Leto XV2II., št. 6
PoStnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 25. marca 1931
V organizaciji J« moC, kolikor mod — toliko pravic«.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 3.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Telelon itev. 3478.
Čudna tišina.
Pred revizijo socijalne zakonodaje.
Ni tišina. Zdi se nam le tako. Zakaj, če pazno zasledujemo gibanje podjetniških korporacij, opazimo prav lahko, s kakšno nervozno gesto in usiljivostjo hočejo te prodreti s svojimi zahtevami, kjerkoli pridejo do besede. Podjetniške organizacije se čutijo tako močne, da kratkoma-lo odklanjajo razpravljanje z delavskimi zastopniki o zahtevah delavstva.
Podjetniki imajo pravico, da tako nastopajo, ker vedo, da delavstvo ni tako enotno, kakor so enotni delodajalci. Delodajalci se ne izprašujejo, katere vere, katere narodnosti, niti ne kakšen državljan je njihov tovariš. Vsi so edini v svojih zahtevah in vsi edini v tem, da soodločevanje delavstva niti v delavski in socijalni zakonodaji ne bi bilo potrebno. Ponovno so to svoje stališče demonstrirali s tem, da so postavili svoje zahteve ter izjavili: to so naše zahteve; vsak nadaljnji razgovor o stvareh je nepotreben. Ne spuščamo se v razpravo.
Zakaj to dejstvo povdarjamo? Ej, samo zato, da s tem dokažemo, da so naše delavske korporacije razredno zavedne ter da branijo medversko in mednarodno svoje privilegije.
Delodajalskim organizacijam pa taka razredna zavest delavstva ni
všeč. Zato jim delavska razredna zavest ni všeč, ker bi bilo enotno delavstvo in nameščenstvo mnogo močnejše kakor je razcepljeno, močnejše še zlasti, ker ga je mnogo več kakor podjetnikov. Z neverjetno demagogijo podpirajo podjetniki razne versko in nacijonalno pobarvane kreacije med delavstvom, ki naj slabe enotnost delavskega razreda.
Ta parola mora pač vsakemu delavcu in nameščencu odpreti oči, Na oni strani enotnost podjetniških interesov, na tej strani razcepljenost in povrhu še nebrižnost za svoje lastne življenske interese. Na oni strani manjšina, na tej večina. Na oni strani samozavest in odklanjanje našega sodelovanja, na tej strani deloma razcepljenost, klečeplastvo in ponižano prosjačenje. To so razmere, ki le prejasno kažejo, da se delavstvo in nameščenstvo še mnogo premalo zaveda svojih interesov, da ima mnogo premalo samozavesti in se premalo briga zase.
Iz teh razlogov, ki nam jih podjetniki tako jasno potrjujejo s svojim dejanjem in s svojim postopanjem, se mora delavstvo učiti. Učiti se mora, da postane samozavestno, samosvoje, Učiti se mora upostaviti razred svojih interesov, da bo moglo te tudi izvojevati, ko bo imelo dovolj moči. Prisiliti mora delodajalce, da se z delavci pogajajo in z njimi razpravljajo kot enakovrednim faktorjem.
Beračenje, prosjačenje, klečeplastvo pa te pozicije delavstvu v družbi ne more nikdar ustvariti.
Enako, kakor se delodajalci združujejo okoli svojih interesov, enako se mora združiti tudi delavstvo okoli svojih. Šele potem bo kaj veljalo.
Emancipacija delavstva od meščanskih vplivov in meščanske odvisnosti je predvsem potrebna. Dokler te ne bo, ne bomo imeli trdnih, zavednih in discipliniranih organizacij.   —       ............................
Ali si že, sodrug, sodružica član »Cankarjeve družbe«?
Din 20.— je letna članarina. Štiri lepe knjige boste zato dobili letos meseca oktobra. Poverjeniki! Zbirajte članarino!
Delavec(ke), zaposlene v tiskarnah, svinčarnah, svinčenih rudokopih in podjetjih, kjer imajo opraviti s svincem, opozarjamo, da v slučaju obolenja vsled zastrupljenja s svincem zahtevajo od lečečega zdravnika oziroma od OUZD spričevalo, da je bilo zastrup-ljenje s svincem ugotovljeno.
Tako spričevalo je za delavca važno iz razloga, ker so posledice zastrupljenja s svincem večkrat zelo težke in se pojavijo šele po več letih, ko že ni več možno ugotoviti, da je zastrupljenje s svincem kedaj obstojalo. Spričevalo bo objektiven dokaz, kadar ni več opažati objektivnih bolezenskih znakov.
Zastrupljenja s svincem, živim srebrom in fosforjem, kolikor je nastopila zastrupitev vsled opravila s temi tvarinami v obratu, je v zmislu § 84. ZZD smatrati kot obratno nezgodo.
Ako se pojavijo posledice zastrupljenja s svincem šele po več letih, se more delavec(ka) z uspehom potegovati za zdravljenje ali priznanje rente le, ako ima dokaze, da je zastrupljenje s svincem v resnici obstojalo.
e*D
EZSHsSSHaSSHsSSUf
Tako izgleda kapitalistični „red“!
Nalašč uničuje dobrine in pusti stradati milijone ljudi.
Pokažimo zopet na nekaterih vzgledih, da ni kapitalizmu na tem, da bi kril obstoječo potrebo dobrin in blaga, marveč, da deluje z vsemi silami za tem, da doseže čim največje dobičke. V časopisu »Reklame« je ugotovljeno v članku »Valorizacija (porast vrednosti) in rekla ma« sledeče:
»V Braziliji je bilo uničenih 4 milijone kavnih grmov z namenom, da se produkcija kave zniža na 15 milijonov vreč. Sploh uničijo in sežgejo v Braziliji več kave kakor je pa popijejo. Zavod za porast in določanje kavnih cen v tej državi je sedaj sklenil, uporabljati kavo za gnojenje. Za enkrat je dal za to 60.000 vreč kave na razpolago.«
Ali smo že kdaj slišali, da so kavni trgovci dvignili proti takim metodam že kako pritožbo?
»Številne cente sladkorja so celo v Nemčiji zvozili na njive, da z ostalim preostankom dvignejo cene, ki so »izgubo« večkrat pokrile.«
Istočasno pa je umiralo v Nemčiji na tisoče delavskih otrok od nezadostne prehrane.
• »Nizozemska vzhodno-indijska trgovska družba je pustila uničiti na tisoče stotov dišav, da obdrži cene visoko. Amerika in Egipt sta sežgala bombaž; v Združenih državah so sežgali na vagone pšenice. V Franciji so izlili mnogo hektolitrov vina, ker so si hoteli prihraniti nabavne stroške za nove sode.«
Po vsem svetu stradajo brezposelni. Koliko bi se jih lahko poceni obleklo s sežganim bombažem? Mesto izlitega vina pa nudijo ordi-narno žganje.
»V Namacquatandu (Južna Afrika) leže diamanti za pobiranje na zemlji. Ni še dolgo, kar pa je to ozemlje zaprto z bodečo žico in čuvano od policije, da ostane kamenje
ležati in ne pritiska na svetovno tržno ceno diamantov.«
»Zveza trgovcev z avtomobili v Palm Beachu kupuje še danes rabljene avtomobile. Te avtomobile sežigajo, da ne bi pritisnili na ceno novo napravljenih avtomobilov.
»V Nemčiji še danes razbijajo tovarne porcelana del svojih izdelkov, ako le pokažejo tudi najmanjšo napako, ker cena ne sme pasti. Ker se lahko izdela iz mase, ki ostane v visokih pečeh, cementu slična masa za gradnjo ulic in hiš, plačuje zveza proizvajalcev cementa lastnikom visokih peči odškodnino, da ti ne upo rabijo to gosto maso za kak drug pametnejši namen, marveč jo izlivajo na rebri in puste kraje.«
Delavec in nameščenec pa je zato iz skled iz gline in plačuje najemnine^ ki mu vzamejo cesto tretjino me sečnega zaslužka.
»Kanadčani imajo namen pustiti ozemlja, ki so posejana z ozimno pšenico in jih uporabiti za pašo.«
»Na Ceylonu odtrgajo sedaj od vsake^ čajne sadike mesto treh le še dva lista, ker žele zmanjšati čajno žetev 1. 1930 za 75 milijonov pfuntov.«
Naštevanje teh postopkov naj za enkrat zadošča.
Sistem, ki dopušča najhujše pomanjkanje in brezmejno bedo in na drugi strani odstranjuje in uničuje neizmerne vrednosti, da ne bi padle cene in s tem tudi dobiček, je pokazal s tem svojo popolno nezmožnost.
Prihodnjič pa še kaj več o takih stvareh. Delavstvu pa pravimo le še to: Premislite vse te stvari in zatecite se k lastni gospodarski organizaciji, ki stremi za ureditvijo tega gospodarskega nereda in jo podpirajte. Vsi v svoje delavske zadruge!
Cv. K.
Delavska Kulturna Zajednica Jugoslavije
Aktivna udeležba delavskih športnih organizacij iz Jugoslavije na Mednarodni delavski olimpijadi na Dunaju. Konferenca delavskih kulturnih organizacij v Zagrebu.
V nedeljo, dne 15. marca 1931 so se v Zagrebu sestali delegati vseh delavskih kulturnih in športnih zvez, ki obstoje v državi, to je Splošne delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda« s središčem v Ljubljani, Centrale za Radničko Vaspitanje v Beogradu in Saveza Radničkih Kulturnih i Sportskih Organizacija v Sarajevu. — Prišli so naslednji sodrugi: za »Svobodo« Štukelj, dr. Jelenec in Stanko, za »Centralo« dr. Živko To-palovič in za bosanski »Savez« Rau-šer, Brajkovič in Južnič iz Sarajeva. Prisostvovali so tudi zastopniki centrale »Prijatelja Prirode«.
V razgovorih, ki so se vršili dopoldne in popoldne, se je ugotovilo popolno soglasje glede potrebe lastne delavske kulturne organizacije, ki mora temeljiti na načelu enotnosti, kakor je enoten cel delavski razred v državi.
Na podlagi ugotovljenih načel in dejstev so udeležene kulturne in športne zveze sklenile ustanoviti skupen centralni delavski kulturni in športni forum z imenom Delavska Kulturna Zajednica Jugoslavije, ki bo reprezentiral kulturni in športni po-kret delavstva kot nedeljive celote na zunaj, napram javnosti in napram centralnim oblastvom. Kompetenca Zajednice se razteza na celi državni teritorij. Ako bi se pa v pokrajinah, kjer kulturni pokret še ni organiziran, ustanovile kulturne in športne zvezne organizacije, jim je dana možnost, da vstopijo v Zajednico, ako se z njo strinjajo glede ciljev, metod dela in odnosov do svobodnih delavskih organizacij. V predstavništvo Zajednice odpošlje vsaka izmed udeleženih zvez po dva delegata.
Razen tega se je na konferenci razpravljalo o udeležbi delavstva iz Jugoslavije in o aktivni udeležbi delavskih športnih organizacij na Mednarodni delavski olimpijadi, ki se bo vršila meseca julija t. 1. na Dunaju. Dogovorili so se primerni sklepi.
*
Pričakovati je, da pomenjajo sklepi zagrebške konference važen korak h konsolidaciji svobodnega delavskega pokreta v državi. Svobodne strokovne organizacije so se že pred leti združile. Sedaj prehaja k združitvi tudi kulturni pokret. Tudi v tem oziru koraka zavedno delavstvo daleč spredaj. Meščanske stranke in njihovi priveski sicer mnogo govore o jugoslovanstvu, k zedinjenju pa jih mora priganjati policija.
Ali že imaš krasno In zanimivo knjigo:
TAŠKENT — KRUHA BOGATO MESTO.
Ruski roman A. Neverova je to, ki pripoveduje o veliki lakoti, ki ie razsajala na Ruskem v letih 1920 in 1921. Prevedel je roman lv. Vuk.
Knjiga, ki ima tudi naslovno sliko in je vezana v karton, stane samo 17 Din. Lepo vezana pa 28 Din.
Naslov:	Uprava	»Svobode«,
Ljubljana, Poštni predal 290.
Vsi zavedni delavci morajo bili strokovno organizirani.
Delavski zaupniki za leto 1931.
Izvoljeni v podjetjih, kjer so postavile svobodne strokovne organizacije, včlanjene v Strokovni komisiji za Slovenijo, svoje kandidatne liste.
I.	Savez Metalskih
1. Jesenice, podjetje KID:
Glavni zaupnik:
Jeraj Jurij.
Zaupniki:
Mohorič Franc,
Celešnik Ivan,
Toman Franc,
Štravs Jožef,
Kunčič Rudolf.
Iskra Iyan,
Jezerec Franc,
Pik on Anton,
Kovčič Alojz,
Koren Ferdinand,
-Mastelak Ivan in 12 namestnikov.
JSZ (kršč. sociijalisti) ima 4 zaupnike in 4 namestnike.
2. Javornik, podjetje KID:
Glavni zaupnik:
Malej Valentin.
Zaupniki:
Valter Ivan,
Sire Franc,
Žagar Jožef,
Lazar Jožef
in 5 namestnikov.
NSZ (nacijonalisiti) 1 zaupnika, 1 namestnika.
3. Dobrava, podjetje KID:
Glavni zaupnik:
Buček Josip.
Zaupniki:
Kusterle Franc,
Bregant Jernej,
Kusterle Ludvig,
Albrecht Lovro in 5 namestnikov.
4. Lesce, tovarna verig d. d.:
Zaupniki:
Tonejc Jožef,
Zrnec Metod,
Mulej Franc in 4 namestniki.
5. Ljubljana, podjetje Strojne
tovarne in livarne:
Glavni zaupnik: Pogačar Jakob.
Zaupniki:
Bizjak Alojz,
Ropret Ivan,
Platiša Alojz,
Jan Jernej,
Arnšek Lado in 6 namestnikov.
6.	Ljubljana, podjetje T. Kor n:
Glavni zaupnik:
Batič Viktor.
Zaupnika:
Turk Karol,
Kovačevič Aleksander in 3 namestniki.
II.	Splošna delavska
1.	Ljubljana, tekstilna tovarna »Eiiler«:
Zaupniki:
Dragar Franc, predsednik, Pečnik Pavel, tajnik,
Sluga Franc,
Košir Pepca in 4 namestniki.
Radnika Jugoslavije:
7.	Ljubljana, podjetje R. Willmann:
Zaupnik:
Mancini Edvard in 1 namestnik.
8. Ljubljana, podjetje »Nova
Jugome talija«:
Zaupnik:
Ivan Kuk
in 1 namestnik.
9. Ljubljana, podjetje »Jugo-
steyer«:
Zaupnik:
Schuster Adolf in 1 namestnik.
10. Ljubljana, podjetje Drž. protezne delavnice:
Zaupnik:
Padar Ivan in 1 namestnik.
11.	Štore, Železarna:
Glavni zaupnik:
Sedar Tomaž.
Zaupniki:
Spreitzer Henrik,
Sevšek Ignac,
Pangerl Franc,
Ojsteršek Jožef,
Gorišek Ferdinand in 6 namestnikov.
12. Žreče, podjetje Štajersko železo-ind. dr. d. d.:
Zaupnika:
Rabič Anton,
Kejžar Tomaž in 2 namestnika.
13. Moste, podjetje »Satur-
nus« d. d.:
Glavni zaupnik: Stropnik Alionz.
Zaupniki:
Ogrin Leopold,
Kastelic Pavla,
Avbelj Antonija,
Mehlar Angela,
Kunej Fani
in 6 namestnikov.
14.	Muta, železarna:
■Glavni zaupnik: Schautz Aleksander.
Zaupniki: Praprotnik Ivan,
Weber Roman,
Schober Franc,
Ott Franc
in 5 namestnikov,
15.	Guitanj, Jeklarna Ravne:
Glavni zaupnik: Vrečko Ivan.
Zaupniki:
Lepko Franc,
Zabukovec Ivan in 3 namestniki.
JSZ 2 zaupnika in 2 namestnika.
zveza Jugoslavije:
2.	Moste, Kemična tovarna:
Jančič Franc, predsednik, Kos Ivan, tajnik,
Majhen Alojz,
S amer Joško,
Kopač Vladimir in 4 namestniki.
3.	Ljubljana, Hribar, tovarna pletenin:
Izop Jakob, predsednik, Žagar Helena,
Vižintin Dora,
Pogačar Franca,
Kozamernik Ana in 5 namestnikov.
4. Papirnica Medvode:
Postiše-k Avgust in 1 namestnik.
2 JSZ in 2 namestnika.
5. Papirnica Goričane:
Mrak Franc,
Stare Franc in 2 namestnika.
2 JSZ in 2 namestnika.
6.	Kranj, »Vulkan«, tovarna gumija:
Kerč Franc, predsednik, Poličar Peter, tajnik, Novakovič Drago,
Oman Anton,
Vidmar Marija in 6 namestnikov.
1 nameščenec.
7.	Kranj, Polak, tovarna usnja:
Štete Matevž, predsednik, Mevšek Nande, tajnik,
Kos Jože,
Pravst Anton in 6 namestnikov.
1 nameščenec,
8.	Tržič, tekstilna tovarna Glazman & Gassner:
Sova Stanko, predsednik, Stegnar Rok,
Solar Marija,
Snoj Hinko,
Seiko Franc,
Cotel Franc,
Mrak Herman,
Kosmač Janez in 8 namestnikov.
8 JSZ in 8 namestnikov.
9.	Trbovlje, Cementna tovarna:
Macur Jože, predsednik, Cešnovar Vinko, tajnik, Cvrle Jože,
Hlastan Franc,
Fridel Jože
in 5 namestnikov.
10.	Steklarna Hrastnik:
Kellner Alojz, predsednik, Jager Joško, tajnik,
Camer Jakob,
Vračun Franc,
Planinc Fridrik,
Valent Karol,
Kraus Viktor,
Maurer Mimi in 8 namestnikov.
11.	Hrastnik, Kemična tovarna:
Zupanek Anton, predsednik, Pavlič Jože, tajnik,
Peterlin Ivan,
Žibert Anton -in 4 namestniki.
12.	Celje, Kemična tovarna:
Primožič Ivan, predsednik, Ambroš Ivan,
Ferjanec Niko,
Jazbec Metod in 4 namestniki.
13.	Rogaška Slatina (Sv. Križ), steklarna:
Jugo var Franjo, predsednik, Lipovšek Franjo, tajnik, Weinberger Engelbert, Slatinšek Franc,
Strašek Jaka in 5 namestnikov.
14. šoštanj, Woschnagg, to-
varna usnja:
Zapušek Alojz, predsednik, Povše Jurij, tajnik,
Mlinar Anton,
Kušnik Jakob,
Arzemšek Anton in 6 namestnikov.
1 nameščenec.
15. Ruše, Tovarna za dušik:
Vigec Blaž, predsednik, Strnad Ivan tajnik,
Marčič Alojz,
Šraj Anton,
Handel Jurij,
Makorol Ivan in 6 namestnikov.
16. Maribor, Freund, tovarna
usnja:
Milavec Ivan, predsednik, Turk Franc, tajnik,
Perko Ivan,
Grefoner Martin,
Zajelšnik Marija
in 5 namestnikov.
17. Mestno avtobus-podjetje:
Grgič Vinko, predsednik, Ružič Ciril, tajnik,
Deželak Franc, in 3 namestniki.
18. Maribor, Mestni pogrebni
zavod:
Dvoršak Ivan in namestnik.
19. Maribor, Mestna plinarna:
Pivec Franc, predsednik,
Ul Ivan,
Čelofiga Josip in 3 namestniki.
20. Hutter in drug, tekstilna
Maribor:
Ferenc Adolf, predsednik, Vračko Fric, tajnik,
I-uHec Franc,
Rodošek Katarina,
Velst Josip,
Vele Martin in 6 namestnikov.
21. Hutter in drug, tekstilna
tovarna, Maribor.
Metelka Ivan, predsednik, Ošlak Ferdo, tajnik,
Saksida Franjo,
Telepeček Zofija,
Vogrin Anton,
Kon-trašnik Ernest in 6 namestnikov.
22. Tovarna lepenke Ceršak:
Ferk Alojz, predsednik,
Harc Jože I., tajnik,
Janžek Franc,
Harc Jože III,
Menhar Vera in 5 namestnikov.
23. Tovarna papirja! in le-
penke, Sladki vrh:
Špindler Karol, predsednik, Pukl Anton, tajnik,
Friš Franc,
Leopold Jožef,
Polanec Ivan,
Hodi Marija in 6 namestnikov.
24. Mestno elektri&ko pod-
jetje Maribor:
Mastinšek Franc, predsed.
25.	Tekstilna industrijska družba Kočevje:
Perič Marija, predsednica,
Konig Alojz,
Sinkel Marija,
Sauer Krescencija,
Korošec Marija,
1 nameščenec in 6 namestnikov.
26.	Cementna tovarna, Mojstrana:
Volitve zaupnikov se še niso vršile, ker tovarna stoji.
27. Opekarna Dervušek, Laj-
teršperk:
Volitve se še niso vršile, ker je sezijsko podjetje.
28. Kamnolom v Zezlaku pri
Oplotnici:
Zaupnikov še niso- prijavili.
29. Potočnik, tov. usnja Slo-
venjgradec:
Zaupnikov še niso prijavili.
III. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije:
1. Ljubljana. Podjetje pivovarne »Union«.
Zaupniki:
Cankar Ivan, predsednik, Snoj Štefan,
Nebec Franc,
Fa-rčnik Franc,
Bratina Alojz,
Mrgola Marija in 6 namestnikov.
2. Maribor. Podjetje pivovarne »Union«:
Gradišnik Simon, predsed., Potočnik Ivan,
Piberl Vincenc,
Moge Ivan
in 4 namestniki.
IV. Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok:
Ljubljana. Tvrtka Naglas:
Antončič Matija,
Ciuha Anton in 2 namestnika.
(Iz ostalih tovarn še ni poročil.)
V. Zaupniki II. skupine rudarske zadruge, izvoljeni na listi ZRJ dne 15. februarja 1931:
1. Rudnik Trbovlje 35:
Mu-r-n Filip,
Guilattl Ivan,
Gniljšak Jakob,
Bas tič Franc,
Hrušovar Alojz,
Suša Jože,
Vrhnik Alojz,
Hudarin Ivan,
Jan Jakob,
Levstek, Anton,
Gorjanc Jože,
Cestnik Ivan,
Urankar Primož,
Kurent Filip,
Tratnik Ivan,
Vrtačnik Alojz,
Plevnik Anton,
Učakar Vinko,
Vrtačnik Ivan,
Šuštar Ivan,
Vidic Feliks,
Primožič Jakob,
Potokar Andrej, -Hauptmann Anton,
Knez Franc,
Zaman Jože,
Lukač Franc,
Kranjc Anton,
Ključarič Ivan,
Godec Anton,
Filač Franc,
Pliberšek Franc,
Mrzelj Franc,
Polovič Milan,
Ravšelj Martin.
2. Rudnik Zagorje 11:
Krautberger Anton, Miklavčič Alojz,
Škrbec Jože II,
Bokali Ludvik I,
Ilnikar Leopold,
Škraber Nikolaj,
Prosenc Anton VI,
Priman Ferdo,
Vahtar Alojz,
Šober Franc,
Dolinšek Franc.
3.	Rudnik Hrastnik 4:
V er de n Anton,
Tanšek Alojz,
Vastič Gasper,
Kumljanc Viljem.
4.	Rudnik Rajhenburg 5:
Petretič Ludvik,
Cilenšek Rudolf,
Radi Ivan,
Sen-ičar Ivan,
Zidarič Franc.
5.	Rudnik Črna-Mežica 4:
Potočnik Karl,
Mlinar Filip,
Ravšer Anton,
Topler Valentin.
6.	Rudnik Leie 2;
Stanovšek Hinko,
Mottvos Hubert.
7.	Rudnik Zabukovca 4:
Košak Franc,
Zupan Ivo I,
Kot Franc,
Judec Franc.
8. Rudnik Krmelj 4:
Ljubeljšek Jože,
Borstnar Ivan,
Jelenec Anton,
Brečko Ivan.
9. Rudnik Kočevje 1:
Jenko Peter.
VI. Savez monopolskih radnika in radnica Jugoslavije.
Ljubljana. Tobačna tovarna:
Čamernik Ivan,
Andlovec Rezika,
Frece Franc,
Turšič Polde,
Ribnikar Jožef,
Dalmar Mici,
Ropret Andrej
in 7 namestnikov.
J. S. Z. 9 zaupnikov in 9 namestnikov.
„Strajk v tovarni Krisper".
List »Delo«, kot glasilo Narodne strokovne zveze, prinaša pod tem naslovom poročilo o stavki v Krisper-jevi tovarni v Šiški. V članku se med drugim pravi:
— »pa se je ugotovilo, da sta pobirala podpise in delavstvo silila na delo dva odlična marksista, izmed katerih je eden že -dolgoleten član stnoko-vnih organizacij marksistov.«
In potem dalje:
— »pokazal je, kako šolo je dobil tekom dolgoletnega članstva.«
Ker se hoče s tem, sicer po stari metodi teh vrst organizacij, zopet razredne strokovne organizacije o-blatiti, odločno izjavljamo:
1.	V Krisperjevi tovarni ni bil pred stavko in do danes nihče od teh delavcev včlanjen v razrednih strokovnih organizacijah in tako tudi ni
mogel biti nobeden od naših članov
v zvezi s to stavko.
2. Mi ne poznamo v tem podjetju nobenega marksista, ki bi bil vsaj v najmanjši zvezi z našimi strokovnimi organizacijami.
3. Res je, da je med stavko dne 10. februarja 1931 prišlo v tajništvo Splošne delavske zveze Jugoslavije 6 ali 7 stavkujočih delavcev, ki so želeli, da posredujemo pri podjetju, naj bi se razveljavilo dogovor, ki ga je naredila Narodna strokovna zveza. Tajnik Splošne delavske zveze je, ker se mu je zdela želja teh delavcev čudna, šel s temi delavci v pisarno Narodne strokovne zveze. Po razgovoru, ki se je vršil v pisarni NSZ, je spoznal, da se ga je hotelo izigrati. Izjavil je v pričo delavcev in tajnika NSZ, da je obsodbe in obžalovanja vredno postopanje tistih, ki so nabi-
rali podpise in da nosijo odgovornost za slučaj, če stavka propade.
Strokovna komisija za Slovenijo.
Komentar k temu je takorekoč nepotreben. Take in podobne metode so pač del pr-ograma voditeljev nerazrednih strokovnih organizacij. Delavstvo obdržati v meščanski ideologiji, da bo pokorno in suženjsko uda-no -kapitalistom, je stremljenje takih agitatorjev in cilj takih organizacij. Zato je dobra vsaka laž. da se oblasti svobodne strokovne -organizacije, 6. januar znajo izborno izkoriščati. Nesramno je bilo postopanje pri volitvah II. 'rudarske skupine rudarjev, kjer se je hotelo izigrati »Zvezo rudarjev Jugoslavije«; nesramno je izvijanje in opravičevanje (glej »Delo« od 14. marca), češ, »da nihče onih, ki so sklepali spiora-zum -pri žalostnih dogodkih (razširjanje posebne 'kandidatne liste), ni sodeloval«. Če s-o it-o delali drugi, njihovi pristaši, e, tisti, ki so bili navziolčii pri sklepanju sporazuma, osebno niso sodelovali! Kaj? Imeniten dokaz, da je NSZ itd., nedolžna kakor devica, a da je kriva samo ZRJ.
Pri takozvanem štrajku v tovarni Krisper pa zopet marksisti. Kar za lase -se pri-
vleče uboge marksiste, samo -da se pokaže »čisti značaj« meščanskih strokovničarjev. Imenitno!
Delavska revija »Svoboda« 3. številka je izredno bogata po vsebini. Uvodnik: Ob šestdesetletnici pariške komune. Monopolni kapitalizem in brezposelnost. Ruska povest »Ura« (nadaljevanje). R. Golouh: Zlo Amerike. Tone Čuiar:	Ranjeno srce.
Cvetko Kristan:	Socijalno skrbstvo
na novem Dunaju. K desetletnici smrti Petra Kropotkina. A. C.: O be-!em in črnem kruhu. Zakonsko življenje, katoliška cerkev in liberalizem. Slede pregledi.
4.	številka, ki izide 1. aprila, bo vsebovala izvrstne članke in drugo.
Sodrug! Ali si že naročen na »Svobodo«? 3 Din je mesečna naročnina. Polletna 18 Din.
25. marca 1931
.DELAVEC«
STROKOVNI VESTNIK.
»Gripa« v kovinski industriji.
Nalczl.iva bolezen se je začela pojavljati med podjetniki kovinske industrije. Smatrajo, da je sedaj ugoden čas, da zamto-rejo delavce zopet nekoliko iprikrajšaii na zaslužku. Res je, da je zavladala v državi, tako v trgovini kakor v industriji, stagnacija. Promet ni tak kakor je bil pred dvema letoma, radi lega tudi ni narioičil toliko, kakor so jih naši podjetniki vajeni. Oni smatrajo za normalno konjunkturo, kadar morajo delavci delati po 10 ali 12 ur na dan. Kakor hitro pa tega ni, že vidijo 'bav-bav ter začno kakor stare ženice tarnati, da bodo prisiljeni podjetja zapreti. Dasiravno je vsa kovinska industrija visoko carinsko zaščitena, jim je inozemska konkurenca trn v peti, ki jih ovira, da ne morejo cen; izdelkov tirati v neskončnost. Ko so dosegli najvišje cene, ipa se potem spravijo na delavske plače. Začenja-jo odpovedovati kjo-lektivne pogodbe, misleč, da bodo delavci to liratkoiinalo požrli. Epidemija znižavanja plač, ki je razsajala v kovinski industriji v Nemčiji, se je začeli polaščati tudi naših podjetnikov. V brezmejni požrešnosti za čim večjim profitom jim je malo mar interes naroda in države. Oni hočejo imeti velike brezposelne armade delavcev, ida bodo tako lažje izigravali delavca proti delavcu.
Kovinarji! Pripravite se na obrambo! Ozdravite naše podjetnike pred preveliko lakomnostjo. Najboljši zdravnik in zdravila, ki jim morete nuditi, je močna kovinska strokovna organizacija. Ozdravite jih »gripe« in očuvali boste samega sebe.
Moste.
Cfbčni zbor naše podružnice se je vršil v im; del jo, dne 8. marca t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, ki je bila nabito polna. Predsednik s. Bešter je pozdravil navzoče ter zastopnika Delavske zbornice s. Kopača, nakar je takoj prešel na običajni dnevni red. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika so bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. Delovanje celokupnega odbora se vidi najbolje iz blagajnikovih Številk.
Dohodki: Saldo 31. decembra 1929 Din 42.378.—, članskih markic se prodalo Din 88.290.—, za lokalni fond Din 23.956.—, izredni dohodki Din 26.362.24; skupaj Din 180.986.24.
Izdatki: Bolniške in brezposelne podpore Din 30.641.—, izredne podpore Din 11.769, delegacije Din 3.064.—, stanarina in inventar Din- 5.617.06, centrali poslano Din 68 tisoč 901.10, saldo 31. decembra 1930 Din 60 tisoč 994.08; skupaj Din 180.986.24.
Od celokupnih dohodkov v letu 1930 je bilo izdano za podpore Din 42.410.— ali 33 odstotkov.
K temu pa pride še porodilo zaupni-škega zbora, ki ga je podal s. Stropnik. Za-upniški zbor je imel dohodkov Din 19.376.—. Izdal pa je za nabavo inventarja Din 4.381.—, izrednih podpor Din 10.500.—, saldo 31. decembra Din 4.495.—.
Po poročilu kontrole je odbor prejel z vzklikom svoj zasluženi absolutorij, Besedo je povzel ravnatelj Delavske zbornice s. Kopač, ki je k podanemu poročilu omenil skromnost odbora, ki svoje delo ne hvali, pač pa ga hvalijo vrline in neutrudljivo delo, ki ga je v preteklem letu izivršil.
V nadaljni točki je članstvo uvidelo dobrote lokalnega bolniškega in brezposelnega fonda, ter soglasno sklenilo, da se v II., III. in IV. razredu poviša članarina še za en dinar tedensko, tako da bo odslej znašala članarina: za I. razred Din 10.—, za II. razred Din 7.—, za III. razred Din 6.— in za IV. razred Din 4.— tedensko.
Odbor pa je dobil nalog, temu primerno preurediti tudi pravilnik za lokalne bolniške in brezposelne podpore ter ga na bodočem članskem sestanku dati članstvu v pretres.
Pri nadaljni točki »Zgradba lastnega kovinarskega doma v Mostah« je referent 'poročal, da si je odbor zamislil zidati lastni kovinarski dom, ki bo stal približno 1 an pol milijona dinarjev ter so pogajanja za nakuip zemljišča že v teku. Interes članstva je, da odbor pri njegovem stremljenju kar najbolj podpira, da bomo skoro imeli priliko stvo-riti prvi kovinski dom v državi.
V odbor so bili izvoljeni ss.:	Bešter
Alojz, predsednik; Galof Albin, tajnik; Krušeč Rudolf, blagajnik; člani odbora:	Kos
Terezija, Kunej Fani, Petrovič Albina, Žnidaršič Anica, Žagar Marija. Namestniki: Ogrin Leopold, Pečar Stane, Kamnikar Viktor, Kastelic Alojz, Mrzlikar Franc. Kontrola: Verbič Adolf, Mali Ivan, Matulj Ivan, Hrastar Anton.
Da se podružnični odbor v njegovem delu razbremeni, je bilo občnemu zboru predlagano, da se ustanovi veselični odsek ter so bili predlagani ss.: Galoi Albin, predsednik, Pečar Stanko, tajnik, Leban Mario, blagajnik, Verbič Adolf, gospodar; odborniki ss: Kastelic Alojz, Kosmač Tončka, Blatnik Alojzija, Žitnik Marija, kar je občni zbor soglasno' potrdil.
Po končanem dnevnem redu je s. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Lesce.
Občni zbor naše podružnice se je vršil v nedeljo, dne 15. marca t. 1. v prostorih gostilne pri Katrineku. Po podanih pk»-ročilih predsednika, tajnika in blagajnika je bila odboru izrečena soglasna zaupnica.
V nadaljni točki je referent s. Vrankar poročal, da je vedstvo tovarne verig d. d. v Lescah z 28. februarjem 1931 odpovedalo kolektivno pogodbo, ki poteče z 31. marcem t. 1. Radi tega je v imenu Saveza skupno z zaupniki včeraj interveniral pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo je sporočilo, dai nima namena sklepati nove kolektivne ipoglodbe in da bo s 1. aprilom t. 1. znižalo vse akordne postavke za 20% ter temeljne plače priučenim delavcem I. kategorije in delavkam I.
kategorije za Din 1 na uro, kar znosi zlo-
pet 15—20%. Povprečni delavski zaslužek znaša v tovarni verig Din 1000.— mesečno. Ako od tega vzamemo 20%, kolikor namerava pl oi d j et je znižati sedanje plače, znaša to Din 200.—. V tovarni pa je zaposlenih približno 115 delavcev in ako število zaposlenih množimo z 200, 'dolbimo lep rezultat Din 23.000.— mesečno, kar znaša na leto Din 276.000.—, za katero vsoto ‘bo delavstvo tovarne verig na leto prikrajšano. Za isto vsoto pa blodo prikrajšani tudi trgovci, pri katerih to delavstvo nakupuje svoje potrebščine.
Dosedanje zadržanje delavstva in njihova nesolidarnost je privedla vodstvo tovarne do tega, da je dobilo skomine ipo še večjem profitu na račun delavcev. Od kar je bila sklenjena dosedaj obstoječa kolektivna pogodba, je dobilo delavstvo dve vrsti novih davkov: ročni davek in kuluk. Dasiravno se je od leta 1928, ko je bila ta pogodba sklenjena, produkcija znatno povišala, so se akordi reducirali, akoravno smo jih takrat v kolektivni pogodbi fiksirali, vendar se ,prihaja z željo reduciranja za na-daljnih 20%. To so posledice, ker je t|o delavstvo slab branitelj svoje kolektivne pogodbe in svojih pravic. Imamo še drug slučaj: Vodstvo se je hlotelo znebiti ene zaupnice; odpovedalo ji je kratkoanalo službo. Na našo intervencijo je vodstvo tjoVame izjavilo, da je pripravljeno obdržati jo, toda za Din 1 manjšo plačo na uro. Med delavstvom ni bilo nikakega odpora; ženska je bila prisiljena sprejeti to, kar se ji je nudilo. Drug slučaj: Vodstvo tovarne pošlje enega delavca na brezplačen dopust, ki traja do danes že osem mesecev. Mi smo intervenirali ter se nam je vipričo zaupnika obljubilo, da se bo tega delavca sprejelo s 1. januarjem t. 1. nazaj v delo. Ko je napočil čas, je vodstvo sprejelo povsem novega človeka, ne da bi držalo svojo 'olbljubo. Delavstvo pa je ostalo mimo, ne da bi iprote-stiralo proti takemu početju. Tak|d se dobiva klo'futo za klofuto ter boste take klofute dobivali toliko časa, dokler vse delavstvo ne bo iprišlo do trdnega prepričanja o potrebi organizacije in bratske solidarnosti. Vsak dan se enemu izmed vas dogodi krivica. To gre tako lepo naprej in eden za drugim prihajate na vrsto. Temu je treba napraviti konec. Združiti se je treba in takoj se bodo pokazale posledice, ako bo Vaša Solidarnost močnejša in boste vedno stopili v borbo »vsi za enega, eden za vse«.
V novi odbor so bili iz malo spremembo izvoljeni vsi dosedanji odborniki.
Po končanem občnem zboru so vsi kovači kompaktno pristopili v lorganiizacijo, kar je med navzočimi dalo nov žarek upanja, da vseeno ne bo tako, kakor si zamišlja vodstvo piodjetja.
Ostalo delavstvo naj pa posnema sodru-ge kovače in naj gleda, da ne bo v tovarni verig nikogar, ki bi ne W1 član svoje strokovne organizacije.
Gorje pri Bledu.
V soboto, dne 7. marca t. 1., je imela podružnica »Svoboda« Gorje pri Bledu skioptično predavanje, katerega se je udeležilo nad 50 delavcev, in sicer se je predavalo s slikami 'o starem Rlimiu. Predaval je s. Tone Čufar iiz Jesenic. Med navzočimi se je nahajal tudi neki Ž„ ki je celi čas motil predavanje in se sicer obnašal kakor rojaki dalnje Afrike. Mi svetujemo imenovanemu, naj prihodnjič ne prihaja več, ker bodemo primorani, da ga postavimo na hladno, kajti zakaj bi morali prenašati surovosti enega čfoveka, ki si domišlja, da je nekaj več kot preddelavec. Pokazal pa je, da daleč zaostaja za delavci!
251etnica kovinarske organizacije na Jesenicah.
Jeseniški kovinarji bomo praznovali v letošnjem letu 25letnico neprekidnega obstoja kovinarske organizacije, im sicer 16. avgusta. Organizacija je sicer menjavala imena, toda bila je vedno ista in vedno istim ciljem sledeča; prvotno je bila podružnica avstrijskega »Meta llarb ei t er - Verb and- a «, po vojni je pa ta podružnica prešla v Osrednje društvo kovinarjev in sorodlnfh strok in kasneje po ujedinjenju v Slavonskem Brodu v »Savez Metalskih Radniika Jugoslavije«. Tako je ta !organizacija, ki je prestala mnogo borb, kljub vsemu neprekinjeno obstojala. Četrt stoletja je sicer v zgodovini kapljica v morje, toda za eno delavsko organizacijo, ki je imela tako burne čase, kakor podružnica kovinarjev na Jesenicah, je to nepobitno velik in upoštevanja vreden uspeh v zgodovini delavskega gibanja, ki je prestajalo vse vrste krivičnih preganjanj. Torej
16.	avgusta bodo jeseniški kovinarji praznovali svojo 25letnico; dve generaciji sta dosedaj, ki tvorita organizacijo, tretja gene-
racija, najmlajša, tvori še majhno število, toda prirašča.
Sočasno pa bodo Jeseničani praznovali tudi lOletnico oibstoja delavskih obratnih zaupnikov, kajti že leta 1921. so Jeseničani izvolili svoje prve s pogodbo dosežene zaupnike z glavnim zaupnikom, ki je v per-manenci, torej poprej, preden je izšel zakon o zaščiti delavcev in so vztrajali in lih volili vse do sedaj. Tudi to je dokaz zavednosti in vztrajnosti, zato bo ta dan veliki praznik kovinarjev na Jesenicah, Javorniku in Dobravi ter objavljamo to le v opozorilo vsem korporacijam, da je 16, avgust dan jeseniških kovinarjev.
Kovinarjem na Jesenicah, Javorniku in Dobravi!
Sodrugi, ali čutite, kako nam manjka razširjenosti našega delavskega tiska, ker naš strokovni list sam nam ne zadostuje za vse; zatorej naj sleherni, ki je naročnik »Delav. Politike«, poskrbi za nove naročnike »Delavske Politike«, Posebno važno je pa, da bi bili vsaj vsi zaupniki strokovne organizacije tudi naročniki lista »Delavska Politika«. Potrudili se bomo, da uredimo podružnico uprave in uredništva »Delavske Politike« v Jesenicah v Delavskem domu. Vsak pa, ki zamore pridobiti kakega novega naročnika, naj odda naslov s. Fliku Jakobu, uredniku članskih naslovov za strokovni list »Delavec«, iki vsaki dan posluje v pisarni zadruge v Delavskem domu.
Žalostno je, resnično žalostno, da nas je nad 1200 strokovno organiziranih kovinarjev, ki sicer imamo svoj strokovni list, toda olstalo, kar bi morali črpati iz delavskega časopisja, pa čita veliki del naših strokovno organiziranih članov samo iz meščanskih časopisov in ni čujla tedaj, ako se dostikrat porajajo potem čudne zmote. Zato so strokovno organizirani delavci in »Delavska Politika« neločljiva skupnost. Vsi kovinarji imejte naš list doma; naročite se nanj, saj izhaja že sedaj dvakrat tedensko in stane mesečno samo 10 Din. Delavstvo, ki ne čita delavskega časopisja, je vselej samo za štafažo profitarskim kapitalističnim časopisom. 0-tresiite se tega, ako je kaj zavednosti med varni; priznajte, da je res tako. Potrebna pa nam je tudi revija »Svoboda« in 3 Din mesečno za ta list ni noben velik denar. Koristi pa bomo imeli velike.
V borbi za kolektivno in pravno stanje delavstva KID.
Že od meseca decembra 1930 stojimo kovinarji pri KID v borbi za novo kolektivno razmerje plač. To ni mezdno gibanje za eno samo vprašanje, temveč sedaj gre za vse iz fundamenta, za vse na novo, to je za ureditev temeljnih dnevnih plač in za ureditev novih direktnih akordov ter uveljavljenje vseh glavnih prejšnjih prejemkov.
Stvar pa se vražje počasi pomika naprej. Kakor srno že poročali, se je v principu dosegel sporazum za delavce martinarn, za katere je vsled prejšnjih slabih plač sedaj doseženo, da bodo imeli možnost višjega zaslužka. Kajti leta im leta so martinar-ski delavci zaostajali v svojih nizkih plačah, peči in ž njimi povečanje produkcije pa je letno rastlo.
Zadnji čas pa se je dosegel tudi še sporazum za obrat žične valjarne, kjer smo morali popustiti 5% na prejšnjem akordu, ker se je z nekakšno modernizacijo peči v tem obratu omogočilo večjo storitev, vsled česar je bilo treba vzeti to v obzir. Sočasno Pa se je z novimi napravami odstranilo tudi pomanjkanje gonilne sile, kar je posebno v zimskem času bilo podjetju za mnogo obratov oviranje dela. Tudi to je stvar, s katero ®mo morali računati, ker se je s tem vsem reduciralo pavze na minimum. Podjetje je imelo po svojem načrtu za ta obrat namen reducirati akord za 22%, kar je delavstvo odločno odklonilo in se je potem po posredovanju glavnega zaupnika dosegel sporazum kakor omenjeno. Poleg tega pa se je uveljavil enoten akord za vse tri izmene, kar dosedaj ni bil slučaj, ker je vsaka izmena iimela zase akordni zaslužek. S tem T*a je odpravljena tudi dosedanja nesramnost v pretiravanem konkuriranju izmene proti »zmeni, kdo bo več napravil. Ker sedaj bodlo morali pač vsi gledati na vse brez za-'rosti in nagajivosti, Poleg tega pa se je uveljavilo minimalno akordno plačo, ki se plačuje tudi za reparatuiro in nadomestno plačo, ki se plačuje v slučaju prekinjenja dela.
Ostali obrati še niso priišli do razprav. Sedaj je predvidena razprava za žičarno, mrzlo valjarno, žrebljarno in zavijalnico. Morda bomo prihodnjič že v stanu poročati o tem rezultatu.
Za Javornik, kakor smo že poročali, proučuje zaupnik nov akordni sistem, plače pa do nadaljnjega ostanejo pri starem, vendar je gotovo, da v mesecu aprilu pride tudi na Javorniku do preosmove akorda.
Na Dobravi je še vedno nerešena situacija, vendar se je za sporazum doseglo zbližanje po posredovanju glavnih zaupnikov ter le še manjše diference onemogočajo popoln sporazum, kar pa se bo najbrže uredilo še pred 22. marcem.
Nam delavcem pri KID gre za vse kakor smo rekli, predvsem pa hočemo imeti kolektivno pogodbeno razmerje in s tem tudi pravno zajamčene pravice in pravno stanje. Naše mezdno gibanje ni običajen spor za mezde, temveč generalni, novi način novih razmer v vsem; zato je pač treba ogromnega napora, da se te razmere urede. Stvar nas spominja popolnoma na one čase po vojni, ko smo ukinili takratni plačilni sistem v naturalijah; isto tako razburjenje in mrzlično stanje je tudi sedaj. Kaj hi bilo iz nas sedaj, ako ne bi bili organizirani?
Sekcija livarjev SMRJ na Jesenicah.
Nerazumljivo nam je postopanje tehničnega ravnatelja K. I, D, v naših livarnah; manjka nam dela, toda naročila se pa odklanjajo, kar je potrdil g. ravnatelj sam in
Slrao 'i
celo naglasil, da je tovarni namen v veliki meri ukiniti livarno, posebno jeklolivarno. Rekel je, da bo podjetje najbrže krilo vse svoje potrebe od kake druge tvrdke, ni pa izdal namena, ki ga mi poznamo, da je ve-
;lamen, naročati blago v inozemstvu. Predvsem pa je g. ravnatelj navajal kot glavni vzrok to, da so livarji predragi v svojih plačah, poleg tega pa še, da ni nobenega zaslužka od litin in da se ne izplača za nekaj tisoč kilogramov litin delati posebne šarže v martinovkah,
Čudno, naenkrat ne gre več in se ne izplača več; naglaša pa se, da se bo še domače potrebe krilo v drugih livarnah, dasi resnično rabi podjetje samo za sebe letno približno 50 vagonov raznih litin večje teže.
Leta in leta je naša livarna jako dobro obstojala in je bilo vedno polno dela, sedaj
naenkrat smo pa doživeli, da livarji   torej
isti livarji —- niso strokovnjaki, da so predragi itd, Mi smatramo, da ti izgovori niso resnega značaja, 'temveč, da gre predvsem za to, da se hoče doseči znižanje plač livarjem, kar se nam je že hotelo; če je pa to, kar je g. ravnatelj izjavil, resen namen, tedaj bomo v slučaju, da se nas požene z dela v našem poklicu, ali hoče napraviti brezposelne, poskrbeli, da bodo o tem informirani vsi merodajni faktorji v državi. Ker za nas je nedoumno, da se na eni strani naglaša, da treba doseči to, da se prepreči uvažanje vseh izdelkov, katere se lahko doma izdeluje. Tako se na iprimer do-sedaj letno uvozi raznih jeklo- in železo-litin za 400,000.000 dinarjev v našo državo. S tem pa, ko vodstvo KID omenjeno naglaša in hoče doseči, hoče vsaj po našem sumu še povečati uvoz in to s tem, ker hoče podjetje kriti po tej izjavi tudi lastne potrebe drugod, odklanjajo pa se naročila, iki jih naročniki potem gotovo krijejo v inozemstvu. Za danes naglašamo samo to, da upravičeno sumimo, da se za vsem tem skrivajo nam sicer še nepoznani tajni interesi, toda ne bomo mirovali in pazili bomo, od kje bo podjetje naročalo. Livarji smo hoteli potom svojih zaupnikov podnesti tozadevno prfc tožbo ravnatelju, ki je pa odklonil vsake razgovore z našimi zaupniki. Zato naj ho za danes to samo aviza, gospodje; bodite pa prepričani, da ako bomo primorani spregovoriti, bo vaša krivda in Vam ne 'bo ljubo. Vzemite to za resen opomin, vendar me kot kako grožnjo. Prav resno opozarjamo, naj se prekine s tem postopanjem 'in raje stvarno rešuje taka vprašanja, tako v korist delavstva, kakor našega narodnega gospodarstva in sočasno naravno tudi in predvsem v korist podjetja samega. rPovejte raje, kaj bi radi, gospodje!
RUDARJI.
Gospodje, kako dolgo še!
To, kar se danes dogaja v rudarski industriji Dravske banovine, to že ne odgovarja več tistemu ugledu, ki ga je nekdaj ta industrija uživala, temveč postaja tako-rekoč nekaka zmešnjava brez primere,
Res je, vsi tičimo danes pod težko depresijo splošne gospodarske krize. Vendar nikomur ni ta tako glave zmešala, kakor našim rudarskim podjetnikom.. Zakaj to, kar danes oni uganjajo z delavstvom, ta je po našem mnenju čin blazneža, ki išče vodo, da bi se utopil, pa je ne -najde. Odločno trdimo, če bi oni imeli priliko igrati ulogo pri njihovih rudnikih zaposlenih rudarjev, bi se bili že davno prostovoljno preselili v nirvano.
Priznamo, da tudi njih tarejo skrbi. Premog ne gre, ruda ne gre. Ali če bodo hoteli, da bo šlo, bodo pač morali na cenah popustiti. Pa če tudi bo mogoče moral njih dobiček utrpeti. Da, gospodje, pravite, da je kriza? Da. To pravimo tudi mi delavci. Ali gospodje, ste li vi kdaj povedali, ko ste imeli dobro konjunkturo? Ko so šli milijonski dobički, izprešand iz krvavih žuljev slovenskih rudarjev, v žepe vaših delničarjev? Ne! Takrat ste bili lepo tiho. Le veliki večini nezavednosti vaših rudarjev se imate zahvaliti, da niso ti bolj glasno potrkali na vrata vaših dobičkov, češ, tudi nam gre nekaj.
Tako ste delali, dokler je šlo. Ko »e je pa to stanje spremenilo, pa naenkrat ne vidite nobene druge rešitve, kakor ljudi na cesto metati, še zaposlene ipa tirati v nemogočo storitev, pri zmanjšavanju že itak nezadostnih plač.
Pri vpitju za poslabšanjem delavsike so-cijalne zaščite, za podaljšanjem delovnega časa.
Gospodje podjetniki! Pravite, da je samo to sredstvo rešilno! Da, mogoče za vaše naziranje. Po našem bi mi rekli, da vas tako postopanje miora samo diskvalificirati ne samo v očeh ljudi s še človeškim čutom, tudi v očeh vaših modernejših kolegov samih. Zakaj, dober gospodar, ki nekaj drži nase, ne bo trpel, da bo njegov priden hlapec raztrgan, temveč ga bo oblekel. Ali vas, gospodje, ni nič sram, ko lahko dan za dnem gledate obrane skelete vaših izmozganih rudarjev? Ali vas nič rdečica ne oiblije, ko zapazite lahko za vsakim oglom, kako se skriva skoro na pol naga in jetična deca vaših rudarjev?
Da, vemo! Za to ugotovitev boste našli zlopet samo eno besedo za nas:	demagogi.
Da, mi to vemo! Pribijemo, da tudi mi priznavamo vaš ne povsem rožnat položaj. Priznamo, da nisite sami v tem postopanju in da je velik del te krize v tehničnem napredku naše dobe, od katerega imate edino zopet le vi korist. Ali pa da sedanjo krizo izrabljate tako rigorozno z odpusti delavstva, to vam pa ni nikakor v čaist. Če tudi ni mogoče ob takih krizah vseh zaposliti, vendar, če bi bilo v vas samo del človeka, potem bi še danes in še dolgo na stotine bednih rudarskih družin imelo sivoj kruh. Ali to pri vas ni slučaj!
Krono vsega reakcijonarstva ste si pa nadeli s tem, da ste, izrabljajoč sedanji te-
žak položaj, šli in napovedali še znižanje obstoječih plač. No, še tega je treba. Tako rudar, ki mora vsak dan izpostavljati s vpije zdravje in življenje v nevarnost za vaš ipro-tit pri zaslužku borega kruha, ta naj gre sedaj na cesto in tisti nesrečnež, ki še ostane, temu bo pa še ta košček kruha prikrajšan. Da, tako hočete vi, napredni rudarski podjetniki Dravske banovine prebroditi sedanjo krizo.
Kaj, ko bi vam mi rudarji enkrat svetovali, naj bi gospodje delničarji in drugi, kateri tudi s svetlo lam,po kdaj posvetijo v rove, šli na kraje s slabim zrakbtm, vodo, vročino ter prijeli za kraim.p, pa bi jim mi rekli: »20 huntov ga moraš, pa boš zaslužil od 2—70 kovačev«, a vsakega 15. in 1. pa slišali svoje ime: »vsled pomanjkanja naročil odpuščen.« Kaj, ko bi se enkrat vaše milost-live postavilo v ulogo rudarske žene, ki mora s 3—10 otroci gledati, ko ji iz jame prinesejo smrtno ponesrečenega ali pa celo mrtvega moža? Kakšne občutke bi imela potem taka »milostliva«? Kaj, ko bi si morala potem taka dama iskati stanovanje od hiše do hiše, pa povsod bi ji rekli: »preveč otrok imate.« Ja, kako bi se taka milostliva počutila, ko bi morala s 500 Din mesečno gospodinjstvo voditi za 4—10 člansko družino in konec koncev še s culo v roki po cesti beračiti?
To smo smatrali za potrebno, da vam, gospodje, povemo, da pri vas nimamo nobene milosti iskati. Spoznali smo tudi, da pri vas nobena papeževa okrožnica niti »na-cijonalni« gospodarski sporazum nič ne zaleže, temveč samo odločna razredna borba.
Borba s strokovnimi »nacijonalisti«.
Zadnje čase je opažali veliko živahnost takjozvanih »narodnih« strokovnih organizacij. Njih sedanji, nekdaj komunistični voditelji od S. Stankoviča preko trboveljskega Korena in do predvčerajšnjega Štruca, so dali temu gibanju nov zajet, Ker si ti ljudje s svojim delom za interes med1 delavstvom niso mogli pridobiti zaupanja, smatrajo sedanji čas za primeren, da zasedljajo že dolgo izgubljenega konjička.
To smo videli zlasti pri zadnjih volitvah v II. skupino. Zvezali iso se in bi se tudi z vragom, samo da bi oslabili strokovno zvezo rudarjev Jugoslavije. Vendar, kakor je izid volitev pokazal, jih je rudarsko delavstvo globoko spoznalo, kdo so.
Isto, kar so poskusili v Sloveniji ti »na-cijonalni«, so poskusili tudi pri volitvah zaupnikov v Bosni in Hercegovini. Tam so izdali proti našemu Savezu v Zenici letak, v katerem pravijo med drugim sledeče:	Po
govoru se vam bo prečitala resolucija rudarskega saveza v Zenici, katera je bila na konferenci v Slov. Brodu sprejeta in nam dostavljena od Saveza rudarjev Beograd (ORS), v kateri, na žalost, ni govora o težki bedi, ki vlada danes med rudarji, temveč samo o plači rudarskega tajnika, ki bi naj znašala Din 6500.— mesečno, a ti ubogi rudar pa moraš živeti z Din 600—1000 mesečno itd.
S to grdo kleveto so mislili, da bodo prev.-irili bosanske rudarje, da bodo pri volitvah za nje glasovali. No in varali sto se! Lista Zveze rudarjev Zenica je dobila od 82 vseh 74 zaupnikov. Poleg tega pa sta Zvezi rudarjev v Zagorju in Zenici vložili tožbo proti tem klevetnikom brez značaja.
Trbovlje.
V nedeljo, dne 22. februarja 1931 ob 9. uri dopoldne se je vršil redni letni občni zbor podružnice ZRJ, kateri je bil zelo dobro obiskan. Občni zbor je viodil predsednik Pliberšek, kateri je podal obširno poročilo o delovanju podružnice, ki je prav lepto napredovala ter tudi ustanovila sekcijo rokodelcev in strojnikov. Nato poda tajnik poročilo, da je podružnica v poslovnem letu imela 10 rednih sej ter eno izvanredno sejo. Članskih sestankov je bilo 11, diskuzij 3, konferenc 4, javnih shodov 9 ter 1 ženski shod. Uradnih dopisov je došlo 32, odposlalo se je pa 84, povrh tega še več privatnih odgovorov na razna vprašanja.
Članstvo podružnice je narastlo za več kakor 200% ter stalno narašča. Podružnica je tudi priredila dive dobro uspeli veselici, katerih dobiček se uporablja za podporo bolnih članov, kar so tudi že nekateri sprejeli. Nato poda blagajnik poročilo glede dohodkov in izdatkov kakor tudi rednih in nerednih članov. Dohodkov je bilo 39.465.42 Din; izdatkov 35.467.24 Din. Ostanek v blagajni 3998.18 Din. Revizijsko poročilo poda s. Majdič Florijan, ki poroča, da so bili računi stalno pregledani ter se v redu našli, nakar predlaga blagajniku absolutorij. Nato da predsednik vsa poročila na glasovanje, katera članstvo enoglasno odobri, ter poda zaupnico staremu odboru. Nato se preide na volitve novega odbora, nakar se izvoli 5članska komisija, ki sestavi listo odbora, katerega članstvo enoglasno odobri. Izvoljeni so bili sledeči:	Predsednik	Pliberšek
Franc, podpredsednik Vrtačnik Ivan, tajnik Gnilšak Jakob, namestnik Gorjanc Jože, blagajnik Tratnik Avgust, namestnik Petre-tič Martin: revizija: Guilatti Ivan in Zelen-Sek Jože. Odborniki: Mum Filip, Hrušovar Alojz, Filač Franc in Kočar Franc.
Obširno poročilo poda nato centr. tajnik s. Arh, in sicer glede članstva centrale, ki je povsod narastlo. Vsled nastale splošne krize in vsled redukcij članov je Zveza izgubila veliko število članstva (ki je odpotovalo); nadalje opozarja člane, da je rudarjem odpovedana kolektivna pogodba in jim preti znižanje mezd. Zato je potrebno, tla se rudarji vsi do zadnjega organizirajo, t!a bodo pripravljeni na borbo, katera jih letos čaka. Apelira na članstvo, da naj pristopa k delavskemu turističnemu društvu »Prijatelj prirode«, nakar bi se delavstvo lahko udeležilo skupnih izletov v pnosto naravo (iz teh sajastih dolin in slabega zraka v gorski sveži zrak).
Po daljšem referatu in raznih debatah je predsednik s. Pliberšek apeliral na člane, da gredo s podvojeno silo na delo ter povzdignejo moč strokovne organizacije ter zaključil lepo uspeli občni zbor.	—k.
Trbovlje, V številki 9. »Delavske pravice« z dne 26. februarja 1931 pod rubriko »Rudarji«, bi si dovolil vprašati (oziroma tudi odgovoriti) g. dopisniku sledeče:	Res
je, da imajo marksisti (kakor jih dopisnik naziva) konsume, prodajalne, gostilne, pekarijo, dobičkanosen kino itd,, nakar vpraša: kaj imajo rudarji od tega? Koliko so razdelili med rudarske reveže, brezposelne? Povejte delavstvu, kaj storite zanj? Res ie pa tudi to, da imajo klerikalci še večje konsume, prodajalne, gostilne, banke itd., še sto- in več odstotno velikansko premoženje. Zdaj pa vprašam dopisnika, koliko ste pa vi »krščanski« od vaših konsumov, prodajaln, ogromnih podjetij itd. razdelili med reveže in brezposelne? Povejte nam to, vi krščanski in Kristusovi namestniki, ki morate vsem ostalim kazati pot, pa vam bomo mi dokazali, kaj imajo rudarji od marksističnih ustanov. Pa se bo dopisnik (žal nam sicer bo) moral v jezik ugrizniti,	-	J. B.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Tržič.
Redni letni občni zbor podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije se je vršil v soboto, dne 14. marca oib 7. uri zvečer v Zadružnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2, Čitanje zapisnika in poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva.. 5. Volitev novega odbora. 6. Razno.
K 1. točki je podal poročilo s. Zupan. Tajnik s. Sova je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora in poročal o vsem delovanju, ki ga je organizacija vršila za povzdig organizacije in izboljšanje delavskega položaja. Med letom se je vršilo 31 sej in 3 članski sestanki.
Blagajnik s. Mrak je podal poročilo o finančnem poslovanju podružnice, s. Stegnar pa je v imenu nadzorstva poročal, da se je blagajniško poslovanje redno kontroliralo in je bilo vodeno v najlepšem redu. Predlaga, da se izreče blagajniku, kakor ostalemu odboru absolutorij.
O poročilu odbora se je razvila stvarna debata, v katero je poseglo več sodrugov, nakar se je izrekla dosedanjemu odboru soglasna zaupnica.
Pred volitvijo odbora je imel s. Jakomin referat o vseh važnejših zadevah, ki jih je organizacija Splošne delavske zveze med letom izvršila.
V odbor so se izvolili naslednji sodrugi: Predsednik Stegnar Rok, podpredsednik Hočevar Jože, tajnik Sova Stanko, namestnik Mežek Janko, blagajnik Mrak Herman, namestnik Lotrič Anton. Odborniki:	Seiko
Franc, Tirovsky Rudolf, Šolar Marija, Ribnikar Pavla, Krištofek Slavko in Benedik Franc. Namestniki: Šulgaj Franc, Žepič Jože, Šolar Janko, Hafner Janez, Meglič Janez in Žepič Ana. Nadzorstvo: Kosmač Ivan in Kalan Peter.
Pri raznem se je vršil razgovor o bližnjih nalogah organizacije in so se napravili potrebni zaključki,
Ob zaključku občnega zbora je novi predsednik s. Stegnar opozoril navzoče na važnost kulturne in gospodarsko-zadružne organizacije in po.zval članstvo, naj podpira odbor, ki je prevzel funkcije, da se dvigne organizacija do višine, ki bo vzor drugim podružnicam. Omenja še volitve obratnih zaupnikov, ki so se vršile v predilnici. Volitve so izpadle tako, da se je moral sleherni prepričati, da je v naši organizaciji dovolj moralne sile, da bomo šli preko vseh nizkotnih klevet nasprotnikov na dnevni red, kr je ta: napraviti strokovno organizacijo močno in z njo na energično delo za poboljšanje težkega delavskega položaja.
Šoštanj.
Članstvo podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije v Šoštanju vabimo, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora, ki se vrši v pondeljek, dne 30. marca ob 4. uri popoldne v Zadružnem domu. Na dnevnem redu bo tudi načrt novega zakona o socijal-nem zavarovanju, zato vabimo tudi ostalo delavstvo, da pride na zbor.
Trbovlje.
Podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije v 'irbovljah je razpisala za petek, dne 6. marca članski sestanek s sledečim dnevnim redom: 1. Delo obratnih zaupnikov in strokovna organizacija. 2, Razprava -o starostnem in podpornem fondu delavstva Trboveljske cementarne. 3. Priprave za občni zbor starostnega in podpornega fonda, 4. Raznoterosti.
Sestanek je bil lepo obiskan in je o nalogah novoizvoljenih obratnih zaupnikov poročal tajnik saveza s. Jakomin. Povdaril je zlasti to, da je uspešno delovanje obratnih zaupnikov mogoče le, če stoji za njimi močna in solidna strokovna organizacija, zato je treba polagati veliko važnost na to, da se strokovna organizacija dvigne do one potrebne moči in ugleda, ki jo organizacija potrebuje, ako hoče uspešno izvajati svoje v pravilih začrtane naloge. Članstvo organizacije mora tudi stremeti za kulturnim povzdigoim.
Govornik k zaključku izrazi zadovoljstvo, ker se podružnica v Trbovljah lepo razvija,
O starostnem in podpornem fondu je poročal s. Sitar, katerega je vodstvo podružnice povabilo na sestanek. S. Sitar, ki je svoječasno dal inicijativo za ustanovitev tega potrebnega fonda, je poročal o nastanku in razvoju tega sklada. Izrazil je zadovoljstvo, ker je sklad tako napredoval,
da bo na letošnjem občnem zboru mogoče predlagati zvišanje podpor in da se v slučaju smrti člana, ki je bil družinski poglavar, more svojcem nuditi podporo in sicer: vdovi polovico, otrokom pa četrtino podpore, ki bi pripadla umrlemu članu.
V pravilniku bo treba vsled tega napraviti nekaj izprememb, o čemer naj sklepa občni zbor.
V razpravo o tem predmetu je poseglo več sodrugov. Jakomin je poročal o fondih, ki obstoje po raznih tovarnah in da marsikje v starostne fonde prispevajo tudi podjetja. Žal, da za to pri Trboveljski cementarni ni razumevanja, zato pa so delavci cementarne lahko na svojo solidarnost tembolj ponosni, ker sami od borih zaslužkov skrbe za onemogle in ostarele sodelavce.
Napravili so se ob soglasju vseh potrebni predlogi za občni zbor sklada.
S.	Pliberšek od Zveze rudarjev je pred zaključkom pozval delavstvo, da začeto delo v strokovni organizaciji z vnemo nadaljuje. Svari pred demonom alkoholom, ki dela med delavstvom strahovito opustošenje. Zaveden, trezen delavec ve, da ima pri delu v tovarni storiti svojo dolžnost, ve pa tudi, d.a je enakovreden človek in da ima za svoje pošteno delo pravico zahtevati pošteno plačilo.
Predsednik organizacije s. Macur je nato zaključil lepo upeli sestanek.
Iz podružnic SDZJ v Mostah.
Kemični delavci in člani naših organizacij iz drugih krajev Slovenije se gotovo že sprašujejo, kako da od nas iz Most ni ničesar slišati, ker je ravno pri nas pred leti bilo precej organizacijske živahnosti. Mogoče si kdo tudi misli, da so kemični delavci v Mostah zaspali. Toda ni tako. Vsaj zadnje čase je pri nas zopet precej živahnosti v organizaciji.
V pretečenem letu se je organizacija res precej decimirala. Z letošnjim letom pa je zavelo novo življenje. Izvedli smo volitve obratnih zaupnikov, katerim ponovno predseduje naš Jančič. 5. februarja se je1 vršil občni zbor, ki je sklenil, da je treba vzbudili * mrtvila kemično delavstvo. Odbor, ki se je izvolil in kateremu predseduje s. Jančič, je pričel takoj z agitacijskim delom. Sklicalo se je par sestankov, na katerih se je poročalo o važnih vprašanjih, ki delavstvo lahko silno prizadenejo, če sami s svojo organizacijo ne stopijo k obrambi. J ako je za vse delavstvo silne važnosti novi načrt socijalnega zakona in kaj vse se s tem načrtom namerava poslabšati pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev. Vodstvo podjetja kemične tovarne je pri nekaterih akordnih delih znižalo plačo, kar je dalo delavstvu misliti. Vse te stvari so delavstvo vzdramile in danes imamo v kemični tovarni v Mostah zopet .100% organizacijo. Prav je tako. Ampak vedno bi morala biti taka organizacija. Ni dovolj, sodrugi, da se samo od slučaja do slučaja vzdramite. Vedno bi morali biti v pripravljenosti, ker kapitalizem je vedno na preži, kje in kaj bi delavstvu odvzel, zlasti pa sedaj, ko se toliko govori o krizah.
Delavstvu kemične tovarne resno svetujemo, naj ostane vztrajno v organizaciji. Ne zopet nazaj v brezbrižnost in mrtvilo. Ali ni veselje sedaj, ko ste vsi v organizaciji. Vedno naj bo tako. Treba pa je organizacijo notranje učvrstiti. Dvigati je potreba člansko solidarnost in zavednost.
Ne zanašati se samo na obratne zaupnike. Zaupniki brez organizacije ne pomenijo nič. Ne izigravati zaupnike, kakor se to večkrat zgodi. Zaupnike na primer naprosite, da v tej ali oni zadevi pri ravnateljstvu posredujejo, med tem pa sami za njih hrbtom napravite nekak sporazum z obratoviodjem. Kaj sledi iz tega? Zaupniki so osmešeni in izgube voljo in vsako veselje do dela. 1 ako se delati ne sme, ako hočete, da bodo Vaši zaupniki, ki ste jim dali zaupanje in težko dolžnost, uživali potreben ugled.
To za danes, prihodnjič kaj več.
Kemični delavec.
LESNI DELAVCI.
Mizarji — Ljubljana.
Podružnica ljubljanskih mizarjev je imela v nedeljo, dne 15, marca t. 1. v veliki dvorani Delavske zbornice svoj mesečni shod. Shod je bil zelo dobro obiskan, udeležilo se ga je okoli 180 mizarjev. To je znak, da so se začeli lesni delavci zanimati za svojo organizacijo. Shoda so se udeležili prvič tudi tapetniki, ki so se s 1. marcem 1931 priključili lesni organizaciji, da v skupnem delovanju poživijo med svojimi člani pokret. Shod je vodil s. Bricelj.
Glavna točka shoda je bila starostno, oziroma invalidsko zavarovanje lesnih delavcev. Napravljeni so bili trije osnutki tega pravilnika. Člani podružnice ljubljanske so se izjavili sa osnutek s. Erjavca, kateri |im ga je tudi zelo enostavno razložil. Osnutek s. Erjavca se mora seveda izpoipolniti, ter se naroči centralnemu odboru, da skrlji za to. Sodrug Bricelj je pozval navzoče stare so druge, da naj oni v prvi vrsti izrazijo svoje mnenje o starostnem zavarovanju. Vsi stari
Vsakdo mora Htati Fr. 2ge£evo knjigo
£>spolnivzgojl
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
borci v lesni organizaciji so podali svoja mnenja in povdarjali, da naj se mladina zaveda, kako velike važnosti je strokovna organizacija, zlasld še v tem primeru. S. Virant starejši je še posebej apeliral na mladino, da naj pozitivneje sodeluje v strokovnem pokretu tako, kot delajo oni, že nad 30 let. SodPugi Gaberšek, Lapakner, Gašpa-r;i, Zakotnik, Helhar, Nagode, Tavčar, Virant, vsi najstarejši sodrugi, ki so že toliko desetletij v organizaciji in njen steber, polagajo naraščaju delo, katerega so opravljali oni toliko vrsto let in vzpodbujajo, da naj vztrajajo v borbi. S. Bricelj je pozival še enkrat članstvo, da naj agitira tudi po delavnicah, naj beseda organizacija nikdar ne preneha. Po delavnicah naj se razpravlja o našem pokretu! Za zgled daje naše 80lelne starčke, ki še vedno posečajo mesečne shode in katerim ni nikdar čas za shod ukraden. Poživlja članstvo, da podpira kulturno zvezo »Svobodo« in njen mesečnik »Svobo-oa«. Naša parola naj bo: »Vsi v strokovno organizacijo.« Vsak član naj pridobiva nove člane, kjerkoli je možnost in prilika. Kolikor moči, toliko pravic!! Želeti bi bilo, da bi bili tudi še nadaljnji mesečni shodi tako dobro obiskani kot je bil ta, da postane lesno delavstvo zopet avantgarda kot ie že bila nekdaj.	Bricelj.
Zahvala.
Lesni delavci, organizirani v Osrednjem društvu lesnih delavcev podružnice Rakek na Martinjaku, se toplo zahvaljujemo centrali za nakazano brezposelno podporo v znesku Din 360.—, katero smo prejeli v času naše brezposelnosti!
Ostalim neorganiziranim tovarišem na Martinjaku pa kličemo: pridružite se nam, da nam bo lažje skupno prenašati naš težki položaj. — Organizirani delavci v Martinjaku.
OBLAČILNI DELAVCI.
Občni zbor podružnice.
Ob jako slabi udeležbi se je vršil redni občni zbor podružnice v nedeljo, dne 15. marca. Po sprejemu zapisnika zadnjega občnega zbora so bila podana poročila odbora: predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. Poročila so bila sprejeta na znanje in je bil odbor razrešen svoje dolžnosti. Poročilo preizkuševalne komisije poda naslednjo sliko. Vajencev je bilo oproščenih 34. Prav do-bro 10, dobro 10, zadostno 11, nezadostno 3, odstopili 4. Vajenk je bilo oproščenih veliko več. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s s. ViktoT Korenom na čelu. Izvolili so se nato še člani v paritetno komisijo, preizkuševalno komisijo in zaupniki posameznih delavnic. Pri točki razno se je poročalo o položaju, v katerem živijo danes krojaški pomočniki in se povdarjalo, kaj je potrebno, da se položaj krojaškega pomočnika izboljša. S tem je bil občni zbor ob pol
13.	uri zaključen.
Maribor.
32. redni občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob polnoštevilni udeležbi. To je znamenje, da se članstvo za svojo organizacijo zanima. Odbor je podal svoja_ poročila, katere je članstvo odobrilo. Poročila niso bila prav razveseljiva: velika brezposelnost in druge neprilike so ovirale delovanje odbora. Izplačanih je bilo več potovalnih, brezposelnih in bolniških podpor. Izvoljen je bil z malo izpremembo stari odbor s s. Belletom na čelu. Predsednik centrale je nato podal poročilo konference, katera se je vršila dne 11. februarja v Zagrebu. Poročilo je bilo sprejeto na znanje. Nadalje je podal poročilo o delovanju Delavske zbornice, raztolmačil njen proračun v detajle. Navedel je razmerje med Delavsko zbornico in strokovnimi organizacijami, kar marsikateri ne tolmačijo pravilno. S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik po
12.	uri zaključil občni zbor.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani
je v februarju izposodila 2.110 obiskovalcem 5.125 knjig, od teh 578 znanstvenih in 4.547 leposlovnih, odnosno 2.242 slovenskih, 292 srbohrvatskih, 2.561 nemških in 30 drugih , knjig. Dohodkov od prometa je bilo 10.938 Din. Novih članov se je vpisalo 65.
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v februarju izposodila 1.011 obiskovalcem 1.857 knjig, od teh 48 znanstvenih in 1.809 leposlovnih, odnosno 625 slovenskih, 128 srbohrvatskih, 1.069 nemških, in 35 drugih knjig. Dohodkov od prometa je bilo 3.244 Din. Novih članov se je vpisalo 37.
Promet v obeh knjižnicah je bil znatno višji nego v lanskem februarju in decembru.
„DUNAV“
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3
prevzema
špecijalna življenska štedilna zavarovanja za delavce brez zdravniške preiskave s tedenskim premijskim vplačilom po Din 10'—. — Zahtevajte prospekte!
Izdaja koczorcll »Delavca«. Predstavnik Iv an Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru