leto IV. LJUBLJANA, 14. AVGUSTA 1926. STEV. 36. 2A-1VCOIU- VIIO tET^TLiTMO DIN 8$-CBLOLETNO-DIN-OO/ZA-BNOZBH5TV01E DODATI pSrNiNO/ oclA$j-po tmmv/ posamezna (tEVILKA-P6*D!N;r5^ POŠT. ČEK. RAČ 13.188 OftlUN VREBN!jTVOlN‘VP$AVA VV^ITELlSKhTlSKARNS/ k 'ROKOPISI-SE -NE-VR&-CAlO/ANONIMNI DO-l PISIJENEPRIOBČV-gk 1E10/P0{TNINA‘PLA-P VCANA V-GOTOVIH! TELEFON ŠTEV. 906. Pred borbo ... Država prejema te dni udarce, ki segajo globoko v nien mozeg in ki bodo ostali še dolgo v ovii*o nie-nemu bodočemu razvoju, v katerega globoko verujemo. Nepretrgana je veriga ponižani in zlih udarcev, ki jih sprejema zemlja od vseh strani ter na vseh poljih. Zadnje čase pa so se ti udarci tako koncentrirali. da mora i naivečji optimist pričeti skrbeti nad nieno usodo. Gospodič ministri se baš v teli dneh vozijo na agitacijska potovanja po zemlji, da vamio narod z ne" kimi fatalnimi obljubami in Potemkinovimi vasmi, po katerih ie Jugoslavija postala po srečnem zakonu nemoralnega sporazuma najsrečnejša zemlia pod milim nebom, ki io tare poleg 13 milijardnega proračuna samo še Orjuna. ki se obupno bori proti dušenju svobode Kralja Petra in prijavi umazani bandi, ki danes upravlja dedščino heroiev Osvobojenia. Narod ic lahkoveren in bo morda tem lažem po dolgoletnih bridkih izkušnjah zopet veroval ter slepo drl za zločinskimi tipi. ki mu obetajo odrešenje že odkar se ie povrnil utrujen in izčrpan iz strelskih rovov na polia in travnike. Navzlic tej slepoti ljudstva pa ostane neizbežno deistvo. da se nahaja sedal Jugoslavija v največji krizi, kar jih ie doslej preživela. Vrhove državne uprave gospodarijo danes z absolutno oblastio grabežljivost. sebičnost, lakomnost in kleptomanija najnižje vrste, ki se odraža v preštevilnih korupcijskih aFerali In Mandalrfi naigrše vrste. Popolno pomanjkanje velikih ljudi nam ie dalo vlado z glasovalno ma-šino dvesto glasov večine a neprestanih neizbežnih polomov v notranji in zunanji politiki. Jugosloven-stvo. edinstvo naroda in države so danes samo še pojmi, s katerimi se ukvarja poleg Orjunašev le še par idealno poštenih (politikov, ki pa so za sedai , potisnjeni popolnoma ob steno. Ugled države in čuvanje su-verenitete iste ie predana možem Ahmed beg Zogoveca kova in mentalitete. ki so s tolikimi težkimi žrtvami priborjeni, ugled Jugoslavije uničili tako popolno, da uživa danes gnezdo banditov in požigalcev protektorat istih, s katerimi smo se še pred osmimi leti borili ramo ob rami proti njim. V notranji politiki so dnevni pojav prepiri, razdori, ceplienia obrekovanja, osebna raz-računavanja. intrige in igranje z najeminentnejšimi državnimi interesi. Po dobro premišljenem načrtu je ubito v celih slojih naroda sle- herno domoljubno čustvovanje, kakor tudi čut za načela ter moralo. Nered in nedelavnost sta označbi, s katerima ie mogoče najlepše ka-rakterizirati obstoječe stanje, ki donaša poštenjakom in čestitim ljudem neprestano nova mračna razočaranja. Štirinajst mesecev absolutne vlade separatizma in hege-monističnih teženi velikosrbstva ie narušilo temelje na katerih ie zidana ta zemlja že tako, da se v srcu največjih optimistov poraja pesimizma popolna grenka skepsa. Narodni očetje pa štejejo milijone. pošiljajo sinove na letovišča, zidaio luksuriozne palače, gledajo na narod samo preko ministrskih fotelov lu lažejio narodu, da ni pokril našo zemlio t lovorikami in ii priboril ugled in ime genši naših velikih vojskovodij, nego njihova brezglava partizanska politika, da-siravno vedo. da s temi notvarianii zgodovine pravkar minule dobe zmanjšujejo veličino epopeje našega rodu. Sredi tega rušenja in propadanja vseh dobrin pa stoii ooleg Krone in vojske še zadnja rezerva Jugoslo-venstva Orjuna. ki ie odjek zdravili teženi širokega naroda po svežih in zdravih novih idejah, korenitih reformah ter preporodu sedanje naše družbe in države. Težki čas. ki lega nad našo zemljo zahtev« velikih in močnih Hudi 7. iasno. ideologijo novega programa. *nove morale in novega pojmovanja nalog države, ki bodo zmožni 7, jako roko. idejno čistoto. nezlomljivim karakterjem, intelektualnim poštenjem in neomahliivo vero v končno zmago izvesti Jugoslavijo iz sedanjega kaosa. Čas beži in na vseh, ki iim ie usoda države ter celote bližja od slučajnih točasnih koristi njihovih partii ie da prepuste neslavnemu skorajšnjemu poginu našo sedanjo lažnjivo in kalno demokracijo, ki se vzdržuje že leta 7. ne" ‘zdravimi kompromisi naprarn levici in desnici s ciljem ohraniti položaje par ambicioznim partizanskim prvakom. Pravi demokraciji je oblast sporedna. Pri nas pa ie partija z ministri- za to tu da ii mora v znamenju demokracije služiti narod v izkoriščanje. Oriuna v tem trenutku prva dviga svoje bariake v poziv za v boi proti tei lažnjivi demokraciji z njenim sifilističnim neboglencem toSasnega pokvarjenega parlamentarizma. Njej se ne hoče vlade in vodstva, nego samo zbor onih. ki so še po vseh bridkih izkušnjah zadniih let ostali neomahljivi pravi svobodoljubci, poštenjaki željni dela in sposobni se še vedno žrtvovati za pravdo in dobro naroda, kakor so se pred osvoboieniem. ko so gradili to državo z onimi, katerih nesmrtni duh živi še vedno v njihovih srcih. Narod, ki je izdržal tri krvave vojne, albansko tragedijo krvništva avstro-madžarskih rabliev hi odkril zemlio s slavo slično Šparte — za- Dne 8. avgusta t. 1- ie razvila Oriuna v mariborski oblasti svoj prvi kmečki prapor. Bratje v Hotinji vasi. ki imajo eno najmočnejših organizacij v mariborski oblasti pod vodstvom neumornega brata Klasinca, so se že dali časa 7. vnemo in orjunaško požrtvovalnostjo pripravljali na ta dan. Nesrečni nalivi. ki so napravili toliko zla ravno to nedeljo, so sicer vzeli tudi tej prireditvi nameravani obseg, ker se ni mogla vršiti po razvitju veselica na prostem, vendar pa ni bilo razvitje vkljub vremenski nezgodi nič mani svečano in impozantno. Že grozna nevihta ob 6. uri zjutraj je preprečila, da bratje četniki iz Maribora. Studenca in Tezna niso mogli odkorakati kakor nameravano peš v Hotinjo vas. na so zato prišli s prvim vlakom, ki odhaja proti jugu. Na postaji v Slivnici so^ zbrani Orjunaši že čakali Or.lunaše. ki so prišli iz Celja. Ptuja in Ljubljane. Po zadnjem vlaku se je formirala povorka, ki je odkorakala z godbo in s prapori iz Maribora in Celja v ool ure oddalieno Hotinjo vas, kier jih ie pozdravilo pokanje topičev. Na okusno okrašeni tribuni se je zbral oblastni odbor s kumico gosipo Anico Marčinko. ki ie tudi vezala okusni novi prapor in s predsednikom Hotinjevaške Orjune br. KlaSjncem. ki ie prisrčno pozdravil navzoče ter prosil br. Zorka, oblastnega predsednika, da razvije prapor, kar ie ta storil z navduše-valnim nagovorom na brate Orju-naše, predvsem brate v Hotinji vasi. ki so ravno v času ko se ie začelo preganjati Orjuno od vseh strani, pokazali oriunaško zavednost. da so si nabavili prapor ter tako javno dokumentirali, da se ne ustrašijo nobenega pritiska in čeravno se ie od vseh strani vplivalo na politično oblast, da nai prepove to prireditev, ker da bo drugače, kakor ie sanjal ponovno »Slovenec«. prišlo do neredov in pobojev. »Tod« zvišeni nad to ostudno genio. razvijemo danes nrapor. ki na3 bo nam v conos. vzpodbudo naredba za ofenzivo. Temu so dokaz memoari samega železnega generala — vo.Jvode Mišiča tedaj komandanta naše Prve armije. Prej ko je bil započet umik Iz Prizrena proti Skadru v pravcu Ljenu Kula-Spas-Luka. je izdala srbska Vrhovna komanda ukaz voi" ski za povlačenie Preko Črne gore in Severne Albanije, k Jadranskemu morju, in sicer na ‘ črto Drač-Skader. V aktu Vrhovne komande, ki ga te podpisal dne 12. novembra 1925 načelnik štaba, vojvoda R-Putnik. in ki ie bil dostavljen ar-mijskiin komandantom. je bilo med ostalini i to. da ie treba na liniji Drač-Skader vojsko« reorganizirati in preskrbeti 7, vsem potrebnim In da bo njena akcija zavisela od njenega stanja, splošne politike in vojnega položaia ostalih zaveznikov. Za izvršenie umika ie bilo ukazano. da se morajo Povlačiti I.. II.. III. armiia in odbrana Beograda v pravcu Peč-Andrijeviča-Podgorica-Skader; komanda čet novih oblasti v smeri Djakovica-Veziaov most-Prizren- Ljenu Kuba-SDas-Puka-Skader-Lješ; timoška vojska pa preko Ljenu Kule na Piškopeio in Debar. Ta vojska je imela nalog služi Dač boljšo usodo, kakor mu lo ustvariaio sedai stari v muzeje in kaznilnice spadajoči političarji. Moreio ga pa povesti na pot rešitve. dostojne nsegovega junaštva in žrtev samo novi ljudje! Zbrati te. to Da ie sedaj Drva in glavna naloga Orjune, na niih in tistih, ki danes stole še ob strani oa je. kdo iim bo voditelj. A. V. Vam bratom, da vztrajate dn zadnjega dihHaia stmieni okoli tega prapora in v opomin nasprotnikom, da gre or junaška ideja proti njim In preko niih.« In ob pokanju topičev, ob igranju državne in orjunaški himne, le razvil novi prapor, na katerega ie pripela kumica spominski trak. Predal ea je nato praporščaku bratu Primcu, katerega ie opozoril na prisego, da ga bo čuval do zadnje kaplje krvi. V ospredje je stopil oblastni tajnik brat dr. Miloš Vauhnik, ki ie na" govoril navzoče s sledečimi besedami : .Tugoslovenl — Orjunaši! Danes prisostvujete svečanemu aktu. ko ie dobila vrla in dična Mestna Orjuna v Hotinii vasi svoi Prapor Ta prapor si ie ta vrla organizacija nahavila zato. da pokaže javnosti simbol svoie orjunaške zavednosti. Okoli tega prapora bo stala Oriuna v Hotinji vasi strnjena kot en mož. katere člani hočejo sle" diti prisegi praporščaka, da jim je ljubša smrt kakor pa odnehati od cilip katerega zasleduje Oriuna. Od Vas navzočih ie marsikdo, ki danes prvič prisostvuje takemu svečanemu aktu in ki ie prvič prišel v stik z Orjuno. Zato se nehote vprašujete, kai hočejo ti liudie in zvedavo opazujete nas Oriunaše, ali smo res taki zločinci, kakor nas slikalo naši sovražniki. Vendar nočem Vam razlagati na dolgo in široko naših ciljev, nočem se utopiti v lastni hvali, ker vem. da nas boste spoznali prejkoslej. spoznali, kakor sn nac spoznali bratfe v Hotinii vaSi. ki dane« stopaj« iavno Pred Vas s svoiini praporom. In če pogledate njihov prapor, videli boste na njem dva simbola — zeleno iiDo in rumeno klasie — lipa nacionalna zavednost 1 iubežen do naroda iugoslovenskega. žitno klasje, ljubezen do rodne grude, dn kmečke hiše. dn nH žuljev našega človeka obdelane 7Arn!je. Toda ta naša ljubezen do naroda in zemlje jugoslovensko ni omejena na pasivno zadržanje. skupno z bitoljskim in albanskim odredom zavarovati Bitoli, dokler bodo ostali Francozi pri Krivolaki. V tem odloku je bilo tudi precizirano. kako postopati s poljsko in težko artiljerijo in s trenom. Na podlagi gorenjega akta so izdali armijski komandanti odredbe svojim divizijskim komandantom z označbo smeri njihovega umikanja in zavarovanja umika ostalih delov cele vojske. Dne 16 novembra se je modificirala ta naredba Vrhovne komande 7, ozirom na deianski stan na sestanku armijskih komandantov voivode Z. Mišiča, vojvode Stepe Stepanoviča, generala Pavla Jurišiča-Sturma in generala Mihaj-Ia Živkoviča. Obravnavalo se je obupno stanje vojske, ki ie strašno trpela radi različnih neprilik. kakor pomanikanie hrane, trena. razruva-nih komunikacij, silen mraz. raztrgano odelo in obutve skraina izme-moglost ljudi, kakor živine, povzročenih Po neprestanih borbah In premikanjih, pomanjkanje sleherne hrane v smereh umika. Med 12. In 15. uro ie prejel komandant prve armiie brzoiavko s Cetini, da smatra Nemčija glasom uradnega komunikeja. da ie dosegla svoi cilj Ln ona gre preko teh mei mi hočemo aktivno delovati na tem da prideta do enakovredne veliave med drugimi tudi naš narod in naša država. Mi vsi predobro znamo, da imamo sovražnike na zrniai ki zavistno in zlobno hočejo praprečiti vstajenje naroda jugoslovenskega. Mi vsi vemo, da imamo sovražnike v državi sami, ki so udarjeni s slepoto in ki z brezvestnim vladanjem oviraio razvoi našega naroda in s tem indirektno pomagajo našim zunanjim sovražnikom. Oriuna noče čakati, da nas usoda zdrobi, kajti naši zu-nanii sovražniki so od do d««> ob-iestneišl. naši olutokratični potentati v državi pa od dne do dne slabši vladarji. Da je temu tako. potrjuje naš pokret. Orjuna se od dne do dne. Orjunaška voiska raste in bo rastla tembolj, čimbolj bo narodu vzeto to. kar zahteva. To kar bi hoteli mi Oriimaši. bi hoteli Vi vsi. kajti tudi Vi si želite, da postanemp jaki in odločni borci na zunai in da Dostanemo razumni in pametni go-spodarii na znotraj. Toda kakor vidite so naše želje še daleč od zaže-ljenega cilja, in če bi Vas vprašal, kje leži krivda, tedaj morate povesiti oči pač vsi. kaiti krivi smo si sami — Vi vsi imate krepke roke. zdravo pamet in hrabro srce. a vendar teh vaših sil ne uveljavljate. VI ste prinesli Vaše sile na ljudi, ki se imenuiejo narodni poslanci ki se pa boriio 7,a nam nerazumljive cilie. avtonomistične separatistične, defetistične. federalistične, centralistične itd. Vi torei morate uvideti in priznati, da so bili Vaši posredniki slabi tolmači Vaših želj. Zato lK>ste morali stopiti sami na Dlan. Sami boste morali zlesti izza zapečka in povzdigniti svoi glas. Kratko in jedrnato! Mase jugoslovanske morajo na dar»f Vi vsi co morate zbrati ood praporom Oriune. vas za vasjo trg za trgom mesto za mestom. Stotine oriunaških praporov se vije 00 Jugoslaviji. Toda to ie premalo. Tisoči in tisoči Se moraio vzdigniti in strniti v neoremadiivo vojsko. ki bo stopila ored tiste, ki gnSavljo narod ter zaklicala* »Mi nočemo Eshaeziie mi hočemo Jugoslavijo ml nočemo biti kolonija Italijo, mi hočemo biti svobodna država od Triglava do Črnega moria mi nočemo takšnih vlad. ki smatrajo državo za delniško pridobitno podietie in davke za dividende te delniško družbe, mi hočemo državo k ter sta v časteh zakon in pravica, a korupeiia na vešalih.« In ho stala ta vojska tudi ob Jadranu in zaklicala Mussoliniju, ki stoii na Kvirinalu obdan od legije amnestiranih morilcev* rokp Proč, ml se ne damo 7asitžn.flti. na Poliiič- da prekinja operacije proti Srbiji, ker ie že dovoli uspešno podipria zaveznike Bolgare in Turke Glasom radio brzojavke iz Lijona ie bil poslan tudi znaten del nemškp vojske že od Skoplja na srednji Dunav. Te vesti so potrjevali i pribežnikl, katere ie ujela Dunavska divizija. Poročali so namreč o govorjenju Bosancev v Skopliu. »da v par dneh odrinejo iz Srbije, ker Rusi močno prodirajo.« Končno so javili še trije Arnavti. rodom iz Peči. da vračajoči se iz Mitroviče niso nikjer zapazili znatnejših sovražnikovih čet razven malih patrol. Z ozirom na te vesti ie smatral komandant potrebno laviti armiji. da se je situacija znatno izpremenila in da le potreba ponovno sklicati na posvet še istega dne ostale komandant-' in načelnike niihovih štabov. Namen sestanka nai bi bil na temelju gorenjih dokai zanesljivih vesti, najti nov izhod iz točasne mučne situacije 7. grupiranjem sil. s katerimi le moči razpolagati in prehodom v ofenzivo v smeri proti Mitroviči.« Tako so se še istega popoldne zbrali znova voivode in generali in na osnovi nreišniih naredb sklenili: 1. Ustaviti izvršenje ukazov konfe- LISTEK. Iz skoro pozabljenih dni. Ofenziva url umiku. Bilo ie nekega dne v polovici meseca novembra 1915. v Peči, ko ie izsfledalo. da ie že vse propadlo. Dolgari so pričeli prodirati preko Babune. Zavezniki so tedai javno priznali, da ne morejo pomoči več Srbiji. Vlada ie z diplomatskimi vojaškimi poslaniki skupno s komandantom \rhovne komande bolnim vojvodom Putnikom odstopala preko Črne gore in Albanije k morju. Municijske zaloge ob Patriarhiji) so bile med velikimi eksplozijami uničene. Sporedno z njimi ie bilo čuti i bobnenie težkih topov in to-vornih avtomobilov, katere so sp tiščale v prepade srbske čete. Vozo-taii so z deli voz krmili taboriščne ognie. ali Pa se vračali nazaj v Srbijo. S seboi so vozili Vse one emigrante. ki so se ustrašili mrzle zime in neprehodno ozkih albanskih stezic. Naglašali so pri tem. da je nesreča. ki ie zadela Srbijo, popolna •n da težje ne more biti več. 'I \ Mrak in menla sta ležala tega dne iiad Pečjo; ko ie iz«:ledalo da vse propada v kaosu in nesreči. Nenadoma Pa ie odjeknilo po ulicah Peči krik: »Ura! Naprej! Živci vojvoda Mišič!« V trenutku je vse zastalo in prenehalo za par hipov dihati. Na to pa ie zaoril krik navdušenia in veselja. Zdelo se je, kakor da ie to pričakoval že vsakdo naprei in hotel ob tei priliki reči: »Vedel sem, da bo moral priti ta hiip. Čakal sem nani — nič več nazai — naprei!« Takoi se ie prenehalo tudi z uničevanjem orožja, zakopavanjem topov. palienjem municijc in trena. Vse ie čakalo samo povelja, da Je potreba udariti. Ukaza pa ni bilo. Klic je bil preran. Naslednii dan ie došla nova naredba vojski, da mora nadaljevati z umikom v smeri proti Jadranskemu morju. Malo jih je. ki so bili tedaj v Pe_ či in ki so vedeli 00 onih klicih, čemu so zaorili in kaj se ie za njimi krilo. Večina ie mislila, da ie bila to kakor že v tolikih slučajih samo navadna »vozotajska vest«. V res-nici pa so obstojali stvarni razlogi za razsn janjc te vesti, ker bi istega Ane morala v resnici biti objavljena m PP1 Kolini m w Mm. no. ne gospodarsko — In bo zaklicala ta vojska isto na sever, na vzhod in zahod. To vse se bo izpolnilo le z Vašo pomočjo. Bodočnost !e v Vaših rokah v rokah širokih m a« iueo^o-venskih. o katerih Imenu govore dane« koruocionistl. tatovi in roparji državnega imetia. šarlatani in politični komedijanti. Na prvi Vidovdan je padlo na Kosovem polju slavno srbsko carstvo v turško večstoletno robstvo, da vstane zopet v zmagi in slavi. Na drugi Vidovdan je razpadlo za večno gnilo avstrijsko carstvo po atentatu v Sarajevu. Na tretji Vidovdan si je dala naša država Ustavo. Na četrti Vidovdan bo vstala oriunaška vojska in vrgla v prah sovrag« iuxosk»vensk©ga naroda in države. Če Vaša kri ni voda in Vaše mišice niso mrtvo meso, tedaj se boste dvignili tisoči in oklenili našega orjunaškega prapora ‘m trda dela vajena kmečka in delavska pest bo z nami vred kovala meč •kralja Matjaža, s katerim si priborimo pot do znwe in svobode. Živela or junaška Jugoslavija! Živela Orjuna v Hotinji vasi! Njegovim besedam ie sledilo navdušeno pritrjevanje zbrane množice. Nato je povzel besedo oblastni odbornik br. dr. Fran Irgolič, ki je pozdravil navzoče kakor sledi: Junaki, borci! Vse. kar sovraži Orjuno. to poskušalo preprečiti raz viti« prapora v Hotinll vasi. toda brez uspeha. Zastava ie že razvita in bo vihrala v ptujskem poliu ter zbirala okoli sebe v prvi vrsti mlado generacijo. Konservativci, zastrupljeni po partizanskih voditeljih, niso za na« ln bi bilo škoda izgubljati čas. te zastarele še avstrHa-kantske elemente spravliati v naše vrste. Novi prapor pozdravljata danes le dva prapora. Temu ie kriva ona vladna klika, ki protizakonito in zgoli iz strahu pred kazniio ki pride zanio pregani« Oriuno. Na zahtevo Italije ie dosegel zunanji minister razpust Orjun v ljubljanski oblasti Hotelo se mu ie tudi praporov. toda teh za krivonosce ni. pač pa za nas in ne bo dolgo, da bodo vsi naši prapori zooet vihrali v strah in trepet vseh naših avstrija-kantov in cilindrov. Vkljub preganjanju hitimo proti cibu in prva zmaga nad avstrijskimi žandarji. katerih se vlastodržei poslužujejo, ie Kranj Tam le Or luna pokazala, da ie vladni aparat pretrhel. da bi zamogel zabraniti organizirani nastop naših Pet. Krani te pokazal, da ni $ile ne doma ln ne v tuiinl. ki bi na« zamogl« zatreti, zato pa te tudi naša volja trdnejša .kot kdai. Ne bojimo se, več nikogar in gremo Junaški naprej do končne zmage. ViHo-tinjčani in vsi Oriunaži na Dravskem polju oa vedite, da za vami stoji cela Orjuna. ki gleda na vas in na vaš prapor z zadoščenjem in ponosom. Odločno in pogumno širite orjunaško idejo naprej preko vseh zaprek! Zopet je sledilo navdušeno orl-trjevanie niegovim besedam. Za niim ie pozdravil navzoče predvsem pa brate v Hotinji vasi brat Zma?o Konečnik. v imenu sosednih kmečkih Orjun ptujskega polja, predvsem pa Orjune v Ra6-jem-Podova, ki je bila matica Orjune v Hotinji vasi in ki ie prehitela svoio matico ter se postavila po najkrajšem času obstanka že, s svo* jim praporom. Temu lepemu vzgledu naj sledijo vse vasi ptujskega polja in ko bodo tisoči in tisoči kmečkega naroda zbrani okoli or-junaških praporov, se bodo vzdignili in dobojevali z Orjuno že tisoč let zahtevano »Staro pravdo«. Ves ta čas ie neprestano lilo kakor iz škafa, tolda OrjunaŠi premočeni do kože so vztrajali in tem raie vztrajali, ker se ie pri zadnjih besedah brata Konečnjka odpeljal z avtomobilom iz Ljubljane težko pričakovani brat veliki čelnlk Marka katerega so navzoči sprejeli 7. velikanskim navdušenjem, ga vzdignili na ramena in ponesli na tribuno. na kar ie brat Marko spregovoril kratko in jedrnato: Ml smo tu in ostanemo. Mi nismo razpuščeni, ker naše Ideie. nihče razpustiti ne more. Oni razpuščalo, a ml rastemo- Dvignite novi prapor in zakličite* Orjuna maršira. a Vas le stah Držite disciplino brati« in verujte v zmago! Zdravo Orjuna! S prihodom brata Marka ie dobila svečanost najlepši zaključek. Sledila je na to animirana zabava v gostilni Primec in pri bratu Klasincu. Nalivi še tudi popoldne niso prenehali in tako ni moglo priti v Hotinjo vas še 80 Orjunašev. ki so bili na potu z avtomobili in ki so imeli na preplavljeni cesti efekt. Vsa proslava se le mirno končala brez najmanjšega incidanta in potrdila orjunaško zagotovilo, da se ne bo navzlic vsemu hujskanju klerikalcev zgodil niti najmanjši incident. Pokazala na ie tudi. da ie Orjuna odločna na svoji poti in da se ne da ustavljati niti po vremenskih katastrofah niti po najpodlej-ših zakulisnih intrigah njenih sovražnikov. ki čutijo, da se jim ru- postavi vprašanj©, kal imam od tega. da iih vzdržujem, mar ne bi bilo bolje, da denar sam uporabim? Kam bi prišla na ta način in po tej morali družina, narod, država? AH bi bilo potem na svetu življenje Sploh mogoče? Da gospodje, »kal Imaš od tega«? ravno radi tega le Oriuna potrebna, da bo vso navlako. ki dela samo za to. ker hoče imeti nekaj od tega. ne upošteva oa interesov splošnosti — temeljito Iztrebila. Zato nai si nikar nihče prezgodaj ne dela iluzii radi formalnega razpusta naše organizacije, kajti razpuščena ie §amo Orjuna— nismo pa razpuščeni Orjunaši! Kakor se rjlso vprašali veliki Heroji, ki so dali živlienie za osvobojente. niti oni. ki so trpeli v ječah, dalje naši duševni velikani — Prešeren. Cankar. Gregorčič itd. »kal imamo od tega?«, tako se tudi pravi Oriunaš ne vpraša. kai ima od tega. da je pri Or-juni. ampak on je — kot pravi idealist vedno pripravljen za to idejo dati tudi življenje! Člani naše organizacije so tudi že mnogi to dejansko dokazali. Zato ie tudi sedanji razpust samo olie v ogenj! I. J. B. Razgnani — rastemo! šijo tla pod nogami. 1. V. Kaj imaš od tega? Taka hi enaka vprašanja stavi mi marsikdo z ozirom na na to. da odkrito izpovedujem idejo Jugoslo-venskega nacionalizma in da sem še vedno — kljub formalnemu razpustu — Orjune — član iste. Kal imate od tega. da se tako ženete za Orjuno. Ko bi me spraševali to samo stari ljudje, kateri morda našega pokreta ne razumejo, ne bi na to sploh reagiral Toda med temi »kai Imaš o Gorskem kotariu Pakracu. Požegl. Gosplču in Vukovarju. Oso-bito marljivo delajo zagrebški akademiki pod vodstvom svojega pred- sednika Svobode. Naša slovetfska akademska omladina Da .ie tako za-nikerno malomarna, da človeka boli srce. ko 10 eleda v njeni lag^no-sti podeželskih filistrov s petimi križi. V Primoštenu v Primork je ustanovljenih deset oriunaških poverjeništev. Člani se rekrutirajo vsi iz vrst seliakov. ki se oklepljejo Orjune z največjim oduševlienjem, ker čutijo, da le samo pod njenimi državnimi prapori soas nacije. Podpredsednik Direktorlja brat Niko Bartulovič je obolel. Želimo mu iskreno, da bi čim preje okreval in zopet noseeel s svoio močno roko v naš ookret. ki vedno bolj potrebuje, močnih in jakih voditeljev. Kongres Orjune bo določen na prihodnji seji Glavnega odbora, ki se bo vršila meseca septembra. Vršil se pa bo na Vidovdan 1. 1927. Kronika, IZJAVA. Ker smo izvedeli, da se vrše nekake disciplinarne preiskave Proti nekaterim poštenim In starim preizkušenim nacionalistom — policijskim stražnikom — izjavljamo, do doslei .še ni nihče od nilh stal z Or’hiio v kakršnihkoli tesnejših stikih. Edin] policist, c katerim smo imeli oži« zveze ie bil komandant policijskih stražnikov in bivši do-brovollec Butkovič. Iti nam ie podal pismene Dodatke. v katerih nava-lal očitke Droti gospodom policij" skim uslužbencem Dobrovšku. G e r z 311 i č u in Mlekužu. Toliko pristojnim krogom od informan-dum! V Dubrovniku je. pred kratkim zgorela poznana radičevska tiskarna. v kateri je izhajalo do nedavnega radičevsko časopisje, ki ie z vso silo napadalo iueoslovenske nacionaliste. Jeseniškim delavcem ie posvetilo daljši članek beograjsko »Vreme«. v katerem se čudi nacionalni zavesti tega delavstva in povprašuje. kje ie iskati povoda temu. Na to vprašanje odgovarjamo mi v prvi vrsti v jeseniškem »Sokolu« in v nemali meri Da tudi v Oriuni Škoda ie samo to. da ni »Vreme« navedlo tudi, kako plačuie domovina to rodoljubie tem delavcem, ki so B. Z.; FOK- PREDSEDNIKU ŠKOFJELOŠKE ORJUNE! (°b obletnici njegove nesrečne smrti.) P.r.ecl kratkim ie preteklo eno le-*°4i j ar s.* nas zapustil in odšel tja odkoder m Več vrnitve! ni ve^- so spoznali škofjeloški Orjunaši in Sokoli, kaj si .um bil Ti vse. Bil Si duša vsega nacionalnega delovanja v nedavno še tako črni Škofji Loki! Od slavnega 29. oktobra 1918. deloval^A?? xadl)1'e^a trenutka si roliu w e lUn0:no. na sokolskem P° ju kot starosta škofjeloškega Sokola. kateremu si pred štirimi leti otvarjal njegov lastni dom. Ko Pa se ie v tem gnezdu klerikalizma ustanovila na Tvojo pobudo naša Orjuna. si se z vso gorečnostjo oklenil naše ideje, zavedajoč se. da le ona nejie f]0 končne zmage. V večnem spominu mi ostnne trenutek, ko si s ponosom razvijal iz daleka slutil, da boš Ti prvi. ki prapor škofjeloške Orjune. ne. da bi ea bo ta orapor spremljal na zadnii poti. Tudi nisi slutil, da bo moral taisti prapor z belega dne v osrčje naših gora, ker tako hočejo oni. ki imaio danes v rokah oblast nad to zemljo, ker tako hočejo oni. ki so še ored leti Drepevali slavospeve možem, radi katerih si Ti moral pretrpeti vse muke vojnega ujetništva! Ne bo Te v krogu Tvojih četnikov. ko bomo velikemu mučitelju dela našega naroda Dovračali milo za drago. Sami. brez Tebe bodemo morali izvršiti to. na kar si nas opominjal in vzpodbujal še malo časa predno Te ni kruta usoda iztrgala iz naše srede! Ti spiš v svobodni, domači zem-lii. kot si vedno želel in ni Ti treba gledati sramote in ponižanj iugoslo-venskeea naroda, katerega si tolikanj ljubil, Tvoj duh pa je z nami in' nas bo spremljal ko bomo šli po zaci tani noti do končne zmage! Večnaia Ti pamiat! pri vsem svojem nacionalizmu vedno grdo zapostavljeni im Izročeni raznim nemškutarskim uradnikom in mojstrom na milost ter nemilost. »Samouprava« ie zopet nadaljevala svoia brezvseblnska dve koloni dolga razmotrivanja o pravih vzrokih razpusta Orjune. Pri tem je hinavsko zavila h koncu oči in vzdihnila, da so med deli ljubljanske Orjune čini. ki bi jih bilo potreba še razčistiti. Orjuna hladno sprejema ta pobožno farizejski vzdih najčrnejših med črnimi, ki priča samo o pobožnih željah srna-ovskih častnih in finančnih podpornikov. Ako le kdo v tei zemlji, ki se mora plašiti preiskav. DOtem je to gospoda bližnja okolici »Samouprave«. ki nai bo uvedena, da še niso pozabljeni protokoli o separatnem miru. še ni opran solunski škandal, krfska špijonaža ie še vedno nepojasnjena, povzročitelji krvavega dijaškega mitinga so še vedno nekaznovani. O aferah do osvo-bojenju oa zaenkrat še niti ne govorimo. ker Uh ie v se i#» preveč! Hfnc niger est... je leno doneča fraza in nevarno orožje, biti pa ne sme izgovorjena Po črnih vitezih’ radikalne vojske, ki ii ie namen in cilj doseči oblast pa makar .nreko naroda in Krone. Jeglič, škof so se povrnili iz Amerike in popisujejo sedaj svoje spomine iz tega romanja z njihovo priznano zgovornostjo. V brezmejnem prijateljstvu do Oriunašev niso mogli pozabiti celo v lepi kabini 280 m dolge in 27 m široke ladje »01ymkle« na te izmibliene ovčice in so videli v Ameriki neke niihove kolege. Z jezuitsko zvitostio pa pri tem častiti mož pišejo: »Proceslio so nameravali nana-sti. zmešati in oskruniti ameriški Orjuncl toda niso mogli, ker so našo prostost branili In varovali policisti in vojaki.« Prečastiti gospod knezoškof! Stari ste dovolj in pisali tudi niste še oremalo. da bi ne slutili, kai bo v tem vašem stavku čitala sleherna brumna vaša ovčica, ki bo odslej trdno uverjena. da Orjunaši ne šravfamo samo wstov. požigamo niš in razgrajamo do lokalih nego razbijamo kakor aidi procesije in skrunimo službo božjo. Koliko Je na tem resnice veste vi sami najbolje, ker bi nas sloer že davno stavili pred sodišče in v kriminal radi motenja vere. In vendar impu-tirate tako prikrito Orjuni taka dejanja. ki jih ne misli učiniti nikdar niti v sanjah. Ali je to pošteno Pre-vzvišeni knezoškof in v skladu z veličino naukov Onega, ki ga tudi vi nadomestujete. Službo blagajničarko v kaki trgovini ali restavraciii bi prevzela rade volie absolventka meščanske in tehnične šole za ženska ročna dela. - Enako išče službe izučena prodajalka za trgovino 7, mešanim blagom. Prestolonaslednika pctra ie ob prihodu v Kaštel Kambelovac po-zdravila tudi Orjuna. Izgleda, da gotovi krogi uvidevaio nezmisel svojega divjanj^, proti rodoljubni organizaciji iugoslovenskih nacionalistov. Morda dotični krogi celo računajo na to, da se bodo šele po vstonu prestolonaslednika v našo javnost razmere izpremenile. V tem na sp močno vami« ker so strune že sedai toliko napete da ie pričakovati vsak biD trenutka, ko bo minula nekdanja vdanost širokih narcdnlh mas in zavrela kri vsem starim preizkušenim borcem, da bodo vstali Dreti vsem oeroževalcem svobode In samostojnosti naše zemlje. Torkove laži častitem »Slovenca«. Ni ga bilo polee šefa italijanskega generalnega štaba bitia pod solncem božjim, ki ne bi bolj želel razpusta Orjune, nego blaženi »Slovenec«. Mislili smo. da bo z njenim razpustom odleglo gospodi in da bo posvetila svoio pozornost kaki hvaležnejši strani, nego je Orjuna. Motili pa smo se temeljito, ker ie po-sloj »Slovenec« svoje napade na Orjnnaše le še bolj okrepil in ooja-čil. da z niimi vznemirja pošteno slovensko ljudstvo, ki že itak tem kijukcem dosti več ne veruje. Tako ie nrinesel torkov »Slovenec« laž-niivo poročilo. da so Orjunaši v Grajski kleti upili in da so razpuščeni Orjunaši Premikastili nekega mirnega človeka, ki je imel samo to napako, da ie vpil »auf biks Ot juna«. Licemersko se obrača ta škofov list na oblasti 7, zahtevo, da energično nap* avijo konec izzivanju razpuščenih Orjunašev. ki se drznejo še nadalje provocirati v uniformah mirne državljane. Stvar oblasti ie. da po svoji uvidevnosti upošteva ta obupni apel od strahu umirajočih »Slovenčevcev«. Oriuna Pa bo s svoie strani tudi potrebno ukrenila, d* se ho kmalu končalo zabavanje uniformiranih zlikovcev, ki Sa nosili do ljubljanskih ulicah veterainarske. jungschiicovske in ukradeno kopirane uniforme. Želela pa bi tudi. da bi gospodje, ki pošiljajo izza toplih poslanskih foteljev proti njej povsem nedolžne in glad-ne žandarie ter nolicaie sami blagovolili i z delanji, ne samo s peresi priboriti v boiu z njo »spoštovanje zakona in avtoriteto državi!« Zakaj naroča plačilno natakarica pri »Slonu« jedila v kuhinji v nemškem jeziku tako glasno, da čujejo to eostje na vrtu ter obsojajo to postopanle kot nepremišljeno izzivanje. Kako le smatrati to. da pri tvrdki Zalta in Žilič še ni odstramjen iz izložbe nemški lepak, o koiem smo pisali v preišnii »Orjuni«. Ako nima navedena trgovina uslužbenca, ki bi bil sposoben prestaviti lepak v slovenščino če že hoče delati reklamo — ii »prestavimo« lepak sami. Pri ruvaniu žandariev z Orjunaši v Kraniu se ie posrečilo nekemu orožniku strgati s prapora črno vrvico, ki io ie nrav prikrito spravil v žep — morda v spomin na »junaško« borbo z Orjunaši. ali pa, da si zašije z nio svoje raztrgane bele rokavice. »Delavska Politika« ie tudi mislila. da mora reči katero k razpustu njej tako simpatične Orjune in ie ta čin vlade R. R. primerno nienl orijentaciji zabeležila v njenih globokih stolpcih. H koncu pa ie v svoji veličini stopila na prstke in se izprsila z grožnjo, da bo poleg tega obračuna državnih oblasti z Orjuno tudi ona z niene strani poravnala mnogoštevilno račune, ki ilh Še ima Orjuna z nio. Kakor imamo sicer dovolj drugega posla, nego prepirati in meriti se z veliko pobor-nico za interese tlačenih delavskih mas. tako prav z veseliem pričakujemo dne. Un se bodo merili 7. nami. čelo orotl čelu slhri proletarski voditelji Kristanovega kova in poravnavali stare račune. »Delavska Politika« rada ubira resne strune in uči drusre resnosti, pri tem na objavlja sama tako smešne in neresne grožnje. »Samouprava«, glavno glasilo radikalije ie smatrala, do obdolžit-vah, ki so padale na račun pravih vzrokov razpusta Orjune. potrebnim stopiti iz ozadja in izreči par besedi v zagovor breztilniški politiki našega najsposobnejšega in večnega ministra zunanjih poslov. Zavedajoč se elobokega ponižanja, v katereea nas ie zavedel ta s svoio brezodporno politiko trdi. da so neresnične vesti onih. ki trdijo, da Je bila Orjuna razpuščena radi intervencije in na zahtevo Italije. Kot vzrok razpusta navaja to. da je Orjuna poleg Prešernove ulice izzvala še druge spopade in spravljala državne oblasti v težak položaj ter jim poniževala avtoriteto, ker Je nastopala samolastno in preko njih. Najsi se ta konstatacija povsem razlikuje od navedbe notranjega ministra. da razpušča Oriuno samo radi Prešernove ulice, v kateri ona sploh ni sodelovala, moramo k niei pribiti še to da smo bili Ori-naši v Sloveniji doslei še vedno kaznovani In nrav pošteno, kadar smo mi res v interesu države izstopili aktivno in morebiti izzvali kak spopad. Nihče ne more očitati našim slav. sodiščem. da ni postopalo proti nam, kadar so imela le zato vzrok in pra- vi povod. Po nedolžnem oa se pri nas seveda ne more zapirati in pobijati ljudi, kakor morda kie v Makedoniji v volilni dobi. Dejstvo ie In estane Pa najsi ie še tako neprijetno. dn j« bila Oriuna razpuščena edino in samo na intervencijo Italije, ki ji je nad vse nel?uba kontrola, katero vrše naše obmejne organizacij napram ničnim temnim načrtom. Izbegavanja »Samouprave« tega deistva prav nič ne omiliujeio in preklicujejo. Za to bi bil poklican samo g. zunanji minister, ki oa dosledno molči in trpi. da nadaio na njegov račun najtežje obtožbe, ker se dobro zaveda da bi sicer v slu-čaiii niegovih demantijev izprego-vorilo italijansko časopisje, kateremu ie zaenkrat naročen molk v zadevi razpusta Orjune. Odmev famoznega atentata na čntfiroiznilca V spr^nii je 7otovr> še vsem silni alarem ki ga ie vzdi- gnil Stipica po zadnjem shodu v Stari Pazovi. kier ie bil izvršen na njegovo veledragoceno osebo nadvse nevarni napad, pri katerem bi moglo po pisarjenju niesjovega Doma poginiti kar 400 mirotvorcev. Posumnjali smo že tedai o resnosti tega napada s sodbo, da bo vse skupaj samo grda potegavščina na račun tribuna lahkovernih hrvatskili seliaških mas. Sumnia nas ni varala. 1. avgusta se je vršil namreč ob 4. uri Dopoldne v Mitroviči ooizkus z »bombo«, s katero ie mislil Orju-naš Migič napasti svetlo zvezdo vodnico HSS. Prisostvovala ie eksperimentu posebna komisija sestavljena iz državnega pravdnika. senata in policije. Bombo so postavili na zemlio. kraj nje na pasie ščene. Migič je zapalll bombo ki ie tudi eksplodirala. Prizadejala Da ni niti najmanjše poškodbe pasji dlaki. S tem je ugledna komisi]a konstatirala. da bomba ni bila nevarna za veledra-goceno življenje memorandista In je sklenila, da se pusti Migiča na svobodo, kier se bo moral zagovarjati radi prestopka proti varnosti življenja, ki ie nastal spričo nevarnosti panike, katera bi nastala po eksploziji bombe. Lahko Stipici! V krvi je videl plavati že 400 njegovih zvestih mirotvorcev. sedai pa se ie izkazalo, da še pasia mrcina ne bi poginila. Diamentralni sporazum v mišljenju voditeljev R. R. vlade, čudna so naziranja eospode. ki .se ie zbrala okoli R. R. vlade in započela naj-črnejši režim, kar iib ie bila poslala usoda nad našo žalostno grudo. Na eni strani trdi patriiarh radikalije. da je^ Jugoslovenstvo avstrijski Izum. na drugi strani pa utrjuie z vso pristojno resnostjo vožd hrvatskih kmetov, da ie Jugoslovenstvo nastalo zhoef tega. ker ni mogla postati cela država Srbija.« V enem oa se vendar oba skladata, da zaledno črtita iz globine njunih vrlih duš Jugoslovenstvo In niegove odločne poborniko Oriun^še. ki pa sp tega srda Prav nič ne plašilo! Žalostna resnica. Na zadnji skupščini v Vinici je dejal med drugim Radič I sledeče: »Nesreča je da u Beoeradn vJe-rujelo svakom gosposkom maga-racut« Bo že v resnici držal ta izrek, ker bi drugače nrav gotovo ne imeli po rupaškem eksodosu. danes v Beoeradu vladajočih radičevcev. ORJUNAŠI! Skrbite za razširjenje našega tiska med široke plasti naroda Vzeli so nam pravico udru-ževanja. pokažimo i!m z agitacijo z« naše oriunašk<* liste »Oriuno«, »Pobedo« In »Vidovdan«. da sn zaman vse niihove črne nakana in da nas ne bodo nikdar uklonili. Dopisi. Slovenske Konjice. Lepo zven! naslov Slovenske Konjice, ki ga nosi že nekai mesecev tukajšnja že" lezniška postaja. Žalibosr ie to ime od dne do dne mani upravičeno Odkar je po zaslugi nekaterih tukajšnjih narodnih stebrov naša cvetoča organizacija oslabela se dogajajo eri nas slučaji, ki jih ne moremo in ne smemo zamolčati. Pretekli ponedeliek si ie prizadevalo društvo »Miinnergcsangsvc-rein« iz Ptuja ki ie obiskalo svoje konjiške somišljenike, dati našemu trgu pravo germansko lice. Izzivalo se ie s plavicami in ori slovesu ni manjkalo hajlanja. Da se v Filipičevi dvorani, kjer so jih napajali tukajšnji meceni ni prepevala naša himna, si lahko mislimo. Vsled teera obiska ie oiunačen trgovec Pretnar, ki ie svoi materin jezik že precei pozabil, nostavil v svojo izložbo slike naših zaveznikov: bivšega nemškega, turškega, bolgarskega in avstrijskega vladarja. Po posredovanju našega člana ie navedena razstava Droti večeru izginila iz izložbe. Tudi nekaterim drugim Koniiča-nom se ie zopet priljubil pozdrav: »Heil«. čemur pa se vsled narodne mlačnosti tukajšnjih narodnih krogov skoraj nihče več ne čudi. Imamo n. pr. predstavnika narodnega društva, ki se s tukaišniimi Germani pozdravlja 7. intimnim »Servus« in sploh zelo rad pokaže svoie znanje nemščine. Če dopušča nadalle da se i7. njegoveera stano-vania razleea po vsem treru senti-mr^talna pesem • »Wien Wien, nuf du allein...« in to pri belem dnevu. VILJEM TRE© arhitekt in mestni stavbenik ZALOGA galanterijskega blaga Tovarna čevljev Ta deček je srečen m vesei. Pomagal j© materi pri pranju perila z in našel v milu pristen Z L A T M I KI Juihor §® sfakda že 0asa