Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniSki odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. - Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale.
mi
Domžale, 28. maj 1976 LETO XV   št. 10
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
OB DNEVU MLADOSTI
V naši domovini živi mladi rod danes srečno življenje. Mnogim komaj še seže v spomin težka prehojena pot, napori revolucionarne izgradnje, boj za svobodo in lepše življenje. 25. maj. Praznik mladinske pesmi, praznik cvetja, praznik mladosti. Praznik, ki je v zgodovini povezan z rojstvom najbolj našega, tovariša Tita. Praznovati v svobodi pomeni, praznovanje „nekega prekrasnega dne, ko bo delavec vzel politično oblast v svoje roke", kot je delal Marks.
Mladi izgrajujemo nov svet in to ni lahka naloga. Še težja postane, ko pomislimo na energijo in ustvarjalni zanos, ki so ga vložili naši očetje v to, da bi nam bilo lepše, da bi danes imeli to, kar imamo in še več. Mladina ne pozablja svojih dobrih učiteljev, vzgojiteljev, sodelavcev in predvsem tovarišev. V težavah in ob delu se zatekamo k našim starejšim tovarišem po nasvete, po delovno pomoč. In deležni smo jo na vsakem koraku. To ni skrbno bdenje starejših nad mlajšimi in ni „palica za neuspeh ter bombon za pohvalo." To je predvsem skupno iskanje boljših poti za dosego tistih ciljev, ki smo jih skupno zastavili. V čem je konkretnost naših ciljev? V borbi za življenjskost osvojenih ustavnih sprememb, v graditvi za dosego družbenega, ekonomskega in političnega cilja, da delavski razred zagospodari nad celotnimi pogoji dela in rezultati svojega dela, v uresničitvi zakona o združenem delu, v tem, da se še bolj poglobi enakopravnost med našimi narodnostmi, enotnost in obrambna moč socialistične samoupravne, neuvrščene Titove Jugoslavije, v tem, da podpiramo mednarodno solidarnost in sodelovanje proletariata.
Mladi hitijo v šolo, da si pridobijo znanje za življenje
Tudi letošnji 25. maj naj bo takšen kot res v svobodi - v obeležju delavnih manifestacij mladih, šele potem manifestativnih proslav. Zato, ker smo s prostovoljnim delom v mladinskih brigadah gradili 30 let svobode, pričakujemo 25. maj ponosni na delovne uspehe, na rezultate revolucionarne, samoupravne socialistične preobrazbe naše družbe. Revolucionarni sklepi in stališče kongresov ZK so danes široke akcije delavskega razreda, kmečkih proizvajalcev, mladine, napredne inteligence, vseh organiziranih socialističnih sil. To pomeni nadaljevanje revolucije danes v sedanjih pogojih. To je za nas revolucionarnost, ki je po Titovih besedah „nepretrgan in vztrajen boj ter premagovanje družbenih in političnih protislovij, iskanje in odkrivanje novih poti in rešitev, ob nenehni krepitvi enotnosti, socialističnih sil, predvsem Zveze komunistov. "
Mladi kot del delavskega razreda nosimo zastavo te revolucionarnosti, zastavo naše zgodovine, izročila narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Zastavo, ki obenem pomeni, da globoko spoštujemo borbo naših očetov in mater, na drugi strani pa, da smo tu in tu bomo ostali takšni kot smo in takšni kot hočemo biti.
Naša generacija se je rodila v novi Jugoslaviji. Vzgojeni in odraščali smo v socialističnem duhu, v duhu ljudske revolucije, zato je polpretekla zgodovina naša sedanjost. V tej sedanjosti pa ni prostora za vse tiste sile, z leve in desne, ki bi želele s to mlado generacijo manipulirati, kajti naša pot in to povemo vsem na ves glas, je Titova pot in pot delavskega razreda socialistične federativne Jugoslavije.
OK ZSMS Domžale
V POSOJILU ZA CESTE - NAŠA SOLIDARNOST
Pred vse nas je postavljena nova odgovorna naloga, katere rezultati bodo v največji meri odvisni od naše zavesti in solidarnosti. Prišli smo zopet na resnično razpotje izgradnje na ših cest, do problemov, ki jih vsak dan bolj občutimo: nezadovoljivo stanje naših cest, varnosti na njih in „črne kronike", ki polni nenehno naša glasila.
Javno posojilo ni nekaj novega v dosedanji graditvi naše domovine, saj smo že dvakrat vpisovali ljudsko posojilo, s katerim smo premagovali velike gospodarske težave. Obakrat smo čutili notranjo obvezo in dolžnost, da s posojilom lahko rešimo marsikaj, kar drugače verjetno ne bi mogli premostiti.
Tudi sedaj se moramo zavedati, da bomo vpisovali posojilo za nekaj, kar bo služilo vsem nam, kajti gradnja cest bo potekala tudi v naši občini in to nas bo še bolj povezalo z drugimi in omogočilo, da bo sodobna motorizirana karavana vplivala na rast našega gospodarstva.
Zavedamo se, da pomeni posojilo dodatno obremenitev za vse nas, toda ta obremenitev bo povrnjena in to ne samo v denarju, temveč tudi v novih cestah, v prometnih žilah, po katerih bomo hodili bolj varno in tudi bolj gospodarno. Ko bomo v teh dneh razpravljali o tem, kolikšen znesek posojila bomo vpisali, imejmo pred očmi to, da bomo z lastnim denarjem pomagali tlakovati poti, zavedajmo se, da solidarno združeni lahko izpeljemo tudi to nalogo, da bomo s plačilom v obrokih v dveh letih lahko ogromno pomagali pri sofinanciranju, ne, da bi bili pri tem socialno ogroženi.
Če govorimo o tem, da smo humana in samoupravno organizirana družba — kar smo že velikokrat in tudi sedaj dokazujemo - potem bomo tudi ob tej akciji znali ponovno izpričati našo zavest in dobro voljo za na daljnji razvoj in jo s primernim posojilom tudi dejansko izraziti.
POSOJILO ZA CESTE - je ne posredna pomoč trdnejšim gospodarskim tokovom našega družbenega razvoja.
POSOJILO ZA CESTE - je po novna preizkušnja naše zavesti in solidarnosti. Zavedajmo se, da je tudi od SODOBNIH CEST odvisen boga tejši jutrišnji dan in naša tesnejša povezanost, naša enotnost in ohranjevanje okolja, v katerem živimo in delamo.
ŠTAB ZA VPIS POSOJILA pri SOb Domžale
ZBOROVANJE KOMUNISTOV
Komite občinske konference ZKS Domžale je v počastitev Dneva zmage, 100-letnice rojstva Ivana Cankarja in sprejemu novih članov v zvezo komunistov organiziral svečano zborovanje in tovariško srečanje vseh komunistov domžalske občine- Zborovanje je bilo v Dvorani komunalnega centra v Domžalah in se ga je udeležilo okoli 850 komunistov. Med gosti so bili Franc Šetinc, sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, Majko Krivokapič - urednik slovenske izdaje Komunista, Franc Zupančič - Marjan — nekdanji partijski sekretar kamniško-domžalskega okrožja, Vinko Gobec — delegat Zveznega zbora Zvezne skupščine, Franc Avbelj-Lojko - narodni heroj, predstavniki občinskega komiteja ZKS Kamnik in vsi prvoborci domžalske občine.
A
	t,: ■	
		
		
i	J	
čim več mlajših ljudi. Tako je bilo na tem zborovanju nanovo sprejetih 105 novih članov, katerih poprečna starost znaša 27 let. Od celotnega števila je 58 članov mlajših od 25 let, 68 iz delovnih organizacij, 37 iz družbenih dejavnosti. Obrazložitev je podal predsednik Komisije za idejnopolitično usposabljanje tov. Peter Košir.
Komisija za podeljevanje priznanj pri Občinski konferenci SZDL Domžale je sklenila, da vsem nosilcem partizanske Spomenice 41 podeli posebno plaketo AKTI-
V lepo okrašeni dvorani je potekalo zborovanje domžalskih komunistov, ki je pokazalo, da so pripravljeni sprovajati v življenje mnoge naloge, ki se nahajajo pred njimi
KONCERT IN OTVORITEV RAZSTAVE
Pred začetkom slovesnosti je bil koncert Domžalske godbe na pihala pred slavnostnim prostorom, nato pa je sledila otvoritev razstave v počastitev 35-letnice ustanovitve 01 in Dneva zmage z naslovom ..Zaključni boji in osvoboditev Slovenije". Razstavo, ki jo je pripravil Muzej ljudske revolucije v Ljubljani in Kulturna skupnost Domžale je otvoril Franc Avbelj-Lojko. V svojem nagovoru je orisal dogajanja leta 1941, ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, njeno vlogo v času revolucije in NOB ter se spomnil tudi misli velikih slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki so dajali Osvobodilni fronti osnovno misel upora. Zadržal se je tudi ob sami vsebini razstave in tistimi boji, ki so se na slovenskih tleh končali 15. maja 1945 z dokončnim uničenjem okupatorja in njegovih pomagačev ter priključitvi Primorske in tež-
njam za priključitev Koroške k Jugoslaviji. V kulturnem sporedu je sodeloval harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale, ki ga je vodila prof. Majda Golobova.
SPREJEM NOVIH ČLANOV V ZK IN PODELITEV PRIZNANJ PRVOBORCEM IN ZLATIH ZNAČK
Osrednjo slovesnost je pričel sekretar Komiteja občinske konference ZKS Domžale tovariš Milan Narat, ki je v veličastno opremljeni dvorani pozdravil vse navzoče, posebej pa še prisotne goste. Nato je v krajšem nagovoru poudaril pomen samega zborovanja in delo komunistov pri izvrševanju nalog na področju sprejemanja novih članov. Brez dvoma lahko ugotavljamo, je poudaril tovariš sekretar, da je bilo na tem področju veliko narejenega in da osnovne organizacije izpolnjujejo sprejete sklepe partijskih organov in skušajo v vrste Zveze komunistov vključiti
Tudi v Domžalah je bila razstava „Zaključni boji za osvoboditev Slovenije", ki jo je otvoril narodni heroj Franc Avbelj - Lojko
VISTA, za njihovo delo pri organiziranju vstaje in za sodelovanje v revoluciji in NOB. Plaketo so prejeli: Franc AVBELJ-Lojko, Janez DOLINŠEK, Boris LENČEK-Igor, Stane MODEC, Anton LONCNAR, Ivan PIRŠ-Rastko, Jože PIRŠ-Luka, Jože PER-Nande, Ivan SEMEN-Stane, Franc ŠPORAR—Franjo in Tomaž SLAPAR-Tugo. Poleg tega je komisija predlagala, da prejme plaketo tudi Stane DOLANC -sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ kot bivši aktivist na kamniško-domžalskem območju in borec Šlandrove brigade ter vidni družbenopolitični delavec v povojnem in sedanjem obdobju.
Komite občinske konference ZKS je na svoji seji sprejel tudi sklep, da se 46 članom Zveze komunistov podeli zlata značka ZKJ za dolgoletno delo v organizaciji. Značke so prejeli:
Žebovec Pepca, Starin Marjan, Strehar Franc, Planine Martin, Anžin Janez, Trebušak Lovro, Bucik Tinca, Gionelli Lovro, Jeraj Franc, Skok Anton, Serko Niko, Petek Slavko, Kovač dr. Ludvik, Košir Peter, Lužar Marjan, Kolenc Dragica, Zor Frančiška, Hafner Hajko. Požar Miha, Sameja Antonija, Vreček Janez, Gostič Regina, Urankar Štefan, Urankar Fani, Firm Ivan, Habjan Anica, Penič Albin, Povž Ludvik, Železnik Jul-ka, Hribar Marko, Tomšič Ivan, Adamič Adolf, Brenčič Franc, Cizerle Jožefa, Sankovič Ivan, Bevk  Francka,  Durjava Milena,
Gale Anica, Lož Jože, Mežnar Francka, Ravnikar Franjo, Drožina Danica, Lenič Boža, Starin Stanka, Trpin Anton in Starin Stane.
IZ GOVORA TOVARIŠA ŠETINCA
Tovariš Šetinc je v svojem nagovoru opozoril novosprejete člane na velike žrtve, ki jih je Komunistična partija odnosno Zveza komunistov dajala skozi vsa leta svojega obstoja in si z njimi tudi utrdila svoj ugled ne samo doma, ampak tudi v svetu. Koje govoril o komunistih je med drugim dejal:
,,Komunisti nismo pridigarji ali frizerji, ki bi te sanjali novi svet, pri tem pa ne bi ničesar storili za njegovo urejanje. Jugoslovanski komunisti smo razgibali in vzvalo-vili ustvarjalne sile delavskih množic ter skupaj z njimi v celoti obnovili našo domovino. Ni je vasi, naselja in mesta, ki v teli tridesetih letih ne bi povsem spremenilo svoje podobe. Tudi naš delovni človek se je docela spremenil. To ni več nekdanji podložnik, ki se je moral globoko klanjati gospodi, čeravno je za hrbtom stiskal pesi. Vendar tudi danes še ni in tudi ne sme biti zadovojen s svojim položajem, s stopnjo svoje oblasti pri odločanju o vseh družbenih vprašanjih Toda to, kar že ima, je nekaj, o čemer nekoč niti slutil ni Niti za hip ne bi dovolil, da bi se povrnili stari časi, kajti s svojo akcijo je obrnjen v prihodnost, v novo, še bolj demokratično družbo, v nove
Sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc med svečanim govorom
bogatejše potrebe. Tudi za mlade generacije je ostalo dovolj dela, dovolj revolucionarnih izkušenj. Vse zaostale ledine še niso zorane in vse trdnjave starih odnosov in preživele zavesti še niso premagane. Caka nas še mnogo spopadov, morda celo tako usodnih, kot so bili tisti v minulosti. Ne malo situacij bo še, ko bo treba zaklicali: „Komunisti, naprej!"
Tovariš Šetinc je nadalje govoril o mladini in o tovarišu Titu, ki jc vse skozi znal povezovati in čutiti mlado misel, doživljati z mladino mnoge zmage in poraze, uspehe in zadrege, radost in žalost. Tako ima mladina danes pred seboj veliko nalogo, saj morajo biti mladi de-
(Nadaljevanje na'3. strani)
javni in pogumni, kritični in samokritični, ustvarjalni, sposobni najti sebe in svojo pot. vredni zaupanja. Ja prevzamejo krmilo našega /iv-Ijenja in naše prihodnosti v svoje roke. Predvsem pa je potrebno razumeti, je poudaril tovariš Šetinc, da sta samoupravna misel in akcija v naši družbi izraz družbenih potreb.
Ml
^4
12 prvoborcev domžalske občine je prejelo plaketo ,,Aktivista", ki jih je podelila predsednica Občinske konference SZDL tovarišica Marija Ivkovič. Na sliki Ivan Pirš-Luka prejema priznanje
Misel, ki se ne spreminja v akcijo, ki ne vpliva na življenjske tokove, mora slej ali prej uveriti ali pa se spremeniti v puhlo frazo"
IN KAJ MORAMO STORITI?
Postati moramo vedno nemirni iskalci novega, boljšega in naprednejšega! Boriti se moramo za od" pravljanje vsega tistega, kar je povezano z malomeščanstvom, odstranjevati moramo stare usedline preživelih odnosov. Stalno moramo skrbeti za večanje znanja in ti nadaljnje osvobajanje delovnih ljudi samih, pogoj za to pa je /nanje, s katerim moramo razumeti zakonitosti razvijajočega se sveta in dojemati spremembe, ki se v tem svetu dogajajo. Doseći moramo tisto, kar je dejal Ivan Cankar: .Človeku je treba preplezati tru-doma devetkrat devet plotov, dokler se ne prikažejo tisti cilji, ki so vredni njegovega razuma in nje-
govega srca." Te misli so nadvse dragocene in jih ne more premagati nobena sila v svetu. Vera v čoveka je vera v prihodnost in prepričanje, ki mu moramo biti /vesti tudi dandanašnji:
..Na  meni, na mojih plečih, na plečih   delavca—proletarca, sloni bodočnost   slovenskega naroda, naroda proletarca!"
Nadalje je tovariš Šetinc govoril o velikih dolžnostih in nalogah komunistov v razpravah o osnutku zakona o združenem delu. ,,Niti za trenutek ne smemo pozabiti, da je to velik, zgodovinski čas, ko zidamo povsem novo stavbo dela, da bi bflo v njej dovolj prostora za svobodno skupnost svobodnih ljudi", jc še posebej poudaril tovariš Šetinc. Opozoril je tudi na to, da ta boj ne ho lahek, ker v družbi obstojajo še vedno ljudje, ki skušajo čakati, da bi drugi namesto njih naredili tisto, kar bi morali narediti oni sami. Zavedati se moramo soodgovornosti vseh delov pri uveljavljanju družbenih interesov, to pa pomeni, da moramo biti sposobni dvigniti se nad meje sebičnosti, nad varljive, kratkotrajne učinke, ki zanemarjajo ali celo podcenjujejo skupne in splošne družbene koristi. Naš delavec mora vedeti, da je le v večji ustvarjalnosti mogoč napredek, da le dober gospodar premaga, ne samo fizični napor, ampak uporablja vse, da bi spremenil obstoječe stanje. Zaradi tega moramo biti organizirani in pod stalnim vplivom izobraževanja in kulture ter bogatiti ustvarjalno osebnost. „Človeku v takih razmerah ne pomeni vse denar, temveč hoče mnogo več; hoče bogatejši duhovni svet, več kulture ter še bolj človeške odnose znotraj počlovečene proizvodnje."
Svoj govor je zaključil z. mislijo, da so tovarištvo, požrtvovalnost in zavestna disciplina tisto, kar mora spremljati vse nas na nadaljnji poti graditve našega samoupravnega sistema.
KULTURNI PROGRAM
V kulturnem programu jc sodeloval   mešani   pevski zbor DKPD Svoboda  Mengeš,  ki jc s svojim kvalitetnim nastopom dokazal, da jc kvalitetno na zelo visoki stopnji.
saj so izvajane pesmi pod vodstvom prof. Tomaža I laheta /;>dovolile številne poslušalce. Tudi sam program je bil v celoti povezan z osrednjo mislijo tega srečanja komunistov, to jc, kako prikazati boj delovnega človeka za njegove pravice, nacionalno in socialno svobodo.
\j tO je sledilo tosariško srečanje, na katerem so posameznik: obujali spomine na svoja leta plod nega delovanja in se spominjali časov i/, dobe revolucije in povojne graditve naše samoupravne socialistične družbene stvarnosti.
SMO DOVOLJ UČINKOVITI IN DOSLEDNI?
Nekaj zapažanj v pripravah na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu.
V javni razpravi je osnutek zakona o združenem delu. Ta dokument ni le sad večmesečnega dela komisij, ki so ga pripravljale, temveč je tudi rezultat izkušenj, ki smo jih pridobili v dosedanji samo upravni praksi. Brez pretiravanja lahko trdimo, da prinaša ..mala ustava", kot pravimo zakonu o združenem delu. delovnim ljudem orožje, s katerim bodo obvladovali odnose v družbeni reprodukciji in vsej diužbi ter urejali medsebojna razmerja v skladu z načeli nove ustave. Še več- Novi zakon je oroz-
ku zakona o združenem delu so bili v veliki TOZD. delovnih in drugih organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih izvedeni sestanki političnih aktivov, na katerih so sprejeli konkretne načrte o poteku javnih razprav s posameznimi zadolžitvami in roki za njihovo uspešno izvedbo Pri tem kaze ponovno opozoriti na neodgovoren odnos do izdelave ocene samoupravnih razmer, ki jc opazna v nekaterih delovnih organizacijah.
Gre za to. da so se izdelave ocene samoupravnih razmer v teh organizacijah ,,lotili" s tem, da so
Predstavnica Republiške konference SZDL tovarišica Valentina Tomlje se je s političnim aktivom pogovarjala o tem, kako potekajo razprave o osnutku zakona o združenem delu v naši občini
Na svečanem zborovanju je bilo v vrste Zveze komunistov sprejetih 105 novih članov. Na sliki vidimo sekretarja tovariša Milana Narata, ko izroča člansko izkaznico novosprejeti tovarišici
jc v boju za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne demokratične družbe, je sredstvo za takšno ureditev procesa samoupravnega odločanja, da bosta delavce v zdru/enem delu in občan resnično odločala 0 pogojih in rezultatih svojega dela.
Prav zaradi pomembnosti tega akta morajo biti tudi priprave na javno razpravo izredno temeljite in morajo zagotoviti, da bodo vsi delavci seznanjeni s pomenom in vsebino osnutka zakona o združenem delu in da bodo v organizirani razpravi na demokratičen način lahko izrekli svoje predloge, mnenja in pripombe k predlaganim rešitvam. Osnova za javno razpravo pa mora povsod pomeniti temeljito oceno samoupravnih razmer s predlogi za izboljšanje, ki jih ponuja osnutek zakona o združenem delu.
Skladno s sprejetim načrtom aktivnosti javne razprave o osnut-
enostavno ugotovili, da imajo izvoljene vse samoupravne organe, ki delujejo po internih aktih ... se pravi, vse v najlepšem redu. brez kakršnihkoli problemov.
Ta in podobni primeri kažejo M dejstvo, da še zdaleč ni povsod obračunano s formalizmom, oportunizmom in neodgovornim delom samoupravnih, političnih in vodstvenih struktur, ki kot kaže še marsikje želijo ohraniti stare, preživele in ne samoupravne odnose.
Zato je nujno, da bomo svojo aktivnost v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu povzemali in gradili predvsem na podlagi kritične in ustvarjalne ocene samoupravnih razmer. Vsebino in določila osnutka zakona naj torej med javno razpravo preveri predvsem naša bogata samoupravna praksa, ne pa pravni formalizem.
Le tako bo zakon res takšen, kot si ga želimo!
Marjan Bolhar
GLAS Z OKLEGA
Mesec april nas vsako leto spominja na leto 1941, ko so našo domovino pregazile okupatorske horde in ko se je začelo za naš slovenski narod najhujše trpljenje, preganjanje, ubijanje in požiganje naših vasi. O vsem tem nas danes spominjajo nešteti spomeniki in spominske plošče širom naše domovine. Na teh krajih se leto za letom zbirajo mladi in stari, da počastijo spomin padlih borcev in talcev, ki so žrtvovali svoja dragocena življenja za našo svobodo. Tako so se žc v februarju zbrali na Okle m nad Ihanom še živeči prvoborci NOV in mnogi drugi, posebno mladina, ki se je rodila v svobodi, da prisluhnejo besedam borcev, ki so osebno sodelovali v hudih bojih K.-: Oklem. Prvoborce Karol Pance iim je povedal, da je prav 24. februarja leta 1944 bila tragična bi*'l. med partizani in veliko okupatorsko silo v Okleni. Tu sc je zbrala večja grupa partizanov z namenom, u~ sjredo na Dolenjsko izpopolnit iu formirat nove vojne enote. Borci, med katerimi sta bila
tudi dva italijanske narodnosti, so bili večina .icoboroženi. Nemci so borce nepričakovano obkolili in jih napadli iz t- Ji strani. Padlo je 72 partizanov na kr::;u samem. Na ta tragičen konec nas danes spominja na Oklem spominsko obeležje. Bili so to borci kamniško-domžal'kega okrožja. Padli borci so nafti svoj zadnji dom na Ihanskem pokopališču. Zato so si Ihanci 24. februarja izbrali za svoj krajevni praznik. Za izvedbo komemoracijskega programa so, kakor vsako leto, poskrbeli ihanski šolarji pod vodstvom Antona Križaja. Proslave so se udeležili tudi svojci padlih partizanov, predstavniki krajevnih organizacij, delavci podjetja „TERMIT" in ostali. Predsednik Občinskega združenja ZB NOV Avbelj Franc Lojko je položil pred spomenik venec, šolska mladina je prižgala svečke. Pance je zaključil svoje pripovedovanje z besedami, da želi vsem miru, svobode in da ne bi bilo nikdar več vojne!
K. P.
GOSPODARSKA GIBANJA V PRVIH TREH MESECIH
SPOŠTOVANI OBČANI!
V mesecu maju in delno tudi v juniju vas bodo obiskali aktivisti Rdečega križa, ki bodo zbirali prostovoljne prispevke za potresno območje Novogoriškega in Tolminskega.
Prosimo, da jim darujete po vaših močeh in možnostih, ali pa prispevke nakazujte direktno na žiro račun Republiškega odbora Rdečega križa Slovenije, Ljubljana Mirje 19. št-50103-678-51579 pod oznako: „Pomoć prizadetim po potresu".
Rdeči križ pričakuje, da boste tako kot vedno doslej izkazali polno solidarnost s prizadetimi.
OBČINSKI ODBOR RK Domžale
POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU
Občinski štab civilne zaščite se je sestal že prvi dan po potresu na Tolminskem in sproti spremljal poročila o nastali škodi. Že prve dni je poskrbel za to, da so posamezne delovne organizacije začele zbirati tisti material, ki so ga na ogroženem področju najbolj potrebovali. Tako so iz naše občine dali za pomoč prizadetim naslednje delovne in druge organizaije:
Prikolice: Papirnica, Tosama, Toko in Universale, Termit in Mlinostroj ter Avtoservis, Ljubljanska banka in Zavarovalnica SAVA - 5 prikolic in Helios 2 prikolici.
Šotore za trideset oseb: Helios, Indu plat i in delovne organizacije z območja Mengša ter skupščina občine-
Šotore za pet oseb: Slovenijales 2, Helios 2.
Poleg tega je Trgovsko podjetje Napredek dalo 50 odej in 200 rjuh, Oljarna 380 kg olja, Slovenijales 3 kv. m lesa in Helios mineralno vodo. Skladišče Florjan Babic je prispevalo 33 kom vzmetnic v vrednosti 20470,00 din.
V denarju pa so prispevali: Zdravstveni dom Domžale, 10.000,00 din, Lek Mengeš 40.000,00 din. Gostišče Konšek 10.000,00 din in Rdeči križ 6.000,00 din.
Akcija za zbiranje prostovoljnih prispevkov v krajevnih organizacijah SZDL se vedno poteka, ravno tako pa tudi v delovnih organizacijah. Občinski štab spremlja celotno akcijo in skuša uskladiti prizadevanja delovnih ljudi za pomoč prizadetim zaradi potresa na Tolminskem.
O zbiranju in pomoči bomo še pisali v našem glasilu.
M. L.
Aktiv gospodarstvenikov je na svojem zasedanju razpravljal o gibanju domžalskega gospodarstva v prvih treh mesecih letošnjega leta. Na podlagi analize, ki je bila narejena v 11 delovnih organizacijah, ki predstavljajo 85 % celotne naše industrije, je ugotovljeno, da je stanje še kar zadovoljivo in da ni kakšnih večjih zastojev. Pojavljajo sc večje zaloge gotovih izdelkov, zmanjšale pa so se terjatve in obveznosti do dobaviteljev. Ravno tako sta zadovoljiva izvoz in uvoz, saj je uvoz znatno manjši, kot je bil v istem obdobju lani. Gospodarska rast je približno takšna, kot je bila v zadnjem obdobju lanskega leta, vendar pa v letošnjih prvih treh mesecih ni bilo blokiranih delovnih organizacij. Posebnost pa je povpraševanje na trgu in tudi precej težavno in nejasno stanje v trgovskih  delovnih  organizacijah. Te
skupno porabo stalno usklajevati z gospodarsko rastjo in odpravljati vsa neskladja, ki bi se v bodoče pojavljala.
Na to so predstavniki posameznih delovnih organizacij poročali o trenutnem stanju.
PAPIRNICA je v prvem trome-sečju bila v celotni realizaciji 1 % nad predvidenim planom. Večjih težav delovna organizacija nima, vendar pa ostaja še nadalje odprto vprašanje izvoza triplcx kartona, ki ga mora izvažati, če hoče uvažati določene surovine. Glede na to, da mora Jugoslavija uvažati triplex karton, iščejo v delovni organizaciji rešitev, kako bi v okviru Zvezne gospodarske zbornice uredili to vprašanje tako, da bi Papirnica zalagala domače tržišče, vendar pa kljub temu dobivala sredstva za uvoz surovin.
TRAK je v pivih treh mesecih
V prostorih skupščine občine so pooblaščeni delegati delovnih organizacij podpisali dogovor o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje od 1976 - 1980, ki določa nada In ji razvoj naše občine v srednjeročnem obdobju
namreč nimajo dovolj obratnih sredstev, da bi lahko ustvarjale večje zaloge in da bi lahko nudile vse tiste artikle, po katerih je veliko povpraševanje.
V prvih treh mesecih se je produktivnost povečala za 21 % (lani je bil indeks 59 %), celotni dohodek je rastel po stopnji 25 %, število zaposlenih pa po stopnji 4 %. Neto osebni dohodki so narasli za 23 % in so 2 % nad rastjo produktivnosti. Življenjski stroški pa so v prvih treh mesecih naraščali po stopnji 26 %.
V razpravi je najprej tovarišica Marija Ivkovič opozorila na nekatera vprašanja odstopanja od resolucije in opozorila na to, da bodo morale samoupravne interesne skupnosti seznaniti vse zbore uporabnikov s stanjem viška in manjka sredstev, kar je nastalo ob zaključnih računih in bo treba narediti medsebojno poravnavo in zagotoviti delo na vseh področjih. Opozorila je tudi na to, da bo potrebno
dosegel 98 % realizacijo in tudi v zadnjem času sklenil pogodbe z Beti in Lisco. V tem obdobju znašajo terjatve do kupcev 45 7<. obveznosti pa 26%, Delovna organizacija je morala znižati program delno zaradi preusmeritve, vendar pa to ne bo vplivalo na njeno nadaljnje poslovanje.
MLINOSTROJ jc v prvih treh mesecih povečal proizvodnjo za 23 % napram istemu obdobju lanskega leta tako, da je dosegel 1.350.000,00 din realizacije. Težav s plačili ni bilo, pozna pa sc sezonski način dela, saj delovna organizacija proizvaja opremo, ki jo koristijo predvsem kmetijski proizvajalci meseca junija in septembra. Delovne sile niso povečali, ker pričakujejo, da se bodo na delo vrnili delavci, ki služijo vojaški rok, in začeli redno delati učenci poklicne šole.
(Nadaljevanje na 5. strani)
TOKO je v zadnjem času veliko razpravljal o obstoju TOZD Usnjar-na in TOZD Inštitut in vse analize kažejo, da se bosta oba TOZD pridružila k OZD. To je potrebno zaradi tega, ker je stanje na tržišču s kožami zelo težavno in je morala že sedaj TOZD Galanterija pokrivati nastale izgube. V letošnjih prvih treh mesecih beleži Galanterija 15% povečanje, prodaja pa se je povečala za 1 2 %, izvoz se je povečal za 300'/, zaloge pa so se povečale za 30 ''/c Pri iskanju vzrokov za zaloge so odkrili predvsem to.   da  dotnači   trg  ne kupuje
Posebnih problemov nimajo, vendar pa tudi čakajo na spremembo zakonodaje in to predvsem tiste, ki uravnava uvoz surovin, ki jih doma ne izdelujemo.
SEMESADIKE je ena izmed tistih delovnih organizacij, ki ne more za krajše obdobje planirati proizvodnje, saj traja njihov ciklus štiri leta. V prvih treh mesecih je uvoz, dosegel višino 87 milijonov dinarjev, izvoz pa 340 milijonov dinarjev. Težave, ki nastajajo, so predvsem v tem. da niso urejeni odnosi z gozdnim gospodarstvom predvsem pri proizvodnji sadik, kar pa bo nujno potrebno urediti, če
Gradbena dela na novem objektu delovne organizacije Toko hitro
napredujejo
njihovih izdelkov. Pričakujejo pa, da se bo to stanje izboljšalo, če bodo rešeni  nekateri zvezni predpisi, predvsem na področju carin in pa cen.
TOSAMA tromesečna proizvodnja je bila manjša za 7 %, vendar je bil kljub temu dosežen velik izvoz, saj je dosegel že višino 6 milijonov dolarjev. Izvoz, bi bil lahko še večji, če bi ne nastopile težave zaradi izvoza v Sovjetsko /vezo. ki je dosedaj nemoteno potekal preko Italije in firme INEX (jugoslovanska firma) in ko je bil izvoz preusmerjen preko Švice. Če bi vse normalno potekalo, bi lahko že izvozili za 1.660.000.00 švicarskih frankov v Sovjetsko zvezo. Pričakujejo, da bodo / razgovori dosegli to, da bo ta izvoz lahko nemoteno potekal.
HELIOS je v prvih treh mesecih imel manjšo proizvodnjo predvsem v TOZD laki in umetne smole in to zaradi tega, ker ni mogel uvoziti za 150 milijonov SD surovin iz zapadnih držav. Zaradi tega je zastal tudi izvoz v Sovjetsko zvezo, ki bi lahko dosegel zc 3 milijarde SD. Ravno tako smatrajo, da ni dopustno v okviru odobrene retencijske kvote nakazovati, katere surovine lahko delovna organizacija nabavlja, posebno pa ne, če teh surovin ne proizvajamo doma. Ravno tako občutijo pomanjkanje odkupa na domačem tržišču, kar, izhaja iz toga. da trgovska podjetja nimajo dovolj obratnih sredstev.
SLOVENIJALES je povečal proizvodnjo za 24'/, in dosedaj izvozil že za 1 milijon dolarjev svojih izdelkov na zapadna tržišča.
bomo hoteli slediti stalnemu obnavljanju naših gozdov.
NAPREDEK je povečal fakturirano realizacijo za 21 %, stanje zalog znaša 28 % in je dosegel v prvem tromesečju 98 % planirano realizacijo, kar znaša 7.6 milijard dinarjev. Osnovni problem je pomanjkanje stalnih obratnih sredstev in pa velik napor za dograditev Veleblagovnice. V načrtu imajo tesnejšo povezavo z delovnimi organizacijami na območju občine in za prodajo proizvodov, ki jih izdeluje naše gospodarstvo-
LJUBLJANSKA BANKA izkazuje dobre rezultate, kar pa je predvsem posledica prenosa izplačila OD potom hranilnih knji/ic Dejstvo je. daje ta oblika izplačila, v katero so vključene vse delovne organizacije, razen dveh manjših, omogočila banki okoli 4 milijarde sredstev, ki jih lahko obrača in s tem pomaga gospodarstvu. Da je stanje tako. je velika zasluga tudi v tesnem sodelovanju / izvršnim svetom skupščine občine in pravočasnim odkrivanjem gospodarskega stanja v posameznih delovnih organizacijah.
I JEK je povečal proizvodnjo za 14 7r\ čeprav jc bila predvidena šc enkrat tolikšna povečanost. Vzroke za manjšo prodajo lahko iščemo v tem, da bolnice in lekarne nimajo obratnih sredstev za večje nakupe, pri proizvodnji v obratu Mengeš pa v tem, da ni bilo mogoče uvoziti določene opreme, ki bi lahko zagotavljala nemoteno proizvodnjo in s tem tudi večji  izvoz. Tako na
račun   opreme   beležijo izpad 400.000 dolarjev izvoza.
HIDROMETAL je zmanjšal proizvodnjo za 20 %, za kar pa je potrebno iskati vzroke predvsem v pomanjkanju stalnih obratnih sredstev in v tem, da ne morejo nastopati pri velikih projektih. Opažajo pa tudi to, da nekatere močnejše delovne organizacije posegajo na njihovo področje, to je na proizvodnjo čistilnih naprav in s tem izpodrivajo delovno organizacijo s tržišča. V tem času jim je uspelo skonstruirati tri nove vrste turbin, ki jih bodo kmalu poslali na trg.
FILC ugotavlja, da jc prodaja v prvih treh mesecih padla za 29'/. Ta padec je predvsem odvisen od trgovine in pa zaradi stanja v gradbeništvu in kovinsko predelovalni industriji. V zadnjem času opažajo, da se delovne organizacije obračajo na njih neposredno in ne preko trgovine in da nemoteno poteka tudi zadovoljevanje potreb avtomobilske industrije. Sklenili pa bodo z IMOS poslovno tehnično sodelovanje in upajo, da bo to ugodno vplivalo na njihovo proizvodnjo. Medsebojne obveznosti na podlagi novega zakona imajo v glavnem poravnane, vendar pa imajo nekaj neplačanih iz. drugih področij.
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE jc doseglo planirani dohodek in načrtuje večjo dejavnost z graditvijo centralne čistilne naprave na podlagi samoupravnega sporazuma, ki je bil sklenjen za gradnjo kolektorja Kamnik-Doirtžalc.
Na podlagi razprave šc ostalih jc aktiv gospodarstvenikov sprejel naslednja priporočila in ugotovitve:
- stanje gospodarstva v občini po dosedanjih rezultatih še ni kritično, vendar je potrebno urediti vse. da ne bo nazadovalo;
- zaradi tega. ker naraščajo zaloge v nekaterih delovnih organizacijah je potrebno, da komercialne službe naredijo ponovno
analizo tržišča in skušajo najti ustrezne rešitve s trgovinskimi organizacijami; — nujno je potrebno narediti analizo vseh samoupravnih interesnih skupnosti in odpraviti neskladja, ki so se pojavila na področju skupne porabe glede na stopnjo rasti, ki izhaja iz resolucije;
sprejeto je bilo priporočilo, da naj   vse  delovne organizacije sodelujejo z, izvršnim svetom pri skupščini občine in skušajo z njim reševati nastajajoče probleme in iskati ustrezne rešitve v medsebojni povezavi. O STANOVANJSKI PROBLEMATIKI je bil  seznanjen aktiv gospodarstvenikov   in   je zaradi srednjeročnega   programa razvoja na tem področju ugotovil dejansko stanje, vendar pa sprejel sklep, da je potrebno celotno problematiko na področju stanovanjske izgradnje v srednjeročnem obdobju ponovno proučiti,    narediti porazdelitev sredstev, ki se združujejo v te namene in predvsem odpraviti nemogoče zatečeno stanje na področju vzgojnovarstvenih in šolskih ustanov.  To vprašanje  bo ponovno prišlo na dnevni red in mu je potrebno dati dokončno obliko, ki bo sprejemljiva tako za razvoj tega področja v občini, kakor tudi za njegovo materialno osnovo.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE jc bila naslednja točka dnevnega reda in je bilo posredovano kot informacija z namenom, da se delovni kolektivi s to problematiko širše spoznavajo v bi i/nji prihodnosti.
JAVNO POSOJILO /A CESTE jc bilo obravnavano s stališča, da DO šiab pripravil vse potrebno, da bo mogoče v delovnih kolektivih i/vesti akcijo tako. kot je zamišljena.
O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU so bili gospodarstveniki ponovno opozorjeni na roke glede javne razprave, kijih jc sprejel 21. aprila politični akiiv v Radomljah.
SPOŠTOVANI OBČANI!
Sporočamo vam, da bo letos deveta vseslovenska akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, zadnji četrtek, dne 27. maja 1976 od 17. do 19. ure.
Zbiralo se bo v krajevnih skupnostih Domžale. Mengeš. Jarše, Vir, Dob, Radomlje in Trzin.
Pripravljene zavitke oblačil, zvezanih čevljev in posteljnine bodo pobirali aktivisti Rdečega križa po hišah, ali na zbirališčih v blokih v četrtek, dne 27. 5. 1976 od 17. do 19. ure.
Zagotavljamo vam, da bodo vaše stvari ob pravem času prišle v prave roke! OBČINSKI ODBOR RK
Domžale
TOVARIŠKO SREČANJE
Komisija za bivše politične zapornike, intemirance in izgnance pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale
OBVEŠČA
vse tiste, ki so se prijavili Krajevnim organizacijam ZZB NOV, da bo TOVARIŠKO SREČANJE v soboto, dne 12. junija 1976 ob 14. uri v prostorih Gostišča in kegljišča REPOVŽ v Domžalah.
To obvestilo velja kot vabilo na tovariško srečanje!
Komisija
JAVNO POSOJILO ZA CESTE
VPISOVANJE POSOJILA V NAŠI OBČINI
Na podlagi sklepa, ki ga je sprejela skupščina SRS, da se za gradnjo cest v naši republiki razpiše javno posojilo, je izvršni svet skupščine občine imenoval Štab za izvedbo posojila za ceste in za predsednika tega štaba predsednika skupščine Jerneja Leniča. Štab se je sestal že na treh sejah in razpravljal o tem, kako v naši občini pristopiti k zbiranju posojila, saj moramo zbrati 14.231.000,00 din. Na podlagi dosedaj sprejetih navodil je štab obravnaval predlog vpisnih mest v vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter tudi razpravljal o tem, kako bi naj celotna akcija potekala in da bi v tej akciji sodelovali vsi naši delovni ljudje in občani.
Glede na to. da bi naj sleherni izmed nas pomagal reševati vprašanje naših cest in s svojim prispevkom pomagal rešiti to pereče vprašanje, je štab sprejel sklep, da morajo biti neposredni nosilci te naloge v delovnih organizacijah vse družbenopolitične organizacije in strokovne službe, v krajevnih skupnostih pa socialistična zveza z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zaradi tega bodo v najkrajšem času pripravljeni tudi vsi potrebni materiali tako, da bo mogoče do predvidenega roka, to je do konca oktobra 1976 vpisati posojilo.
Na podlagi tega bodo izdane odločbe o določitvi vpisnih mest za javno posojilo in to za delovne
organizacije kot tudi za krajevne skupnosti.
Štab je na podlagi zneska, ki je predviden za našo občino prišel tudi do tega, da bi lahko zbrali vsa sredstva s tem, da bi vsi zaposleni vplačali 1/2 mesečnega dohodka izračunanega na podlagi podatkov iz leta 1974, seveda ob tem, da bi določeni znesek vplačali tudi upokojenci, zasebni delodajalci in kmetje. Višina zneska bi naj bila sorazmerna tistemu, ki bi ga vplačali delavci iz delovnih organizacij.
Štab je med drugim sprejel tudi to, da bo sproti poročal o tem, kako poteka in kako se bo odvijal celotni proces tega posojila, ki je podoben „ljudskim posojilom", ki smo jih že imeli v naši republiki.
Vpisani znesek bo mogoče vplačati naenkrat ali pa v največ 24 mesečnih obrokih, odvisno od tega, kako se bo vsak vpisovalec odločil. Za vplačane zneske bodo izdane obveznice, ki se bodo obrestovale po 10-odstotni lemi obrestni meri. Obresti se bodo obračunavale in izplačevale za nazaj, obenem z glavnico. Ker bo vpisovanje trajalo dve leti, bo prvo izplačilo zapadlo 1. julija 1979, leta. Višina posojila pa bo za vse občane tudi odbitna postavka pri odmeri davka na osebni dohodek. Za vplačano posojilo daje poroštvo Socialistična republika Slovenija s tem, da bo v celoti v predvidenem roku vrnila javno posojilo z vsemi pripadajočimi obrestmi v predvidenem roku.
Skupščina občine Domžale Stab za izvedbo posojila za ceste
- odstopljeni prometni davek od prodaje bencina (nad 22,5 %)
- cestna taksa
- taksa na tuja motorna vozila
- cestnina
- odplačila posojil •domača posojila
- ljudsko posojilo
- mednarodna posojila
SKUPAJ
2.233,8 782,2 22,5 355,0 25,0 52,0 900,0 187,0
10.847,20 din
Na območju Domžale imamo 37,9 km regionalnih cest in 31 km magistralnih cest, skupaj torej 68,9 km.
Po planu I srednjeročnega programa je predvideno, da bomo na območju občine rekonstruirali, modernizirali in izboljšali 17,15 km magistralnih cest in 20,1 km regionalnih cest, za kar bo potrebno zbrati sredstva v višini 27.500.000 + 34.100.000, to je skupno 61.600.000 N din.
TABELARIČNI PRIKAZ DEL MAGISTRALNE CESTE
Magistralna testa 1/10 Ljubljana
St.I/10        Ločica-Trojane Trojanc-Zclodnik Želodnik - Domžale Domžale Trzin Trzin Črnuče
SKUPAJ
17.15 km
Maribor
0,90 km 10,75 km 1,20 km 1,50 km 2,80 km
27,5 mio.
1,4 mio. 17,2 mio. 2,0 mio.
2.4 mio.
4.5 mio.
Ojačitev in modcrni7.acija
2,20 km      3.10 mio
2,40 km 1,00 km 1,00 km
7,10 km 1,30 km 5,10 km
3,40 mio 1,40 mio 2,70 mio
11,40 mio 5,00 mio 7,10 mio
Ojačitev in modernizacija
Rekon- ovinka v Ooričici Rekonstrukcija Izravnava vozišča Modernizacija
20,10 km     34,10 mio
JAVNO POSOJILO ZA CESTE V SR SLOVENIJI
Skupščina občine Domžale je na svoji 14. skupni seji vseh zborov, 12. 12. 1975 obravnavala SREDNJEROČNI PROGRAM VZDRŽEVANJA, REKONSTRUKCIJ. MODERNIZACIJ IN GRADENJ REGIONALNIH IN MAGISTRALNIH CEST v SR Sloveniji za obdobje 1976 1980.
Po razpravi so delegacije vseh treh zborov skupščine enoglasno izglasovale stališče, da Republiška skupnost za ceste pri nadaljnjem delu stori vse potrebno za realizacijo plana I, ki je bil variantno prikazan v srednjeročnem programu. S to odločitvijo je skupščina občine Domžale dala vso podporo predlagani finančni konstrukciji za realizacijo plana I srednjeročnega programa, ki poleg ostalih virov financiranja predvideva, da bomo v SRS za ceste zbrali 900.000.000.00 N din z JAVNIM POSOJILOM.
S planom I srednjeročnega programa vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj regionalnih in magistralnih cest v SRS za obdobje 1976-1980 se predvideva:
- modernizacija 728 km makadamskih cest;
- ojačenje 601 km moderniziranih cest;
- novogradnja 1 17 km cest. od tega 36 km avtocest,
- novogradnja 22 cestnih mostov;
- gradnja podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljanje črnih točk v prometu.
Za realizacijo tega programa bo potrebnih 10.847.200.000 N din. Ta sredstva naj bi se zbirala na naslednji način:
v milijonih din
Regionalne ceste
Št. 322/11 Mostc-Mcngcš
322/11 Mengeš-Trzin
322/IIa        Mengeš Duplica 336/11 Želod nik Moravče
366/11 Drtija Izlake
371/11 Šentjakob-Domžale
371/11 Domžale-Duplica
SKUPAJ
I    Z javnim posojilom za ceste mora občina Domžale zbrati, glede na število zaposlenih, 14.231.000 N din. Vpisniki in vplačniki posojila so:
a) Občani, ki združujejo delo.
b) Občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter ostale fizične osebe, to je: kmetje, upokojenci, obrtniki, osebe, ki opravljajo svobodne poklice, in drugi občani.
c) Uporabniki družbenih sredstev.
č) Občani, ki prebivajo v drugih republikah in pokrajinah SFRJ.
d) Delavci začasno zaposleni v tujini.
NAČIN VPISOVANJA IN PLAČEVANJE POSOJILA
- Fizične osebe (delovni ljudje in občani) v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah.
- Pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pri Službi družbenega knjigovodstva.
Fizične osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih.
Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta.
Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah (glavnica in obresti, ki dospevajo v izplačilo 1. julija vsakega leta). Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979.
Prepričani smo, da bo razpis javnega posojila za ceste v občini Domžale uspel in da bomo v celoti zbrali sredstva, ki po sistemu zbiranja odpadejo na našo občino.
S tem bomo prispevali svoj delež, za boljše ceste, večjo varnost, hitrejši razvoj krajev Slovenije kot celote.
OGLAS
„UNIVERSALE bukov, slamnikov Domžale, Kidričeva 4
tovarna klo-in konfekcije
- Prispevek od prodaje pogonskih goriv
- združevanje sredstev TOZD 4 %
- 0,40 din prometnega davka od prodaje plinskega olja
—0,60 din od prodaje plinskega olja
1.706,1 2.760,3
729,3 1.094,0
SPREJME VEČ INDUSTRIJ SKIH ŠIVILJ.
Prednost imajo kvalificirane šivilje in krojačice ter mlajše delavke za priučitev. Prijave sprejema kadrovski oddelek.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev „Universale" Domžale
JAVNA ZAHVALA
Vsa športna javnost kakor športniki Ihana se za vso izkazano pomoč zahvaljujejo delovnemu kolektivu UNIVERSALE Domžale, obratu Farme bekonov Ihan, ki so nam vsestransko pomagali pri vseh športnih akcijah in drugih oblikah.
Vsem delavcem v obeh delovnih organizacijah želimo še veliko uspehov in še tesnejšega sodelovanja tudi v bodoče!
Športniki Ihana
OBRAMBNE PRIPRAVE V KS
Nova ustava jc prinesla nekatere pomembne vsebinske spremembe v temeljnih strukturah našega družbenopolitičnega in družbeno-ekonomskega življenja.
Krajevna skupnost jc opredeljena kot temeljna samoupravna skupnost, ki jo delovni ljudje oblikujejo na območju, na katerem prebivajo zaradi neposrednega uresničevanja svojih skupnih interesov in potreb. Med njimi zavzema izjemno pomembno mesto tudi področje ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani ter njihove organizacije organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za splošni ljudski odpor, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in izvrševanje drugih nalog, pomembnih za obrambo države.
Ustavna in zakonska opredelitev pravic in dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter slehernega posameznika na področju ljudske obrambe jc izhodišče za nadaljnje po-družbljanje in izgradnjo koncepcije splošnega ljudskega odpora.
Dosedanje obrambne priprave v krajevnih skupnostih so dosegle ustrezen razvoj in dobre rezultate. Težišče dela je slonelo na odborih za splošni ljudski odpor, ki so bili ustanovljeni v večjih krajevnih skupnostih in so skrbeli za obrambne priprave za več krajevnih skupnosti.
Takšna organizacijska struktura pa ni v skladu z načelom, da mora vsaka krajevna skupnost organizirati lastne obrambne priprave in izdelati lasten obrambni načrt. Zato smo pričeli Z organiziranjem odborov za ljudsko obrambo tn družbeno samozaščito v vsaki, tudi najmanjši krajevni skupnosti naše občine, formirali bomo torej ,,družbenostrokovnc" organe za neposredno izvajanje obrambnih priprav, ki združujejo področje ljudske Obrambe kot obliko oboroženega in neoboro-ženega odpora ter civilne zaščite in področje družbene samozaščite kot najširše aktivnosti delovnih ljudi za varovanje socialističnega samoupravnega sistema in za zavarovanje človeka pred zunanjimi in notranjimi napadi vseh vrst in oblik. Takšno organiziranost krajevne skupnosti bo uveljavil tudi nov republiški zakon o ljudski obrambi.
Krajevne skupnosti, ki so že imenovale odbore za družbeno samozaščito v skladu z dogovorom o družbeni samozaščiti, bodo le-te vključile v odbor za
ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot pododbor ali komisijo.
Glede na vsebino dela odbora, ki skrbi za celovitost obrambnih priprav na območju krajevne skupnosti, izdeluje obrambni načrt, proučuje materialne in druge pogoje za oborožen boj in druge oblike odpora, organizira in pripravlja civilno zaščito, usposablja in vodi enote teritorialne obrambe, organizira službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, skrbi za obrambno vzgojo in opravlja druge naloge, določene s statutom krajevne skupnosti in obrambnim načrtom občine, ima odbor tudi komisije za posamezna področja dejavnosti, štab civilne zaščite z enotami in štab za teritorialno obrani bo.
Da bi bilo zagotovljeno uspešno delo odbora in vključevanje vseh delovnih ljudi v obrambne priprave, morajo biti v odboru najodgovornejši predstavniki krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih in drugih organizacij, v katerih se občani združujejo.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in njegove komisije imenuje svet krajevne skupnosti potem, ko o predlogu razpravljajo tudi družbenopolitične organizacije oziroma ..politični aktivi' krajevne skupnosti. Posebno pozornost moramo posvetiti vključevanju mladih, žensk, borcev NOV in rezervnih vojaških starešin tako, da se bodo izkušnje in prekalje nost prepletale z mladostno domiselnostjo in pogumom.
Imenovanje odborov, komisij in štabov je le prvi korak k nadaljnjemu izpopolnjevanju obrambnih priprav v krajevni skupnosti. Svete krajevne skupnosti in odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito čaka cela vrsta pomembnih nalog pri izdelavi obrambnih načrtov, usklajevanju statutov krajevnih skupnosti in nenehnem usposabljanju vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora za delovanje v najtežjih razmerah.
Vse sile usmerjamo v ustvarjalno delo in graditev naše samoupravne socialistične skupnosti in si dosledno prizadevamo za politiko miru. smo proti vojni in agresivnim pritiskom katerekoli vrste. Prav zato pa moramo biti pripravljeni, da vedno in / vsemi silami in sredstvi, ki so nam na razpolago, varujemo in branimo našo svobodo, neodvisnost, teritorialno nedotakljivost, našo socialistično oblast in samoupravni družbeni red.
M. J.
Ustavili smo se pri spomeniku pod Sumberkom. V bližini so skupine začele izpolnjevati svoje naloge. „Rešcvalci" so dajali prvo pomoč ..ponesrečenim" in pri tem izkazali še svoje spretnosti. Sledila jc druga naloga. Prehoditi smo morali 270 parnih korakov v smernem kotu 4600 hiljaditov. To ni bila lahka naloga, še posebno, če upoštevamo, da nas je pot vodila čez gozd in je bila vsa razmočena, vendar smo se kljub temu dobro odrezali.
f-------*
KAKO SE PRIPRAVLJAMO NA SLO
. ____ J
Kol vsako lelo smo tudi letos pripravili orientacijski pohoti. V soboto, dne 24. 4. smo se ob deveti uri zbrali pred šolo. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Bilo je oblačno in dežje vztrajno padal. Pred odhodom smo se še okrepčali z malico. Nekateri učenci so šli na Oklo, kjer jc bila proslava, drugi na krajši pohod k spomeniku padlih pod Šum-berkom, učenci biološkega krožka pa smo imeli orientacijski pohod. Poleg tega smo tudi tekmovali v nuđenju prve pomoči ponesrečenim in v streljanju z zračno puško.
Pod vodstvom Ivane Tkalec in Marjana Čudna smo odšli proti Šumberku. Sprva smo se ustavili na razpotju v bližini šole v smeri Podrečja, kjer smo dobili potrebna navodila. Razdelili smo se v tri skupine in nadaljevali pot skozi Podrcčje. S seboj smo imeli nosila, torbice PP ter kompas. Odšli smo pogumno, saj s pravilnimi podatki in to pripravo določenega kraja ne moremo zgrešiti.
Po opravljenih nalogah smo se vrnili v šolo- Okrepčali smo se in se z novimi močmi pomerili v streljanju z zračno puško. Kljub slabemu vremenu smo svoje naloge požrtvovalno in dobro opravili. Z novimi izkušnjami in spoznanji smo obogatili naše znanje o civilni samozaščiti.
Kerč Sašo OS Dob
SREČANJE PLANINCEV, JAMARJEV IN TABORNIKOV
VI. PLANINSKI TABOR NA GORJUŠI
Mcddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja je organizacijo letošnjega VI. planinskega tabora poveril Planinskemu društvu Domžale. Namen tega tabora je bil v tem, da se srečajo planinci, jamarji in taborniki in da utrdijo medsebojne vezi.
bila slučajna, kajti to, kar planinci doživljajo na doseženem in premaganem vrhu planin, doživljajo jamarji na osvojenem vrhu globoko v zemeljski notranjsti. Vendar pa so občutki in doživljaji podobni: uživanje miru in veličastnih, neprecenljivih, enkratno doživetih lepot. Tem občutkom se neizbežno pridruži zavest, da moramo varovati naše naravne lepote in eebtno okolje, ostri se nam zavest ponosa, da je to naša zemlja, naša domovina, vredna naše ljubezni in pri pravljenosti vedno in povsod jo braniti - ne le to, kar je nad zemljo, ampak tudi bogastvo in življenje globoko pod zemljo-"
Slavnostni govornik je bil tovariš Vinko Hafner. Vse navzoče je pozdravil v imenu družbenopolitičnih organizacij ljubljanskega območja. Izhajal je iz tega, da je v 30 planinskih društvih 22.000 čla nov in da so pomembni družbeni dejavnik, posebno še zato, ker t člani izvirajo iz vrst delavstva in mladine ter jim planinarjenje pomeni pridobivanje novih moči za
Praktično delo najmlajših pri usposabljanju v okviru priprav na splošni ljudski odpor je zelo koristno
Sekretar mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner med pozdravnim govorom
Predsednik Planinskega društva Domžale Maks Prelovšek je v svojem pozdravnem govoru poudaril velik pomen samega zbora in med udeleženci, ki jih je bilo približno 3000, pozdravil Viktorja Avblja -člana Sveta federacije, Toneta Bolcta člana predsedstva skupščine SRS, dr. Miha Potočnika -predsednika Planinske zveze Slovenije, Vinka Hafnerja sekretarja Komiteja mestne konference ZKS Ljubljana, narodna heroja Mirka Jermana in Franca Avblja Lojka ter vse predstavnike političnega in družbenega življenja iz domžalske in sosednjih občin.
Dobrodošlico vsem udeležencem VI. planinskega tabora je izrekel predsednik skupščine občine Jernej Lenič. V svojem nagovoru se jc zahvalil tudi vsem tistim ki so se tvorno vključili v praznovanje 35-lctnice vstaje tudi v planinski organizaciji in je to za Planinsko društvo Domžale istočasno tudi veliko priznanje. Med drugim jc tovariš predsednik dejal:
,,Na planinski tabor ste prišli na Gorjušo, v kraj daleč naokrog v Sloveniji znan po revolucionarni zgodovini, kjer so si svoj dom s prizadevnim in trdim delom postavili naši jamarji. Izbira kraja najbrž ni
Marjan Oblak je v imenu Planinske zveze Slovenije pozdravil planinski tabor in opozoril na pomemb no vlogo planincev v našem življenju
delo in istočasno tudi del množične rekreacije. Poleg tega pa je planinstvo brez dvoma vtkano tudi v narodno obrambni koncept, saj bo le dobro fizično pripravljen in oborožen človek lahko premagoval vse težave in nadaljeval v NOB dosežene revolucionarne uspehe- Brez dvoma je v tridesetih letih tudi planinstvo močno napredovalo, vendar pa moramo biti pozorni tudi na to, da na širšem Ijubljan-
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z. 9. strani)
skem območju živi 50.000 mladih delavcev, da imamo na višjih in visokih šolah 20.000 študentov in da imamo v srednjih šolah 30.000 dijakov. Od vseh teh pa je organiziranih v planinskih organizacijah le 10 '/ mladih, kar pomeni, da bo potrebno še veliko narediti in vključiti mladega človeka v to humano in borbeno organizacijo. Pri vsem tem pa se moramo zavedati tudi tega. da nam ne smejo pomeniti vrhunski dosežki v evropskih in izven evropskih gorstvih vse. ampak da moramo v Drvi vrsti spoznati svojo lastno domovino, njene lepote in na teh domačih poljih gojiti tovarištvo, medsebojno pomoč in ljubezen do lepot lastne zemlje.
pa moramo na eni strani slediti tokovom v sodobnem turizmu in pa se istočasno zavedati, da moramo ohraniti čim več lepot tiste narave, za katero vemo, da nam je lahko vsem v ponos. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na neposredno okolico, v kateri živimo in zaradi tega moramo povezati s tranzvcrsalami tudi poti v okolici Ljubljane, da bo na njih lahko delovni človek vsak dan podo-življal naravo in tudi pokrajino, je zaključil svoj govor tovariš Hafner.
Predsednik meddruštvenega odbora planinskih društev ljubljanskega območja Marjan Oblak je v imenu Planinske zveze Slovenije pozdravil VI. srečanje planincev in v svojem govoru omenil tudi to. da planinstvo   ne   predstavlja ravno
Združeni pevski zbor Domžale - Radomlje in Domžalska godba na pihala sta sodelovala v kulturnem programu
Čeprav ugotavljamo, da planinstvo dolgo časa ni bilo materialno tako vrednoteno, kot druge naše množične dejavnosti, pa bo potrebno, da utemeljujemo svoje zahteve in da pokažemo na svoje pomembno mesto v celotni naši družbi.
Ko jc govoril o neposrednih nalogah, ki stojijo pred planinci in drugimi družbenimi dejavniki, jc opozoril na Dom na Kredarici, ki nujno zahteva večjega popravila in razširitve, saj je to tista točka, s katere bomo lahko povezovali s sistemom žičnic celotno triglavsko pogorje in tako približali visokogorska smučišča široki množici naših smučarjev. To bo zahtevalo veliko dela in odgovornosti, vendar
togo organizirano dejavnost, ampak posega tudi na druga področja. Zaradi tega bo potrebno najti skupna izhodišča z izobraževalnimi, kulturnimi in tclcsnokul-turnimi skupnostmi in spoznati, da planinska šola predstavlja tudi vzgojo mladega rodu in da so to naši dijaki, delavci in občani, ki želijo v naravi najti vse tisto, kar jim narava ponuja.
Z zborovanja je bilo poslano pozdravno pismo tudi tovarišu Titu, v katerem so mu udeleženci zbora zaželeli veliko sreče in zadovoljstva ob njegovem visokem življenjskem 1 ju bile ju in dali obljubo, da bodo vedno hodili po poteh, ki so tako tesno povezane tudi s kraji,
v katerih je potekalo to srečanje.
V kulturnem programu je nastopal združeni moški pevski zbor Domžale - Radomlje, folklorna skupina DKPD Svoboda Mengeš, ki je ob spremljavi Pepce Blejčeve izvajala narodne plese, in Domžalska godba na pihala.
Tako je bilo na VI. planinskem taboru ponovno povdarjamo vse tisto, kar združujeplanince, jamarje in tabornike, saj vsi ti iščejo v naših naravnih lepotah smisel svojega
delovanja in obstoja in vsi se prizadevajo, da bi narava še bolj postala del vsakdanjegar človekovega okolja, v katerem bi lahko mirno nabiral moči za vsakdanji delovni dan.
Planinsko društvo Domžale je ob pomoči jamarjev in tabornikov ter ob sodelovanju Krajevne skupnosti Dob pokazalo, da je sposobno organizirati tudi tako velike manifestacije, saj je zborovanje resnično potekalo v pravem tova-riškem in prisrčnem vzdušju.
Na Gorjuši se je VI. tabora planincev udeležilo veliko ljudi iz naše občine in daljne okolice
POVEDALA STA NAM...
^ VIKTOR AVBEU-RUDI Član Sveta federacije je v svojih spominih orisal leto 1937 in shod na Taboru nad Ihanom. V tedanjem času je obstojalo kmečko — delavsko združenje, ki je organiziralo različne shode oziroma tabore, na katerih so se zbirali predvsem delavci in kmetje. Tako so se tabori vrstili v Zasavju in IV. tabor te organizacije je bil na Taboru nad Ihanom. Neposredni organizatorji tega tabora so bili Tone in Vida Tomšič, Stane Starin iz Domžal in jaz. Zadolženi smo bili, da predhodno preverimo, če bo prostor primeren za tabor. Glede na to, da kraj ni oddaljen dosti od Ljubljane, smo se odločili in tako sta bila neposredno za udeležbo iz Ljubljane zadolžena Tone in Vida Tomšič; Starin, Bukovec Franc in jaz pa za ljudi s kamniško-dom-žalskcga območja. Iz Ljubljane so ljudje prihajali s kolesi v Domžale in z vlakom, ki smo jih nato usmerjali proti Taboru. Veliko ljudi pa je prišlo tudi iz Kamnika in Duplice tako, daje na taboru bilo približno 1000 ljudi. Govornik bi moral biti Bratko Kreft, vendar ni govoril zaradi tega, ker so prišli na sam kraj tabora žandarji iz. Ljubljane in Domžal. Udeležence sta pozdravila Polde Miš in Ivan Kočar s Prevoj. Po teh dveh pozdravnih govorih jc kolona s tabora krenila k „Marinč-ku" v Dob. udeleženci pa so prepevali narodne pesmi z vzklikom .,družnost". Čeprav tabor ni potekal tako, kot je bilo zamišljeno, pa je vendar pokazal močno razgibanost med kmeti in delavci na tem področju in tudi njihovo visoko •zavest.
Ker bo prihodnje leto minilo štiridest let od tega shoda, bi bilo pametno razmisliti že sedaj o srečanju na Taboru nad Ihanom in obuditi spomine, saj je na tem območju veliko krajev, ki so poznani že iz predvojne, predvsem pa iz časa narodnoosvobodilnega boja, je zaključil svoje pripovedovanje Viktor Avbelj-Rudi.
POTOČNIK DR. MIHA - predsednik Planinske zveze Slovenije
V Sloveniji deluje 135 planinskih društev in to v vseh občinah, razen treh. V teh društvih je bilo decembra lanskega leta včlanjenih 89.300 članov in od tega 40.000 mlajših od 24 let. To je brez dvoma velika značilnost za tako množično organizacijo v Sloveniji, ki
Predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik
obstoja že X3 let. Lahko rečem, da smo v tem oziru tudi ..svetovni rekorderji", kajti, če naše število primerjamo s članstvom v tistih evropskih državah, ki živijo na območju Alp. potem lahko vidimo, da v teli državah planinstvo ni tako razvito, kot pri nas. Verjetno je zanimivo tudi to. da ima slovensko planinstvo močno materialno bazo, saj ima 165 različnih objektov v srednjem in visokogorskem svetu in da je prenočitvena kapaciteta vseh objektov 6000 ležišč. (Primer: Bled in Bohinj zaostajata za navedeno številko).
Poleg tega imamo na območju Slovenije 7000 km markiranih planinskih poti in tudi na nevarnih mestih primerno zavarovanih. Zanimivi so tudi podatki, da je bilo v letu 1975 vpisanih v vseh domovih 1.060.000 obiskovalcev, kar močno presega tudi vse druge evropske države. Planinska zveza Slovenije pa jc izdala tudi veliko literature in stalno skrbi tudi za planinski naraščaj, predvsem za šolanje vodnikov, tako mladinskih, kot članskih, za mentorje na šolah, ki delajo v 200 šolskih planinskih društvih in skušajo mlademu človeku nuditi vse tisto, kar lahko narava nudi človeku. Zanimivo je tudi to, da imamo izoblikovan kodeks slovenskih planincev, v katerem so zapisana vsa pravila planincev, njihov odnos do narave, do soplanincev in do nuđenja pomoči v planinah. Tako imamo mimo Gorske reševalne službe veliko ljudi, ki pomagajo, da so planine v resnici lahko dostopne in varne za nas vse. Rad bi pa opozoril na to, o čemer sem že večkrat govoril, da mora biti naš odnos do narave kulturen, če hočemo v njej resnično najti svoj mir in doživetje.
ALI JE NEGODOVANJE UPRAVIČENO
ODMERA DAVKA OD STAVB
Zavezancem davka od stanovanjskih hiš, stanovanj, garaž in vikendov (v nadaljnjem: davek od stavb) smo pred dnevi poslali odločbe za obdobje od 1972«do 1975»leta. Odmera davka je bila narejena na podlagi popisa, ki je bil opravljen v lanskem letu. O tem smo že dvakrat poročali v Občinskem poročevalcu in tedaj posredovali tudi vsebino popisnic ter način in stopnje za obdavčitev stavb.
Odmera sama pa je vseeno povzročila veliko negodovanja med zavezanci in to največ na račun roka, v katerem mora biti davek plačan. Negodovanja se nanašajo tudi na podatke o površini in pa na to, zakaj ta davek odmerjamo za leta nazaj.
UGOTOVITEV, ODGOVORI NA ODPRTA VPRAŠANJA
V zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, številka 21/74) so določene vrste davkov, katere so davčne uprave dolžne odmeriti. Nadalje so v tem zakonu določeni roki, v katerih morajo biti davki tudi plačani. Teh določb zakona ni mogoče spreminjati in so obvezne tako za samo davčno upravo, kot tudi za zavezance. Ker pa v sedanjih primerih znaša odmerjeni davek oziroma razlika za plačilo tudi do okoli 200.000 starih dinarjev (od poslovnih prostorov pa tudi več), povzroča tudi večje težave posameznim zavezancem. Zaradi tega želimo spomniti zavezance na veljavni občinski odlok o davkih občanov občine Domžale, po katerem imajo pravico ob določenih pogojih vse vrste davkov poravnati po obrokih, ali pa jih lahko tudi odložijo, če za plačilo obstojajo objektivni pogoji. To navajamo zaradi tega, ker menimo, da bo s tem ta problem vsaj omiljen, če ne docela rešen.
Vse tiste zavezance, ki bi ugotovili kakršnekoli netočnosti v izmeri ali pri številkah pa vabimo, naj se zglasijo na davčni upravi ali to pismeno sporočijo, da bomo odpravili morebitne nepravilnosti. Ta pravica ugotavljanja ne zastara v petih letih (obnovitveni postopek). Prav tako prosimo vse zavezance, da sporočijo davčni upravi podatke tudi o drugih, v kolikor smatrajo, da so netočni, ker bo davčna uprava skušala ugotoviti nepravilnosti.
Vendar pri tem opozarjamo, da bo davčna uprava upoštevala samo tiste prijave, ki bodo podpisane s točnim naslovom prijavitelja.
KDO JE TUDI KRIV IN ZAKAJ ODMERA ZA NAZAJ?
Od leta 1971 dalje so bile predpisane le akontacije za davek od stavb in to dvakrat na leto po 7.000 starih dinarjev. Te akontacije, so plačevali samo tisti, ki so izpolnili poslane jim popisnice -sistem točkovanja — vendar na žalost smo prejeli samo 35 % izpolnjenih popisnic Iz tega izhaja, da 65 % tistih, ki bi morali plačevati akontacije, le-te nismo mogli predpisati, ker nismo vedeli v kakšni stavbi stanujejo in koliko bi morali plačevati. Zaradi tega nikakor ne moremo iskati krivdo samo pri davčni upravi, ampak v dveh tretjinah tudi pri tistih, ki niso izpolnili svoje obveznosti, to je, niso vrnili poslanih jim popisnic.
V tem obdobju pa se je menjal tudi sistem obdavčevanja stavb tako, da ni več veljal izveden sistem točkovanja, temveč je bilo točkovanje spremenjeno tako, da odmera temelji na gradbeni izvedbi stavbe, letu gradnje in površini. Ta sistem obdavčevanja je bil objavljen v letu 1975 v Uradnem vestniku občine Domžale številka 6, z dne 5. junija 1975. Z novim točkovanjem pa je nastala tudi drugačna obremenitev za zavezance in je za okoli 20 % nižja od prejšnjega točkovanja, kije bilo izvedeno v letih 1972 in 1973.
Medtem, ko je prvi sistem točkovanja izhajal iz vrednotenja notranje opreme, drugi to opušča in je realnejši, ker zajema samo tisto, od česar je odvisna kvaliteta, velikost in starost zgradbe oziroma stanovanja. V letu 1974 je bilo pripravljeno vse potrebno gradivo za izvedbo popisa stavb na podlagi obstoječega zakona, sam popis pa je bil izveden v letu 1975. Na podlagi tega popisa je služba lahko pristopila k dejanski odmeri davka od stavb.
Iz tega lahko zaključimo, da krivda za visoka plačila odmerjenega davka od stavb ni samo zadeva davčne uprave, ampak v veliki meri tudi samih občanov, ki niso izpolnjevali tistih obveznosti, za katere jih je služba pravočasno opozorila s popisnicami za plačevanje davka od stavb.
MNENJE IZVRŠNEGA SVETA
O tem vprašanju je razpravljal tudi izvršni svet pri skupščini občine Domžale in po obrazložitvi in razjasnitvi glede nastalega negodovanja smatral, da bo potrebno v bodoče večkrat spomniti občane na njihove obveznosti, saj ustava ne govori samo o pravicah, ampak tudi o dolžnostih, ki jih moramo izpolnjevati vsi po obstoječih predpisih, zakonih in sprejetih odlokih v naših delegatskih skupščinah. Davčna uprava
25-LETNICA RADIJSKEGA ODDAJNIKA V DOMŽALAH
V torek, 11. maja je bila v Domžalah manjša slovesnost ob 25. obletnici delovanja osrednjega radijskega oddajnika v Sloveniji. Te slovesnosti so se mimo predstavnikov vseh oddajnih postaj iz Slovenije udeležili tudi predstavniki političnega in družbenega življenja naše občine.
Na slovesnosti je ing. Peter Mori orisal razvoj radiodifuzije v Jugoslaviji in opozoril tudi na to, da letos praznujemo 50-letnico prve radijske oddaje v Jugoslaviji, ko je ing. Marjan Osana v Zagrebu postavil prvi radijski oddajnik. V stari Jugoslaviji je bil v Sloveniji postavljen prvi oddajnik s močjo 2.5 KW v antenski izvedbi, ki je bil leto kasneje spremenjen v 5 KW. Ta osrednji oddajnik je deloval vse do 6. aprila 1941 leta, koje bila ob napadu na Jugoslavijo radijska postaja v Domžalah bombardirana. Toda klub temu v medvojnem času dejavnost na področju radia ni zastala, saj je Tone Tomšič s tovariši že jeseni 1941 leta ustanovil posebno oddajo znano pod imenom ,,Kričač' . Čeprav so ga sovražniki jeseni leta 1942 odkrili, pa imamo v Sloveniji več manjših oddajnih postaj in tako je začel leta 1944 svoje oddaje ..Radio Osvobodilne fronte", ki je deloval v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi Ljubljane 9. maja smo lahko slišali ..Radio svobodna Ljubljana," že naslednji dan pa ..Radio svobodna Slovenija". Oddaje tega radia so delovale in razširjale resnico o našem narodnoosvobodilnem boju in revoluciji.
Štefan Oblak je vrsto let delal na oddajniku v Domžalah, v času NOB pa je sodeloval pri delu prve partizanske postaje „Kričač"
sedaj kot mladi kadri delajo na področju telekomunikacij in nadaljujejo začeto delo nestorja slovenske radiodifuzije ing. Osanc.
Lahko rečemo, daje razvoj telekomunikacij pri nas dosegel tako stopnjo, da se lahko postavljamo ob bok vsem radijskim postajam v svetu. Čeprav je bilo nekaj časa prisotno mnenje, da bodo višje frekvence spodrinile srednji val, pa sedaj lahko ugotavljamo, da le-ta dobiva ponovno na svojem pomenu. Resnično smo izgubili določen prostor v Evropi in to zaradi tega, ker so drugi hoteli na naših valovnih dolžinah motiti naš program, vendar bomo z dograditvijo oddajnika v Domžalah, ki bo imel moč 600 KW lahko ponovno pošiljali v svet takšne programe, ki bodo posredovali resnico o našem
V kulturnem programu je sodeloval KoroSkt oktet
Leta 1951 pa je bil dokončno dograjen v Domžalah 135 KW oddajnik, ki je oddajal na valovni dolžini 327,1 m in postal osrednji tovrstni objekt v naši republiki. S pomočjo tega oddajnika se je Slovenija in tudi Jugoslavija še bolj povezala predvsem s srednjo Evropo in v svojih oddajah posredovala resnico o razvoju in stanju v Jugoslaviji, posebno še po letu 1948, ko je prav radio bil tisti, ki je skušal posredovati celotnemu svetu resnico o Jugoslaviji in njenem socialističnem razvoju.
Brez dvoma pa ne moremo mimo dejstva, da je naš radio vzgojil tudi vrsto strokovnjakov, ki
življenju in delu.
Nato je v kulturnem programu sodeloval Koroški oktet z narodnimi pesmimi. Na tovariškem srečanju pa je Pavlic ing. Miha spregovoril v imenu TOZD oddajniki, ki je v sestavi RTV in se spomnil na delovne akcije pred 25. leti, ko so mladinske delovne brigade gradile oddajnik v Domžalah in se ob tej priliki spomnil tudi inženirja Staneta Rojca, ki je bil eden izmed glavnih pobudnikov in nosilcev gradnje oddajnika v Domžalah.
ŠTEFAN OBLAK - sedaj že sedemdesetletni možakar - je v
(Nadaljevanje na 12. strani)
Udeleženci proslave ob 25 letnici delovanja osrednjega slovenskega radio oddajnika v Domžalah
svojih spominih opisal delo / inženirjem Osano pred vojno in tudi čas, ko je sodeloval pri ..Kričacu" pod imenom Rolf. V svojih spominih je nanizal vrsto zanimivih stvari in povedal tudi to, da je radio postal del njegovega življenja in daje bil vedno prisoten takrat, kadar je bilo to potrebno.
Tako je minila kratka slovesnost ob 25-letnici osrednjega slovenskega oddajnika v Domžalah, katerega vrednost pa ni samo v materialu, temveč v tem. da je posredoval svetu resnico o življenju in ljudeh v vsej naši domovini in o prizadevanjih, da ohranimo tisto, za kar so se mnogi borili v času NOB. ar
NOVICE IZ PTT SLUŽBE
POMOŽNA POŠTA KRAŠNJA ZOPET POSLUJE
Po nekaj mesečni prekinitvi je s 1. aprilom tega leta zopet začela poslovati pomožna pošta Krašnja. Občani Krajevne skupnosti Krašnja imajo od 6. 10. 1°75 tudi dostavo poštnih pošiljk na dom. Vsi dosedanji telefonski naročniki pa so dobili avtomatsko povezavo. Naj omenimo, da bo ta kraj po uvozu telefonskih aparatov dobil tudi avtomatsko medkrajevno telefonsko celico.
V Domžalah nova ptt enota
V naselju Vir Šaranovičeva 19 je pričela poslovati nova ptt enota, ki ho občanom naselij KS Tomo Brejc Vir omogočila oddajo pošiljk v neposredni bližini; s tem bomo sprostili sprejemno službo v Domžalah. Ta pošta bo na voljo uporab-
mm
matsko telefonsko centralo in z njo avtomatsko povezavo z. vsemi naročniki v državi (začetna kapaciteta je 100 telefonskih številk).
Kako je z ustanavljanjem SIS ptt prometa?
V teku je akcija pristopanja OZD in KS v območno in republiško SIS ptt prometa. Po podatkih iniciativnega odbora je do konca meseca aprila pristopilo preko 30 "/(• prebivalcev preko KS in 22 % zaposlenih iz. organizacij združenega dela na območju ljubljanske regije. V Domžalah pa je ta odstotek naslednji: iz OZD je pristopilo 30 % zaposlenih, prebivalcev iz. KS pa je 13 %.
Kaj pa pričakujemo v območni SIS ptt prometa? Nič drugega, kot hitrejši razvoj ptt službe na našem območju s skupnimi napori in skupnimi vlaganji finančnih sredstev v izgradnjo ptt zmogljivosti.
K. F.
nikom od ponedeljka do oetka od 08.00 15.00 ure. Dostava poštnih pošiljk bo opravljala šc naprej dosedanja pošta Domžale.
Povečanje telefonskih zvez z. Ljubljano
Tudi v telefonski službi so Domžale dosegle znatno kvaliteto v pogledu medkrajevne telefonske povezave, ki jc prva tovrstna radio -relejna povezava v Sloveniji. Na relaciji Domžale - Ljubljana je v prvi etapi postavljenih 60 novih zvez. s katerimi so omogočene • vsem telefonskim naročnikom boljše vspostavljenc zveze. V nekaj mesecih pa bo vključenih še ostalih 60 zvez.
Nova avtomatska telefonska centrala v Moravčah
Končno so tudi občani Moravč s I. majem 1976 dočakali avto-
Na domžalski pošti je postavljen nov relejni oddajnik, ki omogoča boljše telefonske zveze z ostalimi kraji
KRESOVANJE NA DOBENU
lanskoletni! obljuba, ko smo rekli, da bo letošnji kres pestrejši, je bila izpolnjena. Ob sodelovanju domačinov, vikenda šev. mladincev iz Mengeške Loke in izletnikov smo napravili dovolj veliko grmado z dodatkom avtogum. ki jih je pripeljal ..Mesarjev" Irance Iz Loke. Za rakete, ki smo jih imeli letos prvič, pa jc poskrbel Miro (otman iz Trzinu. Letos je bilo pričakovanje vžiga kresa zelo nestrpno, zato smo morali postaviti celo stražo. Vendar pa so bili obiskovalci dokaj disciplinirani. Urejena pa je bila tudi električna razsvetljava in ko je padel mrak se je pričela ..licitacija ' za vžig kresa.
Slo je namreč za to. kdo bo letos pokrovitelj kresa- Cena je dosegla 400 din in slavnostno vžigalico je dobil Ivan Mušič  Štefan iz l.oke.
S tem se je pričelo slavnostno praznovanje I - maja in spomin na obletnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Nabranih 400 din pa je prejel sekretar osnovne organizacije ZSMS i/, l.oke. Pod tro-bojnico, ki je visela na mlaju ob kresu in ob primernem petju ter prigrizku s spla-
kovanjem. je bilo dobro počutje-Čeprav je bilo malce hladno- pa jc kre-sovanjc dobro uspelo-
1- maja smo imeli tudi na Dobenu budnico, čeprav z malo zamudo. Iz Mengša so prišli avtomobili in Z njimi harmonikar ..Sunkarjev" Ione. Za prihodnje leto pa upamo, da bomo ta slavnostni običaj Se bolj popestrili.
Dohovšek
45-LETNICA NOGOMETA V IHANU
Malo je takih krajev oziroma odročnih vasi, kakor je Ihan, ki bi imeli tako bogato tradicijo v športu in tako pestrost tekmovanj in uspehov. Nedavno so praznovali smučarji Ihana 40 let svojega obstoja in uspehov, pa že stopajo za njimi nogometaši, ki letos praznujejo 45-letnico obstoja oziroma nogometne dejavnosti. Nogometaši Ihana so za to slavnost dali svojim privržencem in krajanom lepo darilo, saj so se uvrstili v najvišjo skupino lige med klubi v občini Domžale.
Dosedanji upravni odbor je za to slavje pripravil kvalitetni turnir, ki bo 20.junija 1976 v Ihanu. Na tem turnirju bodo sodelovala moštva NK Ljubljana, NK Litija, NK Koper in domačini.
Vsi, ki ljubijo lep in kvaliteten nogomet upajo, da ga bodo videli na tem turnirju v Ihanu.
Glasilo šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
/O
ljubljanska banka
Tudi občani na Viru so dobili novo pošto, tako da bodo lahko urejali svoje zadeve in jim ne bo treba hoditi v Domžale
— podružnica Domžale
V MENGŠU je od 20. maja odprta nova poslovalnica Ljubljanske banke - podružnice Domžale in to v KOLODVORSKI ULICI (v novem bloku).
POSLOVALNICA JE ODPRTA:
vsak dan od 8.30 15. ure v soboto od 8.00 -11. ure.
V novi poslovalnici dela:   hranilna služba, poslovanje s tekočimi
žiro in deviznimi računi, posojilna služba in tudi služba za stanovanjska posojila.
POSLUŽUJTE SE NOVE POSLOVALNICE V MENGŠU, SAJ SI STEM PRIHRANITE NEPOTREBNE POTI IN ČAS!
USPELI PEVSKI REVIJI
Nekaj dni pred dnevom osvobodilne fronte in praznovanja delavskega praznika prvega maja, se je vršila v lepo okrašeni dvorani domžalskega komunalnega eentra osrednja proslava v počastitev obeh praznikov. Proslavi je prisostvovalo precejšnje število poslušalcev iz Domžal in bližnje okolice, ve-
liko družbenopolitičnih delavcev in mladine. Dvorana je bila dodobra zasedena.
Potem, ko so mladinski pevski zbori odpeli himno, je tov. Marija Ivkovićcva imela slavnostni govor.
Dobski mladinski pevski zbor je začel revijo mladinskih pevskih zborov.
Mladinski pevski zbor osnovne šole Josip Broz Tito na mladinski reviji v Dvorani komunalnega centra
Moški pevski zbor Radomlje je s koncerti nastopil v domačem kraju in gostoval tudi v Lukovici
ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA
Zaupanje odjemalcev nagrajujemo z vrsto kvalitetnih proizvodov:
— različnih kruhov, toasta, prepečenca in drobnega peciva
— Triglav pecivo je razširilo svoj izbor še s praktičnimi kolački TONKO, JURKO, ROZINCEK
— različni bonboni, med katerimi so najpopularnejši: Visoki C, ABC, Herba, Vesna, Zlate karamele, Alpski bonboni in drugi
— s testeninami Pekatete
— z odličnim žvečilnim gumijem Bazooka
— s čokolado Gorenjka, ki ima že 50-letno tradicijo z različnimi vrstami žit in mlevskih izdelkov
TOZD Mlini, TOZD Pekarne Ljubljana, TOZD SUMI Ljubljana, TOZD Triglav Lesce, TOZD Imperial Kriko, TOZD Pekarna Dolenjska, TOZD Pekarna Kranj, TOZD Gorenjka Lesce, TOZD Maloprodaja in DS skupnih služb.
Zatem se je, drug za drugim, zvrstilo še ostalih osem mladinskih pevskih zborov.
Revija mladinskih pevskih zborov je znova pokazala, s kakim navdušenjem se   ukvarjajo   glasbeni   pedagogi na posameznih osnovnih šolah na območju domžalske  občine,   s  pevsko dejav» nostjo.
Mladinski pevski zbori vseh osnovnih šol na območju domžalske občine so se predstavili, s skrbno izbranim, pestrim programom. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Izbor jc bil raznolik. Slišali smo napeve iz domače in tuje glasbene zakladnice. Precej jc bilo umetnih, a tudi ljudskih pesmi ni manjkalo. Skratka, program je bil pester, načrtno odbran, homogen, čeprav malce predolg, se je hitro odvijal in poslušalce ni utrujal. Pevski zbori so po številu pevcev zelo neenotni. Število pevcev se giblje od petindvajset do petdeset in več. Pri vseh pevskih zborih prevladujejo ženski glasovi in so moški pevci kar redki. Prav bi bilo. da bi v prihodnje slišali tudi It kak deški pevski zbor. Tudi solistke so bile dobro zastopane in so vse. svoj pevski delež, odlično vključile v celoto.
Vsi zbori so se trudili, da so bili glasovno bolj ali manj ubrani. Brez izjeme, je bilo čutiti, kako se pevci in zborovodje trudijo, da bi sc oboji zlili v enotno pevsko telo. Večji del pevcev kaže resno stremljenje in težnjo po napredku in dovršenosti.
Med devetimi pevskimi zbori, ki so nastopili, je nekaj izredno dobro utira nili, ki obetajo, da sc bodo kaj kmalu povzpeli v vrh pevskih zborov.
Pri posameznih pevskih zborih pa bo treba v prihodnje le pa/iti, da bodo pevci osvojili jasnejšo dikcijo. Tu in tam sepa pri nekaterih zborih intonacija pa tudi izrazne prvine so premalo poudarjene. Zborovodje se sicer prizadevajo, da bi odstranili te napake. T rudijo sc na vso moč, da bi izvabili iz. grl mladih pcv» cev zvočno ubranost glasov, intenziteto glasovnih odtenkov, smiselno interpretacijo, lahko, neprisiljeno, mehko in nežno kar mimogrede. Zanesljive uspehe ho prinesel čas. ako bodo zborovodje vztrajno, urejeno in načrtno vadili petje s pevci. Glasbene pedagoge na območju domžalske občine je treba vsekakor tudi to pot pohvaliti, da tako pridno in neugnano širijo pevsko dejavnost po naših šolah.
Nemara je tudi prav, da v imenu vseh poslušalcev izrekamo javno pohvalo tako pevcem, kakor zborovodjem, da so dosegli lako lep pevski napredek.
Na zaključku prireditve so vsi navzoči mladinski pevski zbori zapeli intci-nacion.ilo. nakar so se poslušalci z zado-voljstvom razhajali.       Do|)c prcšcrcn
I*.
BIRO 71 — Domžale
Ljubljanska cesta 110 a Priporočano svoje storit««
ZAHVALA
Ob smrti dobrega moža in očeta JANEZA KERČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno so-žalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena in otroci
IN MEMORIAM
JOŽE SRŠEN. V mesecu maju, ko je narava najlepša, je prenehalo biti srce plemenitega in znanega Domžalčana, dolgoletnega kulturnega in športnega delavca Jožeta Sršena „Bizen-kovega Jožeta".
Že leta 1920 je bil med ustanovitelji Pevskega zbora „Pri-davka v Stobu, od leta 1924 dalje pa do okupacije je pel v vrstah novoustanovljenega Pevskega društva Domžale in tov vrstah moškega, kasneje v vrstah mešanega zbora, pel je pa tudi pri kvartetu tega društva. Bil je tudi dolgoletni društveni podpredsednik. Namen društva je bil gojiti in pospeševati slovensko in sploh slovansko petje ter buditi narodno zavest. Kot narodno zavednega se bomo pokojnega Jožeta, ki jc bil po poklicu soboslikar in pleskar, tudi vedno spominjali
Jote Sršen
Pokojni Jože je bil tudi dolgoletni član domžalskega Sokola, kjer je bil režiser, odbornik Kino odseka, odbornik NK Disk, idejni ustanovitelj in dolgoletni odbornik NK Domžale, v športnih vrstah ga pa zasledimo tudi še po vojni Bil jc pa tudi član Obrtne zbornice.
Z žalostinkami domžalske godbe in pesmijo, ki jo je tako ljubil, so sc ob izredni udeležbi pri pogrebu poslovili od njega pevci Moškega pevskega zbora Janez ( erar. v zadnje slovo mu je pa spregovoril ludi predsednik Ivan loboda. ,
Bodi mu lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil.
Tone Ravnikar
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti ljubljenega moža in očeta
IVANA LIMBEKA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, duhovščini in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nudili pomoč, poklonili toliko cvetja in vencev ter ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega doma. Enaka zahvala tudi Pevskemu zboru, vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala.
Vsi njegovi
SLAVNOST V ČAST 100-LETNICE ROJSTVA IVANA CANKARJA
100-letnice rojstva Ivana Cankarja so se spomnili, poleg neštetih Cankarjevih častilcev v jugoslovanskem prostoru, tudi učenci Osnovne šole Slandrove brigade s tem, da so ta jubilej počastili z izborom besedil iz bogate in žlahtne Cankarieve besedne umetnosti.
Ravnatelj šole je najprej pozdravil v avli številne poslušalce, nato pa je v zgoščeni pripovedi podal Cankarjevo težko življenjsko pot književnika. Hkrati je očrtal Cankarja kot neprekosljivcga besednega mojstra in ga šc orisal kot vnetega pobornika za socialno in kulturno svobodo. Prikazal ga je tudi kot misleca in družbenega kritika in ugotovil, kako je preroško postavil slutnjo, kako se bliža čas globokih družbenih sprememb, kar se je dejansko uresničilo v času druge svetovne vojne.
Za uvodnimi besedami je sledil kulturni spored, ki je bil skrbno odbran, pripravljen, izbrušen in tudi zadovoljivo izveden. Režiser, prof. Mara Obchvar-der, je v ta namen izbrala idejno-estetski izbor tekstov. Pritegnila je k sodelovanju učence iz višjih razredov, ki so dobri deklamatorji in recitatorji. Sodelujoče je razdelila v dve skupini. Prva je štela 1 3. druga pa 8 izvajalcev.
Prva skupina je posredovala poslušalcem posamezne zgodbe iz spleta av t o biografskih zgodb, ki jih je Cankar izdal pod naslovom Moje življenje. S temi zgodbami je bila strnjeno prikazana Cankarjeva domačija in neusahljiva njegova ljubezen do matere. Daljši tekst. Mater je zatajil, je režiserka razkosala na več miselnih enot. V obliki dialoga so domala vsi učenci posredovali besedilo zavzelo in doživeto, zato
tudi učinkovito. V tej skupini sta sodelovala dva pogumna dečka, ki sta (»doživljala tekst s toplino in čustvom. Vsa besedila so učenci znali na pamet in jih pripovedovali gladko, brez najmanjšega zapleta.
V drugi skupini so nastopajoči prikazali v posrečeni improvizaciji Cankarjevega Hlapca Jerneja. Poslušalci so kaj lahko iz dvogovora posneli, kako jc hlapec Jernej zaman iskal pravico in kako se je navsezadnje odločil, da si sam poišče pravico s tem, da zažge Si-tarjevo domačijo. Učenci so svoje vloge brali sproščeno in pri tem upoštevali rastoč in padajoč ritem, pravilni besedni in stavčni poudarek in prepričevalno interpretirali svoje vloge. Napovedovalka je povezovala dvogovore z izvirnim Cankarjevim besedilom.
Tekst obeh skupin je spremljala učenka na klavirju z mehkimi glasbenimi vložki. Pri prvi skupini je uvodni del besedila spremljal tudi violinist. Zelo učinkovita zamisel!
Proslava je v celoti uspela in se jc odvijala brez vsakršnega spodrsljaja. Prof. ObcKvardcrjcva je vložila za izvedbo recitala veliko truda in se jc čutil njen vpliv, kako je bila vsaka beseda dobro pretežkana. S čudno lepo nežnostjo se je prelivala mehkoba Cankarjeve besede in živo je bilo čutiti, s kakšno ljubeznijo so se vsi lotili dela. Zahtevni recital so učenci prikazali na zadovoljivi ravni, zato so gledalci vsakič posebej navdušeno in zasluženo nagradili izvajalce s ploskanjem.
šport ostalo
Razmejitev dejavnosti v letu 1975: \ rsta dejavnosti
1. Košarka
2. Atletika. TAK
3. Tenis
4. Drugi športi
SKUPAJ SPORT
5. Mladinski plesi
6. Veselice
7. Koncerti resne gl.
8. Koncerti zabavne gl.
9. Proslave
10. Razstave
11. Seje, sestanki, zborovanja
12. Sejmi
SKUPAJ:
1.103 1.142
število ur
489 495 326 188
1.505
42 169 25 44
27 528
273 489
1.597
1.505 1.597
DOSEŽENA I TNANČNA REALIZACIJA PO DEJAVNOSTIH
Dejavnost Košarka, TAK -interno realizirano Tenis
Ostali športi
Sport skupaj:
Plesi
Sindikalne prireditve -veselice
Občni zbori, predavanja,
akademije itd.
Glasbene prireditve
Sejmi
Razstave
Panoji, tribuna
Najemnina pisarne
Dolfe Prešeren SKUPAJ:
POSLOVNO POROČILO KOMUNALNEGA CENTRA
ZA LETO 1975
Telcsnokulturna skupnost Domžale jc Komunalni center prevzela od SOb Domžale v upravljanje s 1. januarjem 1975. Za upravljanje KC jc bil pri TKS ustanovljen Programski odbor v sestavi: Laznik Stane, predsednik ter člani: Ulčar Janez, Gcrbec Eranc, Loncnar Štefan. SirecIj Mitja in naknadno v letu 1976 Pavlin Albin.
Glavni cilj odbora je bil funkcionalna usposobitev tega centra in povečati zasedenost, predvsem za namene, za katere je bil center zgrajen. Glede na to, da so člani Programskega odbora amaterji, jim je potrebno dati vso pohvalo glede na angažiranost v zvezi s poslovanjem in reševanjem problematike.
Operativno delo za Komunalni center opravljajo: gospodar, čistilka, sekretar ter administratorka pri TKS.
Velik problem, s katerim se srečujemo pri upravljanju centra, jc vzdrževanje reda, saj opažamo, da tako športniki, kot občani, ki dvorano koristijo, nimajo pravega odnosa do objekta. Eno leto po beljenju vseh prostorov v centru jc ta v Istem stanju, kot je bil pred tem-Programski odbor si bo moral v bodoče prizadevati, da bo v zvezi z vzdrževanjem reda v dvorani sprejel določene ukrepe.
Na sestankih PO se stalno pojavljajo
prošnje za zmanjšanje ali oprostitev na« jemnin. Te zahteve izgledajo v nekaterih primerih upravičene, niso pa upravičene, če se zavedamo, da se Komunalni center vzdržuje sam, brez dotacij. Pri prevzemu je TKS predlagala, da se zagotovijo za vzdrževanje sistemski viri financiranja, to da bi koristniki, ki so se pojavljali v prejšnjih letih zagotovili del sredstev sorazmerno z predvidenim interesom za najem hale v tekočem letu. Do uresničitve te ideje pa na žalost ni prišlo tako. da so bili pri prevzemu znani samo ocenjeni stroški, na podlagi podatkov iz prejšnjih let ter to, da do prevzema center šc ni posloval brez izgube.
V letu 1975 nam je uspelo, da smo s povečano zasedenostjo KC dosegli pozitivni finančni rezultat, ki bo omogočal tudi sredstva za nujna vzdrževalna dela. V bodoče jc treba računati na to, da zaradi stabilizacijskih ukrepov delovne organizacije ne bodo več v taki meri najemale dvorano za sindikalne prireditve, ki so prinašale dobršen del dohodka. Iz tega razloga se bo nujno tesno povezati z gospodarstvom, da hi v času mrtve sezone v hali prirejali razne gospodarske razstave in sejme, saj bo samo na ta način mogoče obdržati nivo realizacije na isti višini.
SKUPAJ PROMET: Dosežena poprečna cena za uro prireditve Dosežena poprečna cena za uro športne prireditve Skupna poprečna cena za uro
STROŠKI KOMUNALNEGA CENTRA
Osebni dohodki gospodarja in snažilke Elektrika Vod ar i na Zavarovanje Pisarniški str., PTT Čistilna sredstva Nabava delovnih priprav Pranje prtov Vlaganja v objekt Vzdrževanje objekta Drugi stroški
SKUPAJ:
To jc grobi prikaz enoletnega dela Komunalnega centra. Narediti bo potrebno še marsikaj zato. da se center funkcionalno usposobi in primerno vzdušujc.Upamo, da bo plan 700000
Realizacija
121.340 60.490 11.760
193.590 12.550
1 19.001
40.538 49.840 152.252 13.450 17.500 1.920
407.051
600.641
254,90
128,65
193.65
126.400 dni 43.415 din
4.489 din 12.276 din
7.459 din
2.78K din 35.880 din
4.658 din 157.258 din 19.327 din 1 1.800 din
425.750 din
dinarjev, ki si ga jc Programski odbor zadal za leto 1976 tudi uresničen, kei
nam samo to omogoča center lahko tudi vlagali.
da bomo v K C.
PREGLED ZASEDENOSTI KC ZA LETO 1974 in 1975 časovno Leto 19/4 1975
Število ur 2.245 3.102
Dejavnost
1974
Število ur 1975
ŠPORTNI USPEHI
SINDIKALNE ORGANIZACIJE TP NAPREDEK IZ DOM2AL
Sindikalne organizacije trgovskih podjetij, ki so združena v združeno podjetje ABC Ljubljana, so se 15. 5. 1976 srečale na II. letnih ABC igrah. Prireditelj in organizator teh iger, ki so potekale na športnih igriščih v Jaršah in na kegljišču v Domžalah, je bila sindikalna organizacija Trg. podjetja Napredek iz Domžal. Tekmovanje jc potekalo v naslednjih športnih panogah:
kegljanje streljanje, namizni tenis, teki, ter mali nogomet in vlečenje vrvi. Sodelovalo je 230 športnic in športnikov iz delovnih organizacij: Drogerija Ljubljana, Delikatesa Ljubljana, Tabor Grosuplje. Loka Skofja Loka. Kočnu Kamnik. Rudar Trbovlje, Meso iZasavjc Trbovlje, 1. julij Trbovlje in Skupne službe.
Tekmovanje je zelo uspelo. Prehodni pokal je zopet osvojila sindikalna orga nizacija Napredka iz Domžal, ki je dosegla velik uspeh tudi v posameznih panogah, saj jc osvojila 1. mesta v vseh panogah ekipno za moške in ženske, razen v tekih-
Udeleženci iger so na tem srečanju še poglobili stike med delovnimi organizacijami, ki so združene v SOZD ABC.
P. P.
PODELITEV BRALNIH ZNAČK      80 LET KATARINE VRHOVEC
V domžalski občini tekmujejo učenci osnovnih šol za Kersnikovo bralno značko. Osnovna šola Slandrove brigade je vključena v to tekmovanje že vse od začetka. Sezname knjig dobijo učenci takoj v začetku šolskega lela in pridno berejo. Knjige si izposojajo i/, šolske knjižnice, vsi pa tudi pridno zahajajo v občinsko knjižnico. Tekmovanje zaključimo 2. aprila na s./ctovni dan mladinske knjige.
Podelitev značk in plaket je bila letos še posebno slovesna- Na šolo smo povabili igralce Mladinskega gledališča i/. Ljubljane. Našemu povabilu so se ljube/nivo odzvali: Aln i kačeva, Milena Grmova. Jože Mri/, in Silvij Božič. Učenci ../.načkarji'" ki so popolnoma napolnili šolsko avlo, so jih navdušeno pozdravili.
Tovariš ravnatelj je \ Kratkem nagovoru najprej čestital učencem, ki so se v lako velikem številu udeležili tekmovanja. Poudaril je. (!.: knjiga človeka plemeniti, mu širi obzorje, mu pomaga razumeti življenje in že to naj ostane vedno naša najboljša prijateljica.
Igralci so se potem ,'.odstavili učencem z. odlomki iz s!i,*enskc književnosti. Cankarja Prešerna in s prizori iz iger. ki so na sporedu v Mladinskem gledališču. Nazadnje so bili pripravljeni
V počastitev 100-letnice rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja je Občinska konferenca ZSMS Domžale pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Domžale pripravila kviz tekmovanje ..KAJ VES o CANKARJU".
V soboto. 15- maja se je v mali dvorani komunalnega centra v Domžalah zbralo precejšnje število mladih, da bi vzpodbujali ekipe OO ZSMS, ki so se pomerile v tekmovalnem vkizu ,,KA.I VUS O CANKARJU". Na prireditvi je sodeloval tudi novoustanovljeni ABI1 ansambel iz Kasarne Maršala Tita iz Ljubljane- Tričlanske ekipe so odgovarjale na vprašanja iz Cankarjevega življenja, njegovega dela in vsebine njegovih del. V prvem kolu so se tekmovalci najprej predstavili, nato pa odgovarjali na po Iri vprašanja. V finalni del tekmovanja so se uvrstile ekipe Dragomlja. Domžal, Doba in kasarne Maršala Tita. Najprej sla se pomerili ekipi Dragomlja in Domžal. Dekleta iz Dragomlja so bila boljša, pravilno so odgovorila na vsa tri vprašanja in se uvrstila v finale, kmalu pa se jim je pridružila tudi ekipa Doba, ki je v dvoboju s Kasarno Maršala Trta pravilno odgovorila na vsa vprašanja.
-----------
PRIZNANJA ZA SOLIDARNOST
V sredo. 1 2. maja je Občinska zveza DPM DOMZAIU pripravila skromno, toda pomembno slovesnost /.a delegate vseh pionirskih odredov v naši občini. Koordinacijski odbor /a pomoč žrtvam imperialistično agresije pri Republiški konferenci S/.DI Slovenije je namreč podelil vsem pionirskim odredom priznanj;! za veliko delo- ki so ga naši pionirji opravili pri zbiranju pomoči za žrtve imperialitične agresije v Vietnamu in Angoli. Zbrane je pozdravil in jim čestital k uspehu član predsedstva republiške konference ZPM Slovenije in predsednik občinske /veze DPM Domžale tov. Rajko Ha fner. Nam/al je vse akcije, ki so jih pionirji v ta namen iz-
odgovarjali na vpra»aij:;, ki so zaradi prisrčnega vzdušja in I plega stika s pozornimi poslušalci d'besedno vrela na dan. Zal nam je hiK daje dopoldan tako hitro minil P".I vili smo sc s skromnim šopkom ir, z veliko željo, da to srečanje ne bi bil" ad.ije.
Za konec še ne!...; Dodatkov: Letos seje tekmovanja udeležilo 335 učencev. Podelili smo 74 bronastih značk in 46 plaket, 75 srebrnih in 46 plaket in 42 zlatih značk in 52 zlatih plaket. Za cicibanovo bralno značko in plaketo tekmujejo učenci prvih in drugih razredov do konca šolskega leta.
Posebno priznanje pa zaslužijo tisti učenci osmega razreda, ki so se vsako leto udeležili tekmovanja za bralno značko in imajo torej vse značke in plakete. To so: Což Silva, Hribar Urna, Maučec Vesna, Mole Marta, Pichlcr l amka, Pire Sonja, Požek Melita. Skrinj;! r Urška, Kovač Stane, Radoševič Peter, Grcgorin Irma, Hajdinjak Danica, Ručman Lidija. Sicherl Maja, Dime Darko, Cerne Rado, Smid Sašo, Šker-janc Polona, Hren Mojca. Stcnovcc Andreja, Svetlin Polonca. Skvajča Andrej. Učakar Marjeta, Kočar Mojca. Alič Irena. Orehck Barbara in Pavlin Nataša .
Majda Gnidovec
Preden je padla končna odločitev o tem, kdo bo zmagovalec kviz tekmovanja, so na oder prišli prostovoljci dvorane, ki so tudi odgovarjali na vprašanja iz tematike Ivan Cankar. Oboji so bili dobri, čeprav malo manj, kot pravi tekmovalci, dekleta so znala še preveč in rezultat je bil na koncu izenačen, darilo za obe ekipi pa aplavz zbranih poslušalcev. Za 3. in 4. mestic/ sta se pomerili ekipi Domžal in .11 A. Domžalčani so bili boljši, zasedli so 3. mesto in na vrsti je bil finale. Najprej so odgovarjala dekleta iz Dragomlja. nato pa dekleta iz Doba- Obema ekipama, ki sta bili res dobro pripravljeni, se je malo zatikalo, vendar zmagovalec je bil znan. Najbolje je bila pripravljena ekipa iz Doba. ki so jo sestavljale loja Rihtar, Marta Vojska in Zdenka I.enček. ki so zasluženo osvojile prvo mesto.
Vse ekipe, ki so na kviz tekmovanju nastopile so pokazale precej znanja, trema pa je bila kriva, da tekmovanje ni bilo še bolj razburljivo. Najboljše ekipe so dobile knjižne nagrade- vse tekmovalec pa čaka še nagradni izlet na Vrhniko, kjer bodo obiskali rojstno hišo Ivana Cankarja.
Vera Grošelj
vedli in poudaril, da so zbrali v zadnjih treh letih za pomoč žrtvam imperialistične agresije okrog 1 SO.000 dinarjev, kar jc lep primer solidarnosti. Zahvalil se je tudi vsem mentorjem in učiteljem, ki so znali tako uspešno seznanili pionorje za mednarodno solidarnost. Po/val jih je, da naj se takoj vključijo v solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim ob potresu v Sloveniji in izpričajo prav lako visoko zavest solidarnosti.
Po prisrčni zahvali pionirjem jc priznanja razdelil predsednik občinske skupščine tov. Jernej IT NIC. pionirka IZ Radomelj, pa se je v imenu vseh pionirjev naše občine zahvalila za priznanja in pozvala vse pionirje na takojšnjo akcijo /a pomoč prizadetim v severovzhodni Sloveniji z geslom .,KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA." Prisotne je nato pozdravil in jim čestital k usp.hu še član IO OK SZDL tov. Fmil IOMC. Razšli smo se v spoznanju, da smo opravili veliko delo, ki naj služi tudi starejšim občanom za vzgled.
OBČINSKA ZVUZA DPM DOMŽALE
30. aprila je praznovala 80-letnico življenja Katarina Vrho-vec iz Litnbarske gore v Moravski dolini. Katarina je bila rojena v kmečki družini v Kranjem brdu nad Krašnjo, v družini, v kateri se je rodilo 18 otrok. Kot najstarejša je morala že s 14-imi leti v svet, da si zasluži kruh, ki ga doma ni bilo, saj jc številna družina rabila več, kot je lahko dala skopa zemlja. Služila je pri mnogih gospodarjih vse do poroke po prvi svetovni vojni. Na l.imbarski gori sije ustvarila svojo družino in ponovno se je začelo trdo delo za 6 otrok, ki jih je morala preživljati ob pomoči svojega moža.
Družinsko življenje je prekinila druga svetovna vojna. Katarina je spoznala svoje težko poslanstvo in jo žc leta 1942 najdemo med mnogimi tistimi partizanskimi materami, kj so pomagale vedno z vsem. kar so premogle. Skrb za družino jc dopolnila Se skrb za tiste, ki so sc ustavljali na njeni domačiji. Toda njeno delo ni ostalo prikrito in 12, marca 1044. leta jc bila izdana. Okupator jo je odpeljal v Begunje, jo mučil in obsodil na 8 let zapora zaradi sodelovanja s partizani in povezanostjo z Osvobodilno fronto. Ostala je v Begunjah in tam dočakala tudi svobodo.
LJUBLJANSKA BANKA -PODRUŽNICA DOMŽALE
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta:
1/ višji referent za analize kreditno denarnega poslovanja banke — 1 del. mesto
2/ referent splošne likvidature 2 del. mesti
3/ referent za potrošniško kreditiranje — 1 del. mesto
Za našteta delovna mesta morajo kandidati izpolnjevati naslednje zahteve:
— pod 1:
višja šola ekonomske ali pravne smeri in štiri leta ustreznih delovnih izkušenj.
— pod 2:
ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali strokovna PTT šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in tri leta ustreznih delovnih izkušenj.
— pod 3:
iste zahteve kot pod točko 2.
Kandidati naj vložijo prijave z navedbo svojih podatkov v roku 10 dni od dneva objave na Ljubljansko banko podružnico Domžale, Odbor za medsebojna razmerja.
80-letna Katarina Vrhovec
Vrnila se je domov, vendar zopet jc bilo treba začeti znova, saj je bila domačija izropana in opustošena. Volja in delavnost ji je pomagala, da jc življenje zopet steklo in da danes, kljub 80-im letom, še vedno dela in pomaga drugim, da bi lepše živeli, kot je mogla sama. Ob visokem jubileju se iskrenim čestitkam pridružujejo vsi listi, ki jim je tako nesebično pomagala z željo, da bi še dolgo živela v krogu svojih otrok in vnukov.
Š. B. \
DELOVNA AKCIJA OO ZSMS RADOMLJE
V____>
V programu dela si je naša osnovna organizacija dala za nalogo urejanje spomenikov in spominskih obeležij NOB.
Tako smo v soboto, 3. aprila čistili in urejali grobišče sredi Radomelj ter spomenik pri dvorani. Začeli smo ob devetih in zbralo se nas je 15. Obrusiti je bilo treba leseni spomenik, skrtačiti spominske plošče, pograbiti zelenice, ki so bile nastlane s papirji. cigaretami, olupki in razbitimi steklenicami, pomesti poti in urediti zemljo za rože. Grmičevje, drevesa in živo mejo so odrezali, obžagali in ob-strigli člani ZB. Da jc delo pravilno potekalo in da nam ni bilo dolgčas, jc skrbel tovariš Luka. S traktorjem jc smeti komaj sproti odvažal Tesarjev ata. Šele ob dveli so se lopate, krampi, grablje in metle ustavili. Vse je bilo kot iz Škatlice. Danes, čez en teden, je že spet več smeti kot trave. Že res, da mi lahko v enem dopoldnevu grobišče spet spravimo v red, toda veliko bolje bi blo, če bi enkrat za vselej lahko uredili glave smetilcev!
Igor Lipovšek -\
DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC!
I_J
KAJ VEŠ 0 CANKARJU?
NAŠI ALPINISTI GREDO V HINDUKUŠ
Miro Šuštaršič
V/ i
Stanislav oiKon/a       Marjan Kregar
Franc Bauman
lansko leto je član domžalskega alpinističnega odseka sodeloval pri odpravi na Makalu. letos pa sta naša odseka (Domžale in Mengeš) doživela novo priznanje. Trije naši člani se hodo udeležili mešane jugoslovansko-poljske odprave v Hmdukuš.
Hindukuš je predgorje Himalaje in leži v Afganistanu. Ker je to mejno področje z Indijo. Pakistanom in Sovjetsko zvezo, je zelo težko dobiti dovoljenje za odpravo v to gorstvo. V prejšnjem letu pa so poljski alpinisti pridobili tolikšno zaupanje afganistanske vlade, da našim fantom oblasti niso delale težav. Cilj odprave je najvišji vrh
Hindukuša Nošak (7492 m) s svojimi petimi vrhovi. Doslej še nobeni odpravi ni uspelo na mah preplezati vseh pet vrhov, ki vsi segajo nad 7 300 m. Odprava Slovencev in Poljakov pa bo skušala rešili prav to nalogo.
V odpravi bo sodelovalo 13 alpinistov. 7 Poljakov in 6 Slovencev. Vodja lx) Stanislau Rudzinski iz Katouic, od Slovencev pa bodo v odpravi trije Kamničani: I rane Havman. Janez Volkar in Marjan Kregar. dva Mengšana: Iranci Vrankar in Miro Suštaršič. Domžalčane pa bo zastopal Stanislav Sikonja. Na pot bodo odšli 1. junija. Potovali bodo z vlaki, v Afganistanu pa
ix)do najeli avtomobile in druga transportna sredstva. Ko napredovanje z avtomobili ne bo več možno, bodo morali še več dni pešačiti do vznožja gore, kjer se bo začela prava plezanja. Pričakujejo, da se bodo na vrhove Nošaka vzpenjali med 1. julijem in 5. avgustom, funtom, ki imajo za seboj naporne priprave, želimo čim boljše razmere na gori in upamo, da se bodo vrnili domov kot zmagovalci ene izmed najmogočnejših gora. Prečenje petih vriiov Nošaka bi pomenilo velik alpinistični dosežek, hkrati pa odprava prinaša novo kvaliteto v naš alpinizem sodelovanje z alpinisti prijatelske socialistično države. m, š.
PIŠEJO NAM
Vprašanje osrednjega stadiona v Domžalah
Po Domžalah in bližnji okolici so se pojavile govorice, da bodo v Domžalah pričeli giaditi nov atletski stadion z nogometnim igriščem. Vsem občanom pa bi radi pojasnili sledeče. Pri ObZTKO Domžale je bil. dne 23. 3. l°76 delovni sestanek, na katerem smo se pogovarjali prav o tem problemu in sprejeli sledeče sklepe:
1. Občinski konferenci ZSMS Domžale se predlaga, da za ureditev športnega parka v Domžalah in atletske steze pristopi k formiranju občinske delovne brigade.
2. Odbor za izgradnjo in obnovo športnega parka v Domžalah je
potrebno obvestiti, da se sestane in pripravi kalkulacijo stroškov in strukturo uporabe.
3. Občinskemu sindikalnemu svetu Domžale se predlaga, da iz sredstev namenjenih za rekreacijo občanov prispeva k ureditvi športnega parka-
4. Investitorja pri postavitvi ograje s prispevkom po 10.000 dinarjev bosta Nogometni klub Domžale in Krajevna skupnost Domžale-
5. Problematiko v zvezi z obnovo športnega parka v Domžalah je treba posredovati v občinskem poročevalcu-
Ugotovili smo. da si v sedanjih razmerah stabilizacije gospodarstva in treznega gospodarjenja ne moremo   zamisliti   več milijonske
|g>«><"»
Domžalsko nogometno igrišče izgleda kot velika njiva pripravljena za spomladansko setev. Resnično se lahko sprašujemo, če je bilo smotrno zora ti najboljše igrišče v občini in tudi to, koliko časa ne bo mogoče na njem odigrati nobene tekme. Imam občutek, da je temu „botrovala" tudi premajhna premišljenost
gradnje, ampak moramo obnoviti tisto, kar dejansko imamo, to je stadion NK Domžale.
Kdo so interesenti za obnovo atletskih naprav in nogometnega igrišča'.'
Ugotovili smo. da Je to predvsem mladina in sicer osnovnošolska (Osnovna šola Šlandrovc brigade. Venclja Perka ter srednje šole. Poklicna šola. Ekonomska srednja šola in TSUGŠ. nato pa še druge organizacije KS Domžale. TKS Domžale. ObZTKO Domžale. AZD Slovenije in NK Domžale ter sindikati. Ob tej priliki smo ustanovili iniciativni odbor za obnovitev stadiona in ustanovitev atletskega kluba. Potrebno bi bilo nekaj dobre volje, nekaj starih milijonov za prevoze, buldožiranje in za nakup robnikov ter kot zadnje, pripravljenost mladine, da z ustanovitvijo delovne brigade uresniči ta sklep.
Moramo priznati, da sta NK Domžale in KS Domžale že začela z realiziranjem tega načrta; s sredstvi pa bi morale sodelovati po našem mnenju šc sledeče organizacije: Temeljna izobraževalna skupnost Telesnokulturna skupnost. Občinski svet Zveze sindikatov Domžale, OK ZSMS Domžale ter vse omenjene šolske skupnosti. Poudariti moramo, da bi morali odkupiti še zemljišče za pomožni nogometni stadion, kajti vemo, kako občutljiva je travnata površina, zgraditi skromno garderobo s sanitarijami in shrambo za atletske in nogometne rekvizite.
Nadalje moramo omeniti še ponudbo Atletskega kluba ..Olimpia" iz Ljubljane, ki je pripravljen tehnično sodelovati s svojimi atletskimi trenerji. Seveda je letos nemogoče akcijo izpeljati tako, kot smo si jo zamislili, saj so vsa sredstva že razdeljena- Želimo pa s to polemiko  pripraviti športno jav-
nost, da bi čimprej razmislila o tem problemu, saj je lažje obnoviti zanemarjeni stadion, postaviti ograjo in sezidati manjšo garderobo, kot pa postaviti nov objekt, posebno če je tu naša mladina, ki zna z. delom marsikaj uresničiti in to naj bi bila osrednja delovna akcija ..Domžale 77." Razmislimo!
V imenu iniciativnega odbora Metod Klemene
PIONIRJI PROMETNIKI SO TEKMOVALI
Na medobčinskem pionirskem tekmovanju je nastopila ekipa, ki se je na občinskem tekmovanju uvrstila na prvo mesto. Tako so našo občino na tekmovanju v Logatcu zastopali Dušan Vidali. Stane Šinkovec. Dušan Kržan in Metod Mrčun. V ekipni konkurenci so zasedli drugo mesto in sc tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ki je bilo na Jesenicah. V tem tekmovanju, na katerem so sodelovale ekipe iz vse Slovenije, so zasedli h. mesto.
Na Jesenicah je bilo tekmovanje ..kaj veš o prometu? " Tega tekmovanja so sc udeležili učenci osnovne šole Venclja Perka in osnovne šole Šlandrovc brigade. Prvo ekipo so sestavljali Jože Rugclj. Bojan Paštebar in Aleksander Klavžar in zasedli 20. mesto. Drugo skupino z Osnovne šole Šlandrovc brigade pa so sestavljali Irena Alič. Ida Hren. in Maja Sicheil in so zasedle 27. mesto.
Tudi to tekmovanje je pokazalo, da je prometna vzgoja na naših šolah dobro organizirana in da je komisija pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu veliko naredila na tem področju, kar je sc posebno pomembno, zaradi ponašanja otrok na javnih prometnih cestah.
15. maja pa je bilo v Ljubljani tudi medobčinsko tekmovanje za dijake srednjih šol. Našo občino je zastopala ekipa Ekonomske srednje šole. v kateri so bili: Tone (erar. Janez Celarc, Vinko Rožič in Janez Petkovšck. Ekipa je zased la 3. mesto in s tem bronasto kolajno, Janez Petkovšek pa 2. mesto in jc prejel srebrno kolajno. Tako se je ekipa uvrstila tudi za nastop na republiško tekmovanje, ki bo 22. maja v Novi Gorici. \ p
ALPINISTIČNI TABOR
Alpinisti odsekov Domžale in Mengeš so se tudi letos udeležili tradicionalnega prvomajskega taboru v Pak-lenici. Nacionalni park ..Velika Pakleni-ca", ki leži ne daleč od Zadra, je letos gostil rekordno število alpinistov iz vse Jugoslavije, saj se je v ozkem kanjonu stiskalo več kot sto šotorov.
Trinajst članska skupina naših predstavnikov je bila med najbolj marljivimi. Čeprav jih je oviralo slabo vreiiie. so opravili kar 60 vzponov. Posebej jc treba omeniti vzpon po razu Malega kladiva, uspehe v Šaleški. Mosaraski in Urahmovi smeri, ter vzpon po smeri Kara bore. Prav posebej si bo letošnjo Pakletiico zapomnilo šest mlajših pripravnikov, ki so bili v naši skupini. Zanje se jc v Pakleniei končala plezalna šola in prav v strmih stenah Anica Kuka in Čuka so doživeli svoj plezalski krst. Odslej naprej bodo lahko plezali tudi vimi seveda pod skrbnim nadzor-stvoru starejših alpinistov. vt.S