno prevesti. Uredn. § 10. Die Inspectoren haben die ihnen unterstehenden Lehrer- und Lehrerinnen-Bildungsanstalten nebst den zugehorigen Uebungsschulen raindestens einmal in jedera Jahre eingehend zu inspicieren. Sie sind berufen und, soferne sie von der Landesschulbehorde dazu aufgefordert werden, auch verpflichtet, die behufs Erlangung des Zeugnisses der Reife fiir Volksschulen an den Lehrer- und Lehrerinnen - Bildungsanstalten abzuhaltenden Priifungen zu leiten. Ihre Dienstreisen zura Zwecke der Inspioierung einzelner Volksschulen verschiedener Kategorie und der mit denselben in Verbindung stehenden Portbildungscurse, sowie der in das Gebiet der Volksschule fallenden Speciallehranstalten haben sie so einzutheilen, dass langstens im Verlaufe von drei Jahren alle Schulbezirke ihres Amtsgebietes an die Reihe koramen. § 11- Die Inspection der Lehrer- und Lehrerinnen-Bildungsanstalten hat sich auf alle Anstaltsjahrgange, auf jede Classe der Uebungsschule und auf alle Lehrkrafte und Lehrgegenstande zu erstrecken. An den von ihnen besuchten Volksschulen haben die Landesschulinspectoren dem Unterrichte nach Thunlichkeit in allen Classen und bei allen Lehjern beizuwohnen. Auch liegt es ihnen ob, sich behufs Erzielung eines einheitlichen Wirkens mit den Vorsitzenden der Bezirks- und Ortsscbulbehorden, insbesondere aber mit den Bezirksschulinspectoren eingehend zu besprechen. Sie haben bei Inspicierung sovvohl der genannten Bildungsanstalten, wie der Volksschulen ihr Augenraerk auf den Gesammtzustand der Lehranstalt zu richten, sich von der Einhaltung des vorgeschriebenen Lehrplanes, sowie vorn Unterrichts- und Erziehungverfahren der Lehrkrafte zu iiberzeugen und \venn die gemachten Wahrnehmungen es zweckdienlich erscheinen lassen, behufs Darbietung eines V orbildes richtigen Verfahrens bei Bedaclitnahme auf Wahrung des Ansehens des Lehrers personlich in den Unterricht einzugreifen. Sie haben ferner auf die Auffassung und Befolgung der gesetzlichen und behordlichen Vorschriften seitens der Lehrerschaft zu achten und haben vora Stande der Disciplin an der Anstalt, vom Verhalten der Schiilerschaft ausserhalb der Schule, von der Vorsorge fiir die Gesundbeitspflege seitens der Schule, von der Art des Zusammenwirkens der Lehrkriifte, von der Pflege des Aufgabenwesens, vom Zustande der Schullocalitaten und von etwaigen materiellen Bediirfnissen der Schule, von den gebrauchten Lehrbiichern und den vorhandenen Lehrrnitteln, vom Stande und von der Verwaltung der Schiiler- und Lehrerbibliotheken, von der Piihrung der Amtsschriften des Leiters und der Lehrer und im besonderen auch vora Inhalte der Conferenzprotokolle Kenntnis zu nehmen. § 12- Die Landesschulinspectoren haben von den bei den Inspectionen gemachten Wahrnehmungen den Lehrkraften der Schule und zwar Anstalten, an welchen mehrere Lebrkrafte wirken, in einer mit dem Gesammtlehrkorper abzuhaltenden Conferenz Mittheilung zu raachen und hiebei die zur Beseitigung wahrgenornmener Uebelstande noth"vvendig erscheinenden Rathschlage und Weisungen zu ertheilen, wie auch etwaige Beschwerden und Wiinsche der Lehrer entgegenzunehraen. Ermahnungen und Ausstellungen, welche die Landesschulinspectoren einzelnen Lehrern, sei es inbetreff ihres Verhaltens, sei es in padagogisch-didaktischer Hinsicht zu ertheilen haben, sind in der Regel nicht Gegenstand der Inspectionsconferenz, sondern sind, zumal vvenn es sich ura Falle einer erstmaligen Ausstellung handelt, der betreffenden Lehrperson nur im Beisein des Leiters der Anstalt zu ertheilen. Ueber den Verlauf der Inspectionsconferenz ist ein den wesentlichen lnhalt der Verhandlung vviedergebendes Protokoll aufzunehmen, welches dem gernass § 8 dieser Instruction zu erstattenden Inspectionsberichte beizuschliessen ist. Eine beglaubigte Abschrift dieses Berichtes ist von der Landesschulbehorde unter Anzeige der iiber letzteren gefassten Beschliisse und getroffenen Verfiigungen und unter Ausschluss des bezeichneten Conferenzprotokolles an das Ministeriura fiir Cultus und Unterricht vorzulegen. § 13. Aufgabe der Landesschulinspectoren fiir Lehrerbildungsanstalten und Volksschulen ist es ferner, die Arntierung der Prufungscommission fiir allgemeine Volksund flir Blirgerschulen zu liberwachen, wegen Einfiihrung und Einrichtung von Cursen zur Portbildung der Lehrer an die Landesschulbehorden die erforderlichen Antrage zu stellen, die bestehenden Curse dieser Art der Inspection zu unterziehen, der Porderung der Bezirkslehrerconferenzen ihre Aufraerksamkeit zuzuwenden, die Abhaltung der Landeslehrerconferenzen vorzubereiten und diese personlich zu leiten. Z m e s.*) ii. V naši državi vre in vre na vseh koncih in krajih. V državnera zboru pa kuhajo poslanci svojo politiško modrost tako prebrisano, da ljudje z navadno državljansko pametjo niti ne sanjajo, kakšna koalicija — četudi nenaravna — bo že jutri izpravila državne potrebe pod streho. Stranke in strančice spreminjajo svoja prepričanja kakor kameleon barvo, ali bolje rečeno, obračajo plašč za vetrom. Ako ne bo prebrisane glave, lahko pridejo z dežja pod kap, če jih že vihar ne telebi na tla. Ni čuda zato, ako celo svobodoraiselni poslanci nimajo časa, da bi se bolj intenzivno brigali za svojo zenico — za ljudsko šolo, še ranogo manj seve za slabo plačane, pač pa tlačene učitelje, zakaj sicer bi se ne raogel prigoditi za avstrijski parlarnent uprav škandalozen slučaj, da 81 letni poslanec dr. Roser ni dobil dovolj podpisov za svoj predlog, naj se učiteljem odraerijo plaoe po zadnjih 3 vrstah uradniških plač. Nagodba, provizorij, obstrukcija, nasilstvo, topovi, manj vredni narodi, nemščina kot državni jezik, to so točke, ki vzdigavajo ministrstva iz tečajev, politikom polnijo giave, davkoplačevalcem pa praznijo žepe. Ker Nemčija potrebuje več kanonov in večjo mornarico, moramo tudi mi kot zavezniki 205 milijonov dodati k že ogrorani vsoti milijonov za vojaške po- *) Prvi članek pod tera naslovom beri v predzadnji številki lanskega letnika našega lista. . Uredn. trebe. Kakor v Nemčiji, katero radi v vsera posneraamo, nosijo nekaj dni sem tudi naši orožniki ^pikelhaube". Heil! No, ta bo lepa, ko bodo orožniki s svetlečimi se pikelhaubami nadzorovali ali celo quasi kot preiskovalni sodniki zaslišavali učitelje, kakor se je pred kratkim zgodila tovarišu Killerju na Srednjem Štajerskem. Vdeležil se je shoda avstrijskega učiteljstva na Dunaju ter pričel šolo šele 6. listopada. Okrajno glavarstvo okolice graške mu je poslalo orožnike na vrat, naj se zagovarja. Kot neustrašljiv načelnik mednarodne štajerske učiteljske zveze je poskrbel, da se je primerna pritožba vložila na štajerski deželni šolski svet, kjer jo najbrž s porailovanjem vržejo ad acta. Dimnik nedvojbeno ni videl Killerja in ne Horvatka na Dunaju, ker je tiste dni tlačil tlak slovenske metropole, kakor potrjuje Ganglova izjava v predzadnji številki »Učiteljskega Tovariša". Brurani ,,Slovenec" si je raislil, da morata »Tovariševa" urednika biti nerazdružljiva brata kot Kastor \n Polluks ali siaraska dvojčka. Cudim se le, zakaj ju niso povabili k prepotrebnim propovedim oo. jezuitov, ki raorajo biti prav pikantne, ker so ,samo za gospode". Kolovodjem naprednega slovenskega učiteljstva bi nič ne škodovale, naopak: pošegetale bi jira prav razkošno otrpnele živce. Letošnje leto okrajna glavarstva kaj ljubeznivo skrbe za učiteljstvo. Še nam je živo v spominu, kako so nam v Gorici razlagali patriotizera, prepovedali zborovanje dični »Zavezi", odpovedali banket v hotelu in konsignirali vojaštvo. Kamniško okrajno glavarstvo je s famoznim ukazom namignilo tovarišu Janku Tomanu, naj si v Moravčah kot izvoljen župan ne naprta nepotrebnih skrbi na svoja pleča. Uh, kolika dobrosrčnost in očetovska skrb! Kaj takega se ni pripetilo krškemu županu dr. Tomažu Romihu, čeprav ima kot mestni župan še več dela in skrbi. Menda pa iraa krško okrajno glavarstvo pred »meščanski ra" učiteljem, zlasti če je povrhu še »doktor", večji — rešpekt. Sicer pa od srca privoščim, da bi še več tovarišev zasedlo kak županski stol, samo trdo naj stojil Veseli rae, da sta se poravnala Gabršček in MedveŠček, ki sta se lasala, kakor bi pod njima kuril sarn peklenšček. Tadva sta se lahko ravsala in kavsala, ker sta urednika vsak svojega politiškega lista in se jiraa ni treba bati, da njiju rekriminacije požre uredniški koš. Dobro bi bilo, ko bi bili vsi malce raanj občutljivi, drug drugemu prizanesljivi, ker smo pod kožo vsi krvavi in pa — grešniki. Jaz n. pr. imam veliko ,,piko" na tovariša Vrtovca, čeprav so ga v zadnjih številkah naših strokovnih listov zasluženo hvalili. Prvič radi tega, zakaj si takega ,,kadenja" ne prepove, drugič zato, zakaj je na nZavezinem" zborovanju v Gorici tako „111 ilo prosil" vladnega koncipista, naj se potegne za izboljšanje gmotnega stanja primorskerau učiteljstvu. Natnen je imel vsekakor dober, ali take mile prošnje — kakor znano — ne pomagajo nie, učitelja pa kažo v preponižnera stanju. Možato zahtevajrao, kar nam gre po našem delu. Cemu pa imamo ljubeznivi § 55.? Rešetar. Književnost in umetuost. »ZTOnček". List s podobami za slovensko raladino. St. 1. tega novega lista je prinesla tole vsebino: Pozdrav. Zložil E. Gangl. — Vprašanje solnčecu. Zložila Vida. Da mi bitije drevo. . . Zložil Oton Zupanoič — Molitev. Zložila Kristina. — Samostanski zvonovi. Povest. Spisal Vuk S1 avič. — Bolček — prijatelj ptičič. Spisal Fr. Crnagoj. — V sanj ah. Zložil Modest. — Božione sanje (s sliko). Zložil Leon Poljak. — V poslednjihtrenutkih. Spisal R. Vrabl. — Francek in Tonček. Spisal A. S. — Pozimi. Zložil Janko Leban. — Slovanske pravljice. Priobčuje Nik. Vrhov. 1. Dva berača (Ceška) — V božični noči. Povest. Spisal Andrej Rape. — Rebus. Deraant. Naloga. — Naročnikom in bralcem. — Razne slike. — nZvonček" izhaja 1. dne vsakega tneseca ter stane vse leto 5 kron, pol leta 2 kroni 50 vinarjev. Naročnino sprejema g. Luka J e l e n c, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta štev. 7. Vsak prijatelj naše ljube mladine raora biti vesel tega najnovejžega mladinskega lista, zakaj prav na mladinskem slovstvenem polju vlada pri nas največja suša. Težko je pisati za mladino. Tega ne zna vsakdo; to je mogoče le Ijudskemu učitelju, ki je z mladino dan na dan v dotiki, ki pozna zavoljo tega nje dobre in slabe strani. Preučene, pretežke stvari niso za mladino, sarae pridige tudi ne in še manj pa grožnje s kaznijo. S takirai vzgojevalnimi sredstvi se dožene navadno prav nasproten namen. Vsak človek je nagnjen bolj k slabemu kakor k dobremu. Ta naravni nagon se uniči ali zmanjša najlaglje in naprej s primernirai povestmi in pesemcami, in prav takih lepih in poučnih povesti in pesemc nam prinaša 1. številka »Zvončka". Prepričani smo, da vsakdo, kdor je prečital raznovrstno, poučno in zabavno vsebino 1. številke, mora priznati, če sodi nepristransko in ga ne vodi strast in zavist, da je »Zvonček" zadel tisto struno, ki najlepše doni naši mladini. Začetek vsakega podjetja je pa težak; tudi uredništvo in upravništvo »Zvončkovo" si je nakopalo mnogo dela in skrbi na glavo. Da se to delo olajša, zato prosirao vse tovarišice in tovariše, da »Zvonček* graotno in duševno podpirajo. Vsakdo bodi njegov naročnik, saj se bovesčisti ostanek daroval v učiteljske dobrodelne namene. Zavedno učiteljstvo prosimo, da deluje na to, da si naroče nZvonček" posamezne šole, krajni šolski sveti, okrajne in krajne učiteljske knjižnjice, posamezna učiteljska društva, čitalnice in bralna društva. Posebno prosimo zavedno učiteljstvo, da širi wZvonček" raed narodom, da si ga naroče rodbine, ki so šoli in naprednerau učiteljstvu naklonjene. Vsakdo skušaj, da pridobi vsaj enega naročnika! To ni nemogoče tudi v najbolj skriti gorski vasi, da je le učitelj (ica) na svojem inestu. V raestih in trgih se jih dobi labko še več. Torej le na delo, da pokažemo svetu, da smo na svojem mestu, da smo učitelji (ice) iz poklica, da nara bije srce za našo ljubo slovensko raladino! Klerikalci so zagnali gonjo proti ^Zvončku" še preden je zagledala 1. številka luč sveta. Izšla je 1. številka dne 24. grudna in ,,Slovenski List" pa piše že dne 23. grudna o ,,Zvončku" to-le: ,,Zvonček je nov list, katerega so začeli izdajati ,,Narodovi" učitelji, (raed sotrudniki so tudi rairni, delavni in napredni duhovniki. Uredn.) da bodo dajali okušat tudi mladini svojo liberalno skuto. Slike prvega lista ne kažejo nič čednega, hujše pa gotovo še le pride. (Prva slika nam predstavlja dva angela varuha na sveti večer, ki čuvata dva speča nedolžna otročička; angeli, ki oznanujejo na sveti večer mir ljudem na zemlji, pa prepirljivim in farizejskim klerikalcetn ne ugajajo. Uredn) Ta zvonček ne naznanjuje otrokom prihoda lepega Miklavža, ampak hudega parkeljna. Kršcanski zgojitelji mladine, zaprite vrata!" *Taka zlobna pisava se sama obsoja, a najbolje jo bomo obsodili mi, predrage tovarišice in tovariši, da stopimo v s i n a k r o v in delujemo za naš ,,Zvonček" tako, kakor srao nasvetovali zgoraj. Torej le na delo! Kranjska dežela. Spisal Josip C i p e r 1 e, meščanski učitelj na Dunaju. Strani 94. Cena 80 kr. Natančna ocena te lepe knjige narn je obljubljena; za danes jo naj¦topleje priporočamo učiteljstvu, krajnira šolskim svetom in knjižnicam. Učiteljera bo ta knjiga najboljši vir pri pouku v domoznanstvu. Dobiva se pri knjigotržcu L. Schwentnerju v Ljubljani. Omenirao še, daje marljivi g. pisatelj knjigo sam založil, zato je naša dolžnost, da ga podpiramo z obilnim naročevanjera ter inu na ta način vračarao nemali trud in velike stroške; in take podpore je knjiga tudi res vredna, ker je v nji nakopieene prav veliko zanirnive tvarine. Sin. ,,Slovanske knjižnjice" 91-92-93. snopič. Rodbinska drama v 4. dejanjih. Spisal Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani. Cena 60 kr. Knjiga, ki je posvečena Antonu Aškercu, ima na prvi strani sliko znamenitega slovenskega igralca Inemanna kot Cirila v drami, IV. dejanje 6. prizor. ,,S i n a" so igrali v Ljubljani z najboljšim uspehom, zato ta zvezek ,,Slovanske knjižnice" najtopleje priporočamo. Lepa drama dela čast mlademu pisatelju, dela pa čast tudi vsemu naprednemu učiteljstvu, ker jo je spisal ljudski uoitelj. Zato le pridno po nji! Grledališke igre. Spisal A. L. Bistriški. I. zvezek. Lokavi snubač. Veseloigra v 1 dejanji. V Novem mestu 1899. Založil pisatelj. Tiskal J. Krajec. Cena 25 kr. Za male odre na deželi bo ta izvirna igrica dobrodošla, ker je lahko uprizorljiva. — Zvezek stane 25 kr. — Knjižica se dobiva, oziroma naroča po vseh knjigarnah. Pripomnirno, da se je veseloigra ,,Lokavi snubač" (po rokopisu) že predstavljala v čitalnicah v Kranju in Novem raestu ter zadnjič v ,,Narodnem domu" v Radečah in dosegla povsod povolen uspeh. Razglednice t korist ,?Učiteljskemu koiiTiktu". G. Ivan Bonač, trgovec v Ljubljani, je založil in izdal v korist »Učiteljskemu konviktu" krasne razglednice, na kterih je videti dobro zadeta Andreja Praprotnika podoba, A. Praprotnikova rojstna hiša iz Podbrezja, A. Praprotnikov rojstni kraj. Vsaka razglednica nese ,,konviktu" 1 kr. 100 koraadov velja franko 4 gld. Kdor pošlje za 100 razglednic 4 gld., jih dobi poštnine prosto. 50 komadov velja 2 gld., kdor jih plača naprej. Posamezne razglednice so po 5 kr. Tovariši, agitujte po vsem Slovenskem za te razglednice. Pri vseb trgovcih zahtevajte le te naše razglednice, saj nese vsaka našemu konviktu 1 kr. Zrno do zrna . . . Ilustrorani narodni koledar za 1. 1900. Vkljub nepričakovani zaplembi se je potrudil založnik iri izdajatelj Dragotin Hribar, da se je pravočasno priredila nova izdaja tega Slovencem priljubljenega koledarja. Uparao, da inučeniški sijaj, kateri se je zadal s konfiskacijo letošnjega koledarja, bo zanimanje zanj le še zvišal. Mesto konfiskovane pesmi je pridejana v žalnem okvirju kaj prilična satira. Razen običajne koledarske vsebine iraa letošnja izdaja posebno veliko poučnega in kratkočasnega gradiva, kakor pesmi, povesti, črtic, životopisov itd. ter nekaj dobrih krajevnih in idilnih slik. Končno je kratek pregled političnih dogodkov po svetu v pretečenem letu ter lepa vrsta oglasov domačih tvrdk. Cena elegantno vezanerau koledarju 1 gld., mehko vezanernu pa 70 kr. Nove poezije Aškerčere. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Perd. Bamberg v Ljubljani je izdala Aškerčeve ,,Nove poezije". Knjiga, ki obsega 224 strani, stane mehko vezana 1 gld. 50 kr; po pošti 5 kr. več. Vsebina je razdeljena na 2 oddelka: v lirske in nove popotne pesmi ter v epske poezije in satiričen ciklus ,,Pavliha na Jutrovem". Aškerc, ta naš nedošežni pesniški genij, je obdaril nas že s tretjo knjigo svojih poezij, katere se sigurno udomačijo raed naširn razumništvom v taki meri kakor prvi dve. Aškerc, ta naš pesnik ,,po božji volji", je zbral v tej knjigi niz biserov lirske in epske poezije. Kjerkoli odpreš knjigo, povsodi iz vsake besede zre v čitatelja pravi odsev pravega pozemskega življenja z vso svojo milobo in z vso svojo krutostjo. In kako je to pisano, slikano! Tako, kakor zna le mojster Aškerc. . . Knjiga se s svojo vsebino sama najbolje priporoča — zato, Slovenci, sezite po nji! Poresti. Spisal dr. Ivan Tavčar. — IV. zvezek. — V Ljubljani. Založil pisatelj. Tiskala Ig. pl. Kleimavr & Perd. Baraberg v Ljubljani. — Najnovejši zvezek Tavčarjevih povesti obsega te-le spise: I. Tiberius Panonicus. — II. Kuzovci. Slika iz naroda. — Vita vitae meae. Zgodovinska podoba. IV. V Zali. — Cena raehko vezani knjigi je 1 gld. 20 kr., v platno 1 gld. 50 kr., v polusnje 2 gld. 10 kr. Dobiti je vse doslej izišle Tavčarjeve povesti tudi pri L. Schwentnerju v Ljubljani. Tavčarjeve povesti so se po svojera živem, poljudnera slogu in po zanimivi vsebini zelo prikupile pri narodu — in zato je dobro došel IV. zvezek kot nadaljevanje njegovih povesti! Zarki inv snežinke. Izišel je drugi snopič Etbin Kristanovih »Zarki in snežinke". Isti obsega več globokočutečih pesmi pod naslovom ,,B61i". Cela zbirka izide v desetih snopičih po 10 novc.; s poštnino 12 novč: Cela zbirka stane 1 gld. Naroča se pri BUpravništvu ,Žarkov in snežink' post rest. Ljubljana" ali pa pri knjigotržcu L. Schwentnerju v Ljubljani. Grlasbena Zora. Letnik I. Zvezek VI. Izhaja dne 16. vsakega raeseca Fr. Gerbič v Ljubljani. Cena za pol leta 1 gld. 50 kr. VI. zvezek, ki je izišel dne 16. grudna m. 1.), prinaša to-le zanimivo vsebino: Jos. Pavčič Njega ni! Mešan zbor. — V. Vanda: V slovo. Cveterospev. — Pr. Gerbič: Ni je drage! Gveterospev. — Fr. Gerbič: Kakor dih. Petje in klavir. — »Giasbeno Zoro" prav toplo priporočarao pevcem in pevskim društvom. D o p i s i. Kranjsko. Z Notranjskega. Gospod urednik! Mraz imamo tukaj, da vse poka in škriplje — celih 22° mraza R. Ali v naših srcih cvete pomlad. In kako bi ne! Saj nam 1. 1900 — sveto leto za slovensko učiteljstvo — izpolni vse one nade in upe, katere smo gojili od časa, kar smo prenehali biti učenci. Slovensko učiteljstvo stopi v l. 1900 pred slovenski svet organizovano kot stranka, s katero raora računati bodočnost; slovensko učiteljstvo stopa pred slovenski svet s polnim programom kot politična stranka in kot stranka dušne delavnosti. Naš ,,Zvonček", ali ni že samo to delo, delo, ki nam ohrani hvaležnost vseh izobražencev, ki jih ne vodi slepa strankarska strast, in ki nadkriljuje ogrorano število sličnih raladinskih listov drugih narodov, bogatejših po številu in po mošnji. In sedaj še šolsko-politički list. Siv je že ,,Učiteljski Tovariš", to se mu mora priznati, a vkljub svoji starosti bo imponoval v kratkera vsern mlajšim politiškim raožakarjem. Tu se bo lahko povedalo v brk vsakemu, kdor ne bo z narai. ,,Popotnik" pa pedagoška revija. Sedaj pač ne bodo imeli razni peresni prijatelji prilike tožiti, da nimajo prostora za svoje bojne načrte. ,,Popotnik" bo rad na razpolagajo za vse one, ki sedaj zdihujejo, da nimajo sredstev, obelodanjati svojih duševnih proizvodov. G. urednik! Sklepam. Upam, da se oglasim v prihodnje prav čestokrat, a prosim Vas pa že sedaj, da ne boste rabili preveč rdečega svinčnika, dragače ne bova prijatelja. Da ste mi zdravi! —g.— Štajersko. Ena se tebi je želja spolnila. . . Pozdravljen! Izvršujoč že dokaj let naš vzvišeni in velevažni učiteljski poklic, sem vedno zasledoval s paznim očesom ovire, ki zadržujejo naše uspešno delovanje, izpodjedajo naš vpliv in kratijo naš ugled. Hotel sem zastaviti vse svoje raoči, da se te zapreke, ki so šoli in posebno narodu našemu v neprecenljivo škodo, prej odstranijo. Pravi vzrok vsemu temu je seveda naše žalostno gmotno stanje, a velik del krivde pade tudi na nas. Kdo se bo fcudi potegoval za te mirne, pohlevne, tihe in krotke učitelje! Saj je videti, kakor bi jih njih vestno izpolnjevanje dolžnosti tudi telesno redilo. Ge se pa tuintam kak nezadovoljnež oglasi, gotovo ne razume svojih dolžnosti; treba ga samo malo okrcati in mu tako oči odpreti, pa mirna Bosna! Ali se ni tako godilo pri nas? Ali nisrao morali ravno najboljši izmed nas za svoje požrtvovalno delovanje mnogokrat krvaveti? In kaj je bila posledica? Ali srao se morebiti potegnili za svojega tovariša? A — kaj še! Molčali smo, tuintam se celo hlinili, da nam ostane vsaj ista skorjica, katero že imamo ali nara jo vsaj zakon obeta, če bomo npridni". Tako smo ostali strahopetni, omahljivi in pokorni vsakomur, ki se je bodisi opravičeno ali neopravičeno drgnil ob nas; klanjali srao se onim, ki so imeli le senco vpliva pri naših oblastvih, takisto tudi oniin, ki so lahko s srebrniki žvenkljali po žepu. A to je sramotilno za nas in škodljivo izročeni nara mladini. Ali ni naša naloga, vzgajati trdne značaje, vestne može in poštene žene? Kako inore pa kdo drugerau dati, česar sam nima? Torej, če kdo, mora učitelj biti mož od pet do glave. Le taksen raore svoji nalogi zadostovati. Možat učitelj pa tudi zna sebe in svoj rod ceniti, on ve, kdaj in komu se ima klanjati, kakor tudi kje in kdaj iraa tirjati. On ne ceni svojega stanu po plači, kakor store to drugi, ampak po vzvišenosti odkazane rau naloge. Naših plač si sicer ne moremo sami odmeriti, a z vestnim izpolnjevanjem svojib dolžnosti in z možatim zagovarjanjera svojihpravic jih lahko izboljšamo. Nesmemo mirno čakati, da nam naši krušni očetje iz golega idealizma in navdušenja za naš vzvišeni poklic preskrbe večjih hlebcev, ampak gibati se morarao. Pa ne posamezni, temveč ,,vsi za enega, eden za vse". V nadi, da bo ta naš list k oživljenju stanovske zavednosti in celokupnosti ranogo pripomogel, da nara bo izvrstno orožje v boju za napredek in prostost šole in boljše bodočnosti našega stanu, sem njega ustanovitev že več let po mogočnosti zagovarjal — (glej članke MNaša organizacija" v ,,Popotniku!") — in sem ga tako vesel, da lahko obrnem nase pesnikove besede: »Ena se tebi je želja spolnila". Sprejmi torej, ,,Učiteljski Tovariš", naše iskrene pozdrave k svojemu prerojenju, razširi se po vsi naši bedni domovini in izpolni naše, četudi smele upe. Naprej! Idealist. Goriško. Drugi stanori in mi. Ne le vse uradništvo je mnogo bolje plačano nego učiteljstvo, ampak tudi vse državno služabništvo nas je prekosilo. Za državnim uradništvom in služabništvom prihaja tudi deželno, mestno in privatno do izboljšanja, katerega je kolikortolikodeležno tudi učiteljstvo zunaj — naše dežele. Mestno starešinstvo ljubljansko je že izboljšalo plače mestnim slugam; iz razpisanih služeb je razvidno, da so v Ljubljani sluge na raestnih ljudskih šolah bolje plačani — kakor na Goriškem ljudski učitelji. Ali ni to zopet škandal! Kdaj operejo tak madež z goriške dežele?! Marsikateri učitelj bi se rad rešil nehvaležnega učiteljevanja na Goriškem, a njegovo prizadevanje je zastonj. Dokler je še mlad, se ne more preseliti, ker mu je na poti državna podpora, katero je dobival na učiteljišču, ali pa vojaščina. Ako pa bi se hotel pozneje rešiti stanu, katerega sovražijo bogovi — posebno na Goriškem — se mu stavijo po robu tako, da nima upanja, da bi dobil že itak sraraotno pičlo pokojnino. Država ne dela svojira uradnikom in služabnikom nikakih zaprek, ako hote zapustiti državno službo. Tudi drugače se delajo zapreke, da ne raorejo učitelji prestopiti v druge službe. Ako je poleg učitelja le še kateri drugi prosilec, ne dobi učitelj službe, četudi bi bil zanjo ranogo bolj usposobljen — samo zato, ker je učitelj. Državni in deželni upravi je na tera, da ima uči- teljstvo in zato dela vse mogooe zapreke, da učitelj mora ostati to, kar je — četudi pri tem gineva. In pri vsem tern se zahteva še od učiteljstva, naj poučuje z vso vnemo na versko-nravni podlagi. N"aj vzgaja značajne državljane. Z učiteljstvom se postopa malo boljše kakor s sužnji, ono pa naj bo idealno, raoralno, vneto za dobro in lepo. Cudne razraere in čudne zahteve. Zanemarjeni hlapec naj gori v ljubezni za koristi gospodarja — svojega zatiralca! Take in enake misli nara silijo na papir danes, ko ni v šolo nobenega otroka radi hude zirne. Zunaj v prirodi razsajajo divji elementi; nam pa je pri srcu mraz in zopet raraz ... In naša oblastva?! Kaj jirn je mari naše gorje?! nG.u