Izhaja vsako sredo. Gene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene Inaeratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000,—i četrt strani Din 500.—, V« strani Din 250.—, '/u strani Din 125.—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, Kakor se razvija film pred gledalci v kino-predstavi, se vrstijo pred našimi očmi slike o razvoju gospodarske in denarne krize v posameznih državah. Nekatere slike kažejo nekako olajšanje in zboljšanje, druge pa dalje trajajoče slabo stanje in celo poslabšanje. Oglejmo si nekoliko teh podob! V Angliji in Franciji. Pretekli mesec je angleški finančni minister obvestil parlament o pojavih zboljšanja gospodarskega položaja ter ga vzradostil z vestjo, da so angleške državne finance v tako ugodnem stanju kakor že dolgo ne. Za proračunsko leto 1934-35 so izdatki določeni v znesku 698,124.000 funtov šterlingov, dohodki pa v znesku 727,200.000 funtov, torej ostane presežek dohodkov v znesku 29,100.000 funtov, največji v teku 10 let. Vsled tega bo mogoče znižati od 1. januarja 1935 nekatere davke, in med njimi dohodnino in davek na avtomobile in motorna vozila, ter 1. 1931 vpeljano znižanje uradniških plač zmanjšati na polovico. Obenem se bo ukinilo zmanjšanje podpore brezposelnim ter se bo z javnimi deli zaposlilo veliko število doslej brezposelnih. — Slično zboljšanje finančnega in gospodarskega položaja je tudi zabeležiti v Franciji. Vlada namerava znižati dohodninski davek s 36 na 20%, davek na vrednostne papirje pa s 17 na 12 ali celo na 10%. Ta davčna reforma bo blagodejno vplivala na gospodarsko življenje. V Jugoslaviji. V proračunskih letih (od 1. aprila do zadnjega marca) 1932/33 in 1933/34 so znašali državni dohodki v milijonih dinarjih: 1932/33 1933/34 razlika neposr. davki 1.787.4 2.092.0 + 304.6 trošarina 834.2 757.5 — 76.7 takse -■? 903.1 819.2 — 83.9 carine 693.5 634.1 — 59.4 mon. (presež.) 1.509.0 1.550.8 + 41.8 razni dohodki 88.8 105.9 + 17.1 5.816.0 5.959.5 + 143.5 V. lanskem proračunskem letu (od >1. aprila 1933 do 31. marca 1934) so znašali državni dohodki 5 milijard 959 in pol milijona, bili so torej za 143 in pol milijona višji nego v proračunskem letu 1932/33, vendar pa so bili za 495 milijonov manjši nego je bilo predvideno ,v prorSČunu. lovske krize. Kar se tiče državnih podjetij, je njihov položaj zelo neenoten. Rečna plovba je slej ko prej pasivna, tudi poštna hranilnica, pošte, gozdovi, zlasti pa rudniki niso dosegli v svojem donosu proračuna. Podobno velja tudi za državni tiskarni, ki sta v upravi prosvetnega ministrstva. Skupno so državna gospodarska podjetja imela čistega presežka 477.64 milijonov Din pri dohodkih 3277.0 milijonov Din (proračun 3983.7 mil. Din) in izdatkih 2799.3 mil. D (proračun 3448.4 mil. Din). Presežek je znašal '477.6 mil. Din, po proračunu pa bi moral znašati 353.25 mil. Din. Denarni zavodi pod državno zaščito. Posvetovalni odbor za denarstvo je začel s pregledovanjem bank, Ki so na podlagi uredb iz novembra lani zaprosile za nadaljnji odlog plačil, odnosno sanacijo. Nekateri člani odbora so bili tudi v Ljubljani in so pregledali položaj pri v poštev prihajajočih ljubljanskih zavodih. Seveda je to delo težko in so zaenkiat na vrsti veliki zavodi, o katerih je večina odbora mnenja, da je treba za vsak zavod uvesti posebne ukrepe. Glede manjših zavodov bodo tudi potrebni še pregledi, vendar se bo pri njih dalo uveljaviti splošne ukrepe, ki bodo lahko veljali za cele skupine. ~3eogradski dnevnik »Politika« je objavil članek o denarnih zavodih, ki jih je treba ozdraviti, odnosno spraviti v redno poslovanje. Po novi uredbi za zaščito denarnih zavodov je zaprosilo z zaščito 144 denarnih zavodov; od teh zahteva 8 izvenkonkurzno likvidacijo, 6 sanacijo, ostalih 132 pa odlog plačil. Sanacija naj bi se izvršila s pre-tvoritvijo dela vlog v delnice in užit- nice zavodov. Od vseh 144 zavodov ina» bilančno svoto nad 100 milijonov Din 10, ostalih 134 pa manj. Od teh 10 je 8 bank in 2 mestni hranilnici. 6 zavodov, ima sedež v Zagrebu, 3 v Ljubljani in 1 v Pančevu. Kmetski dolgovi, za katere velja moratorij, tvorijo pri velikih zavodih z bilančno svoto nad 1 mi-1-jon Din eno šestino vseh terjatev, pri os:alih bankah znašajo povprečno 55, pri posameznih zavodih pa ta odstotek naraste do 80 in 90%. Toda banke niso bile prizadete samo radi kmetskili dolžnikov, ampak po trgovcih in obrtnikih, ki imajo -rtatne svote terjatev pri kmetih. Dolgovi bank znašajo okoli 1! milijardo Din (pri malih zavodih pod 100 mil. Din bilančne svote), od tega so 60% vlagatelji, 28 ostali upniki, večinoma denarni zavodi in 12% reeskont. Z ozirom na določila uredb glede izvzetja vlagateljev, odnosno upnikov do 10.000 Din, je omeniti, da tvorijo ti vlagatelji pri hranilnih knjižicah 1 šestino vseh terjatev, pri tekočih računih pa približno 1 desetino. Imetja ljudi se predajajo v brezcenje. »Trgovski list« v Ljubljani piše: »Pri nas se vedno bolj množijo pritožbe, da se na dražbah prodaja živina in blago za tako nizko ceno, da je dolžnik dostikrat gospodarsko docela uničen. Tako se je poročalo na zadnji občni seji naše zbornice, da se je trgovcu prodalo na 12.000 Din ocenjeno blago za 3000 Din. Znani so nam primeri, ko se je kmetovalcu prodala lepa živina na javni dražbi za tako nizko ceno, da jo dobil od vola po 1 Din od 1 kg žive teže. Neki ubogi vdovi se je vse njeno imetje, ki je bilo vredno nad 7000 Din, prodalo na dražbi za 1500 Din, eno uro kasneje pa so kupci prodali naprej to blago z dobičkom 1000 Din. Podobne pritožbe prihajajo iz vseh krajev in je „vedno več ljudi, ki izkoriščajo bedo našega ljudstva.« Vračajo se v katoliško cerkev. V zadnji številki smo nakratko osvetlili ne-pristranost in stvarnost celjskega liit-lerjevskega lista »Deutsche Zeitung«, ki objavlja svojim čitateljem, da je v zadnjih 6 tednih v Avstriji in zlasti na Dunaju prestopilo v protestantovsko cerkev baje 9000 oseb, o vstopih v katoliško cerkev pa še ni prinesla nobene vesti. Takšna je nepristranost »glasila za nemško manjšino v dravski banovini«. Da bi bilo o »pritoku«, da se poslu-žiino izraza hitlerjevskega lista, v katoliško cerkev dovolj poročati, dokazujejo od tedna do tedna rastoče številke tistih, ki so prej iz političnih in iz strankarskih razlogov zapustili katolicizem ter se sedaj vanj vračajo iz verskih razlogov. Samo na Dunaju se je od 12. februarja, ko je bil zlomljen socialistični ustanek, vrnilo v katoliško cerkev 35.000 oseb, večinoma delavcev. Ti ljudje so nekdaj stali v vrstah marksističnega socializma ter so postali žrtve brezvestne verske gonje brezbož-« Za spomladansko zdravljenje čiščeiije krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi: 1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka M. B a h o-v e c, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC Iz Ljubljane. ndih socialističnih voditeljev. Ta gonja je bila najhujša v letih 1923 in 1927, ko so bile volitve v nacionalni svet (dunajski parlament). Od leta 1927 pa so številke izstopov iz katoliške cerkve stalno padale. V preteklem letu, ko je socialna demokracija še vedno bila močna, pa vendar ni mogla delavcev veJ tako strahovati ko poprej, se je katoliški cerkvi zopet pridružilo 8898 oseb; izstopilo je iz nje 4496, tako da znaša dejanski pridobitek katolicizma leta 1933 — 4402 osebi. V letošnjem letu pa število spreobrnjencev nagloma raste. Tisti, ki so se vrnili, odnosno ki se vračajo, odkrito izpovedajo, da so izstopili iz cerkve, ker so jih k temu prisilile ne toliiko razmere, kolikor socialistični poglavarji. Sami brez vere so svoje pristaše, ki so od njih pričakovali zboljšanje gospodarskega položaja in gmotne blaginje, zapeljevali v neverstvo in protiverstvo, v gospodarskem oziru pa niso za nje ničesar storili. Zlom socialne demokracije v Avstriji je delavcem odprl oči, ker je dokazal, kako so socialistični voditelji vkovali delavstvo v verige dvojnega suženjstva: gmotnega in duševnega. V gmotnem oziru so jim delavci delali roboto, ker so socialistični voditelji od delavcev nabrani denar izrabljali za sebe in svojo dobrobit: po 12. februarju so socialistični mogotci za sebe dvignili v inozemstvo pravočasno spravljeni delavski denar v znesku 5 milijonov šilingov. Še hujši pa so bili okovi duševnega suženjstva, ki je delavce oropalo najdražjega duhovnega zaklada: od staršev podedovane katoliške vere. Sedaj so ti Okovi padli in delavci smejo zopet verovati v Boga ter biti sinovi katoliške cerkve. Pasijon med Kitajci. Jubilejno leto 1933-34, ki je bilo posvečeno 19001etne-mu spominu trpljenja in smrti Zveli- čarjeve, je dalo povod, da so se po raznih krajih katoliškega sveta priredile verske igre, ki so prikazovale trpljenje in smrt Gospodovo. Takšne igre vplivajo na versko življenje vzpodbu-jevalno in utrjevalno. Mnogim je trpljenje in daritev Gospodova na Kalva-riji nekaj neznanega, nedoumnega. Skrivnost trpljenja in zveličanja težko pojmujejo zlasti novi kristjani v poganskih krajih in tisti, ki se pripravljajo za sv. krst. Iz tega razloga je v frančiškanskem misijonskem vikari-jatu v Tsimfu na Kitajskem nastala želja, da bi se ljudstvu s pasijonsko igro pokazala trpljenje in smrt Gospodova. Najpripravnejša za izvršitev tega namena se je zdela vas Vangkia-huang, ki je po svoji zemljepisni legi za to jako prikladna. Katehisti so se potrudili, da so dobili med moškimi v vasi sposobne osebe, ki so prevzele uloge. in sicer tudi ženske uloge, katere na Kitajskem igrajo moški. Veliko napora je stalo učenje ulog, ker izmed igralcev nobeden ni znal či-tati. Trajalo je dolgo časa, predno so se uloge naučili napamet. Predstave so se vršile 4., 5. in 6. avgusta ob prekrasnem vremenu. Prizori so se odigravali na naravni kameniti ravnini, s katere se je dvigal hribček, ki je služil za Golgoto. Iz desek in sličnega materiala je bil napravljen tempelj, dvorana poslednje večerje, Pilatova liiša itd. Gledalci so mogli slediti žaloigri Sinu božjega od slovesnega vhoda v Jeruzalem do trenutka, ko je Zveličar izdihnil ter se je potresla zemlja.. Vtis pasijonske igre na kitajske gledalce je bil izredno globok, in sicer ne samo na kristjane in tiste, ki so se pripravljali na krst, marveč tudi na pogane. Tiho in zbranega duha in s solzami v očeh so opazovali posamezne prizore ter so se zamišljeni razšli na svoje domove. Osebne vesti. Smrt blagega g. župnika. V Vuhre-du je preminul po daljšem bolehanju tamošnji dolgoletni g. župnik Henrik Hrašovec. Rodil se je 13. 7. 1864 pri Št. Jurju ob Ščavnici in mašnišiko posve-čenje je prejel v Mariboru 25. 7. 1893. V Vuhred je prišel za župnika 1. 1910 s Pernic nad Muto, kjer je župnikoval nekaj časa. Rajni je bil blagega srca, dober duhovnik, šaljive narave, gostoljuben in priljubljen ikot vzor miroljubnosti povsod, kjerkoli je pastiroval. Vuhredčani so se ga oklepali z ljubeznijo ter vdanostjo, ga bodo zelo težko pogrešali in ohranili v hvaležno traj- nem spominu kot dolgoletnega dušnega pastirja, ki je z njimi živel, čutil in jim bil kažipot po poti pravega krščanskega življenja. Dragi Henrik, počivaj v miru in uživaj mir, kateremu sa že bil v življenju največji prijatelj! Upokojitev in novo imenovanje. — Upokojen je predsednik celjskega upravnega sodišča g. dr. Prenj. Za novega predsednika je imenovan načelnik v ministrstvu za notrajne zadeve, dr. Janko Bedekovič. Krvnik Rusije umrl. V starosti 55 let je umrl Menšinski, vodja ruske tajne policije ali čeke. Menšinski je bil strah Rusije in ima na vesti malodane vse po prevratu v boljševiški Rusiji izvršene smrtne obsodbe. Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«! Nesreče. Ogenj v Studencih pri Mariboru. — Dne 10. maja je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Marije Kislih v Studencih pri Mariboru ter objel mahoma celo poslopje. Na pomoč priibrzeli ga-! silci so požar pogasili. Že zopet požar na Dravskem polju. V Vumpahu nedaleč od vurberškega grada je uničil ogenj v noči stanovanjsko ter gospodarsko poslopje posestniku Kumerju. Škoda znaša 25.000 D, zavarovalnina komaj eno petino. Obstoja sum na požig. Usodepoln udar strele. V noči od 10. na 11. t. m. med nevihto je udarila strela v Šramlovo hišo na Škofiji pri Šmarju pri Jelšah. Radi močnega vetra se je ogenj razširil in so zgorela 4 poslopja. Med gašenjem je nekdo izmaknil po-gorelcu Šramlu 1900 Din. j Podivjana krava je tako obdelala z rogi 731etno posestnico Terezijo Pla-ninšek iz Spodnjega Pletarja pri Šent i Lovrencu na Dravskem polju, da so jo morali prepeljati v bolnico v Ptuj. Modras pičil otroka. Štiriletno hčerkico delavca Karolino Koželj iz Konjic je pičil modras. Usodepolna igra z vžigalicami. Triletna hčerka trgovca iz Dola pri Hrastniku Zdenkica Kotnik se je igrala z vžigalicami, ki so se vžgale. Otroku se je vnela oblekca in je dobil hude bolečine po celem telesu. Požar v predilnici. Dne 11. maja je izbruhnil požar v predilnici v Litiji in sicer v skladišču mešanice, kjer se je vnel bombaž. Popolno požarno nesrečo so preprečili na ta način, da so pometali bombaž na prosto in ga tam pogasili. Žrtve eksplozije smodnika v Kamniku. V državni tvornici za smodnik v Kamniku je nastala dne 8. maja ob 5. uri zjutraj usodepolna eksplozija. Delavec, ki je bil sam hudo ranjen, je hotel izmenjati električno žarnico, ki mu je padla iz roke ter se razbila. Nekaj stekla je padlo v stroj za izdelavo smod niika, ki je bil baš v polnem teku. Užgal se je smodnik, nastala je eksplozija, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, 13 drugih je bilo lažje ter težje ranjenih. Ranjene so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so podlegle 4 delavke poškodbam. Po eksploziji prizadetim je bila nakazana podpora in kralj je podaril svojcem ranjenih in mrtvih 20 tisoč Din. Razne novice. Znamenje časa. Hitlerjevski list, ki izhaja v Celju pod imenom »Deutsche Zeitung«, objavlja dne 13. maja 1934 v. dopisu iz Kočevja pod naslovom »Narodna povezanost Nemcev« naslednje: »Kot Nemci v inozemstvu — s tem mislimo na vse prebivalce nemških jezikovnih otokov na ozemlju nekdanjo monarhije — torej kot žrtve kratkovidne in narodu tuje politike sile, ki jemo kruh pregnanstva . . .« Besede so vredne zabeležbe. Obenem so taJko jasne, da je razlaga nepotrebna. Nov dom za na pljučih bolne je bil slovesno blagoslovljen in otvorjen & nedeljo dne 13. t. m. v Topolžici. Binkoštni Izlet delavcev na Eum. Ljubljanski delavci bodo priredili na binkoštno nedeljo izlet na Kum, kjer se bo vršil na binkošt-Yri pondeljek delavski tabor pri sv. Neži. Iz-jbtniški vlak bo vozil iz Ljubljane dne 20. maja ot» 13. uri, prihod v Trbovlje oto 14. uri. Peš hoja na Kum iz Trbovelj 3 ure. Binkoištno nedeljo zvečer bomo prižigali na Kumu krese itn taborili. Na binkoštni pondeljek bo več sv. maš in pridig. Ob 11. uri delavski tabor. Popoldne si bomo ogledali delavske kolonije v Trbovljah. Izletniški vlak bo vozil le, ako se oglasi 400 izletnikov. Legitimacije se bodo dobile v trafiki hotela Union in pri tajništvu JSZ v Ljubljani. Homanje Slovencev k Mariji Bistriški in izlet v Zagreb dne 2. in 3. junija 1934. Dne 2. ¡junija bodo vozili vlaki romarje iz mariborske škofije k Mariji Bistriški*. Vo^ne cenč za vlake so: vstopna postaja Dolnja Lendava 40 Din. Vstopna postaja Ptuj 45 Din. Vstopna postaja Ljutomer 45 Din. Vstopni postaji Trbovlje in Celje 40 Din. Vlak iz Dolnje Lendave bo imel postanek na vseh postajah od Dolnje Lendave do Varaždina. Iz Ljutomera do Ormoža. Iz Ptuja do Čakovca. Iz Celja preko Grobelna do Rogaške Slatine. Iz Trbovelj preko Zidanega mosta do Brežic. Legitimacije za znižano vožnjo stanejo 2 Din. Knjižica o češčenju Mar. ¿istriške bogato ilustrovana 3 Din. Legitimacije in knjižica se naročata: Celje, Poštni predal 106. Do 27 .maja se bodo sprejemale priglasitve. Vlaki bodo vozili le, ako se prijavi 300 izletnikov. Dne 3. junija si bomo ogledali Zagreb, muzej, narodna noše, Maksimir, Miro-goj in druge zanimivosti. Imeli bomo posebne pobožnosti v zagrebških cerkvah. S seboj bomo imeli tri godbe. Huda posledica igračkanja s patrcuo. 121etni posestnikov sin Janez Dajčer iz Radomerja pri Ljutomeru je našel nabito patrono in jo t taknil v žep. Doma je nekaj vrtal po naboju, ki je nenadoma eksplodiral in je eksplozija ubogemu fantu odtrgala levico v zapestju, ga oslepila na obe oči in ga tudi sicer hudo poškodovala. Težko ranjenega so prepeljali v ormoško bolnico. Volk požrl psa. Da je požrl volk domačega psa čuvaja, se ni zgodilo kje v Bosni, ampak zadnje dni v Makolah pri bivšem županu in posestniku Matiju Hajšek. Na ostanke požrtega psa je gospodar nasul strupa in je smrtno zastrupil volka, katerega so našli pozneje v gozdu. Volk je bil dolg 1.50 m, visok pa 75 cm. Po makolski okolici je zginilo v zadnjem času več psov. Najden po več mesecih. Lani 5. novembra so pogrešili na Planini na Pohorju 501etnega hlapca Franca Krajn-ca, ki je služil pri posestniku Korošcu. Vsa poizvedovanja za zginulim so ostala brezuspešna. Te dni je pa zadela na že močno razpadlo truplo omenjenega pod bukvami Attemsovega gozda dekla Marija Pušnik. Na ogled pozvani sosedi so prepoznali v najdenem pogrešanega hlapca, ki je moral zaiti v sneženem metežu in je onemogel zmrznil. Eksplozija na Dunaju. Dne 8. maja je prišlo krog 11. ure v noči na Dunaju v Porzellangasse v kavarni do eksplozije, ki je povzročila na pohištvu in na šipah 15.000 šilingov škode. Pozno zvečer sta prišla v kavarno mladenič ter dekle. Kmalu sta plačala ter odšla. Po njunem odhodu je začel natakar po- spravljati in je opazil, da se pod stolom ene mize kadi. Opozoril je goste, ki so vsi v strahu zbežali, predno je došlo do eksplozije. Mladeniča, ki je podtaknil peklenski stroj, so prijeli in je to znani narodni socijalist Anton Geckel. Bomba je bila namenjena Židom, iki se shajajo v zgoraj označeni kavarni Klobuke za birmance in botre kupite najcenejše pri klobučarju Franc Berniku v Mariboru, Trg Svobode, med gradom in frančiškansko cerkvijo. 407 Velika izbira manuiakturnega blaga v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospodarja«. Obžalovani« vredni S luč £5 jI. Mati odložila otroka. Na Ranči, občina Pesnica, so našli ob Puklovem ribniku 6 mesecev staro moško dete. Otroka je prevzel začasno občinski sluga, brezsrčno mater zasledujejo orožniki. Radi nesrečne ljubezni prostovoljno v smrt. 271etni Miha Hriberšek, brezposelni tovarniški delavec, je stanoval pri cestarju v Skornem pri Šmartnem ob Paki. Radi nesrečne ljubezni si je prerezal levico med zapestjem ter laktom. Ko so ga našli vsega v krvi, je pOv begnil, a so šli za njim ter ga obvezali. Radi prehude zgube krvi ga je hotel prepeljati občinski sluga z vlakom v Celje. Med vožnjo je nesrečni Hriberšek izdahnil vsled oslabelosti med Pe-trovčami in Celjem. Morilec in požigalec. Zadnjič smo že poročali na kratko o Rudolfu Mesecu, kolarskem vajencu, ki je iz roparskega namena ubil s kladivom 661etnega posestnika Jakoba Gantarja, ki je stanoval bolj na samoti ob cesti pri Vrhniki. Mesec je vzel umorjenemu samo kolo, pustil je pa ves denar, katerega je imel v suknjiču. Morilca so prepeljali po prvem zaslišanju iz vrhniških zaporov v Ljubljano. Mesec je tudi priznal pri zaslišanju, da je podtaknil dva krat ogenj kolarskemu mojstru Francu Petkovšeku na Drenovem griču, kjer se je učil kolarske obrti. Prvič je podtaknil ogenj lani 15. januarja, ko so bili domači že pri počitku in je sam spal v posebni sobi. Zažgal je seno in se je po zločinu neopaženo splazil nazaj v spalnico. Domači so opazili še pravočasno ogenj in so zbudili tudi po-žigalca, da je pomagal gasiti. Drugič je zažgal na sličen način kakor prvič lani 28. septembra. Takrat je spal skupno* z njim mojstrov oče. Še le, ko je stari trdno zaspal, se je splazil hudoba skozi okno in podtaknil ogenj. Gasilci so požar komaj pogasili. Ob tej priliki je pri gašenju zaposleni Anton Friško-vec rekel ves ogorčen: »Če bi imel po-žigalca pri rokah, bi ga vrgel v ogenj!« Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice« urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zraven njega stoječi in pridno gaseči Mesec je odgovoril med porogljivim smehom: »Saj je mogoče tu med nami, samo dobiti ga je hudo.« Po umoru Gantarja, ko so začeli ljudje govoriti o groznem krvavem dejanju, je zopet rekel morilec Friškovecu: »Tu na Drenovem griču so res barabe. Lami sta bila pri nas dva požiga, zdaj pa še ta umor!« Treba je pribiti, da je Mesec star komaj nekaj nad 20 let in je že tako sprijen, da mori oun požiga lastnemu mojstru, pri katerem je imel celotno oskrbo. Skrajna podivjanost tega mladca naj bo mladini svarilen ^led! V noči ga je zaklal. Mladi mizarski pomočnik Adolf Pire je preko nedelje obiskal svojo rojstno vas Sv. Duh pri Krškem. Predno se je odpravil ik počitku s svojim bratom na kozolec, je še hodil po vasi, saj kot miren fant ni imel s sorojaki nobenih sporov. Adolfa Pirca so našli zaklanega, z 10 cm dolgo rano v vratu, katero mu je priza-djal z vojaškim bajonetom fcoj drugi dan po zločinu prijeti Stanislav Tur-šič, posestnikov sin od Sv. Duha Vse obsodbe vredno krvavo dejanje je pretreslo in razburilo celo okolico. Preprečen roparski napad. Župnika v Predosljah pri Kranju sta obiisikala dva neznanca ter ga prosila za krstni list. G. župnik Zupan se je podal v pisarno, da bi dal zaprošeno. Ko je sedel za mizo, sta se zakadila vanj oba neznanca, da bi ga oropala. Napadeni je ves prestrašen kriknil in res je pri-brzela pogledat postrežnica, katere sta se tujca prestrašila ter pobegnila. Po-skušen roparski napad zasledujejo orožniki. Oče in sin žrtvi surovih napadalcev. Pri Št. Jerneju na Dolenjskem se je zbralo na Vnebohod popoldne precej ljjdi iz raznih krajev. Na noč se je vračala iz Št. Jerneja v Dolenjsko Staro vas prijateljska družba, v kateri je bil 211etni posestnikov sin Jože Pavlič iz Dolenjske Stare vasi. Nenadoma so bili napadeni iz zasede in Pavlič je dobil tako močan udarec s kolom po glavi, da je obležal nezavesten. Ko je našel oče težko poškodovanega sina, ga je hotel naložiti na voz, da bi ga odpeljal v bolnico. V trenutku nakladanja je lopnil eden od surovin še očeta s tako silo po glavi, da se je zgrudil stari pri priči mrtev poleg težko ranjenega siina. Po opravljenem groznem poslu so se napadalci po stari navadi razbežali. Mrtvega starega Pavlica so odpeljali na dom, s smrtjo se borečega sina pa v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo pri Novem mestu. Ponočni roparski napad na ženske. V Robu pri Velikih Laščah n. Kranj-sV-um so vdrli trije maskirani ,zboj-niki ob 3. ari po polnoči v hišo vdove in kumarice Frančiške Jakše. Gospodinji so grozili s samokresom in zahtevali od nje 30.000 Din. V strahu za življenje je izročila Jakšetova tolovajem 3C0 Din, a ta svota jim nikakor ni bila dovolj. Roparji so zvezali gospodinjo ter njeno služkinjo. Eden je straži! 3be ženski, dva sta pa vse prebrskala ter pobrala iz omar denar ter zlatnine v skupnem znesku . 3000 Din. Tolovaji so še obiskali klet, kjer so izpili ter razlili 15 1 vina. Po izvršenem ropu se je oslobodila služkinja, ki je razve-zala gospodinjo in sta se podali obe na orožniško postajo. Našemljeni -jparji so bili domačini, ker so govorili domače narečje. Požig v odsotnosti mladoporočencev. LV vasici Rrinje pri Sv. Jakobu ob Savi je pogorela v odsotnosti mladoporočencev, iki sta potovala na Brezje, njuna hiša z gospodarskimi poslopji. Škoda znaša 80.000 Dim, zavarovalnina eno žetrtino. Ogenj je bil podtaknjen. * Razno iz Preftimirio. Murska Sobota. Zadnjo nedeljo preteklega meseca smo v Martinišču proslavili dan proglasitve svetnikom Janeza Don Boska. Kot priprava za to slovesnost se je vršila trdnev-nica z lepimi govori dr. Volčiča, veržejskega ravnatelja. Proslave se je udeležila večtisoč-glava množica ljudi, ki je z ginjenim srcem fcapustila Martinišče. V zvezi s to proslavo je bila v prostorih starega Martinišča otvorjena dobrodelna kuhinja, ki nudi znatno pomoč Siromakom in brezposelnim. Kajti tu se že lahko najedo za dva in pol dinarja. Vodijo jo sestre križanke. Murska Sobota. Kakor vsako leto, tako tudi letos stalno oblegajo našo borzo dela ter prosijo zaposlitve. Kajti naše Prekmurje je premajhno za .tako maso ljudi, vsled tega odhaja vsako leto nad 2000 ljudi na sezonsko delo, bodisi v kraje naše države, ali pa tudi v tuje. fTako jih je pred dobrim tednom okrog 400 fcapustilo milo domovino ter so se odpeljali v Francijo, da si prislužijo denarja in tako lahko s svojo družino nekoliko bre>zskrbneje prebijejo dolgo zimo, ko ne bo nobenega zaslužka. Njih zaslužek je še primeroma dober, kajti moški zaslužijo mesečno 300, oziroma 500 frankov brez hrane. Kobilja. Pri nas je že neznosna vročina. Vsled pomanjkanja dežja je vse suho, kar povzroča pogoste požare. Tako je pred kratkim začelo goreti tudi v naSem gozdu. Toda gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Na kraj nesreče so bili poklicani tudi gasilci iz Dolnje Lendave, a tokrat niso prišli do cilja, ker so že v Dobrovniku dobili poročilo, da je ogenj pogašen. Vzrok požara je neznan. Dolnja Lendava. Dne 2. t. m. je okrog pol 11. ure ponoči začela sirena v tovarni »Na-šička« kar nenadoma tuliti. Alarmirani ga-salci so bili takoj pri gasilnem domu; kajti vedeli so, da nekje gori, a kje, tega niso mogli dognati. 16 gasilcev se je odpeljalo v smeri požara. Prišli so do Crensovcev ter tam ugotovili, da gori nekje v okolici Križ^vcev pri Ljutomeru. Gasilcem se je zdel požar omeijen, vsled tega so se vrnili v Lendavo, kamor so prišli točno ob polnoči. Dolnja Lendava. Zaradi izprememb ozemlja prejšnjih občin je banska uprava odredila, da bodo dne 10. junija v dolnjelendavskem srezu ponovne občinske volitve in sicer v občinah: Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Hotiza, Lendava, Lendava okolica in Turnišče. Bratonci. Dne 6. t. m. se je pri nas ¿bralo lepo število ljudi, prijateljev gasilsitva. Praznovali smo namreč desetletnico obstoja naše gasilske čete. Ob tej obletnici je bil obred blagoslovitve novega gasilnega doma. — Desetletnico obstoja gasilske čete so praznovali tudi v Filovcih in sicer dne 10. maja. Velika škoda. Zadnjič smo brali, da napravlja pri nas v Sloveniji požar letno mnogo preko 20 milijonov Din škode. Ogromna in nenadomestljiva izguba našega narodnega premoženja! Ostanimo pri številki — četudi je dejanska škoda mnogo večja — in računajmo, da izasluži družinski oče mesečno povprečno po enega jurija. Tedaj bi moglo iz teh sredstev živeti 20.000 družin ali vsaj 40.000 naših ljudi en celi mesec. Sedaj si lahko predstvaljamo, kako veliko škodo napravlja elementarna sila ognja na našem imetju in premoženju. Previden gospodar bo zato zavaro- Po majniških komunističnih nemirih v Parizu. .Levo: Srditi boji se bijejo za osamosvojitev Arabije. Na sliki vidimo državno poslopje v Sanaa, glavnem mestu Jfe-mena. — Desno: Pozornost vse javnosti v Združenih državah Severne Amerike Je osredotočena v bandita Dillinger-Ja, ki ima na vesti bogznaj koliko umorov in najbolj drznih vlomov. Dlllinger beži pred zasledovalci v avtomobilu* Avtomobilisti so se zasigurali pred streli policije s tablami, ki nosijo napis; »Ne streljati! Jaz nisem Dlllinger!« 16. maj 1934. SLOVENSKI GOSPODAR Stran 5. val za pravo vrednost, dobil bo polno odškodnino in se ne bodo več ponavljale po naših časopisih žalostne vesti: Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Ali se izplača živeti v stalni negotovosti, ikaj bo z imetjem, kaj bo z na&o bodočnostjo in našo družino, ako nam požar uniči naš dom, žetev, delo naših rok, ko pa si za mal denar moremo preskrbeti jamstvo zavarovalnice za slučaj nesreče. Prevdaren in skrben gospodar že ve, da je primerno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani najboljše jamstvo. §iar©sfna miatiosf — mladcnlSka siarosf! Kakorkoli to zveni protislovno, vendar srečamo take pojave na vsakem koraku. Pojdite v živahne ulice in pregledajte sprehajalce. Na .večini mladih ljudi se opazijo sledovi prera-nega starapja in enako se zapazijo znaki mla-deniške svežnosti pri mnogih starih ljiudeh. Oba pojava pričata o stanju, v katerem se nahaja središče vse ljudske življenjske snage, uredba za čiščenje telesa. Želodec s prirašče-nim mu organskim aparatom, kakor črevesa, obisti, jetra, mehur itd. vodi odločno besedo v telesu in po tem, kako pretvarjajo hrano v krv, an ali počasi ali hitro poganjajo kri skozi naše žile, smo mi sami bolehni in počasni ali pa zdravi in živahni. Lepota, mladostnost, živčna moč in sposobnost karakterizirajo zdrav hranilni aparat, kakor oslabelost celega telesa, slaba polt, starostni izgled, nervoznost in pomanjkanje po-gumnosti dajo zaslutiti omajeno delovanje prebavnega aparata, katere okolnosti povzročijo večkratni glavobol, divjost, napihnjenost, Qbo-lenje od sečne kisline in hemeroide, slabotno in odebeljeno srce, zgage itd. Vsled tega je osobito pri slabi prebavi, zaprtosti, pri počasnem delovanju čreves in napetosti telesa nič manj kot pri premalem obtoku krvi je priporočiti temeljito čiščenje, v katero svrlio so se naravna zdravljenja z zdravilnimi rastlinami povsod udomačila. Imamo mnogo družin, katere vsako leto napravijo ta-kozvano poletno kuro, uporabljajoč zato na (primer tako splošno znani Planinka čaj Ba-hovec, ki se proizvaja iz zdravilnih planinskih srastlin. Komunistične demonstracije dne 1. majnika so vodili v Londonu otroci tez ženske, da bi bili kolovodje varni pred policijo. Nadškof v Turinu v Severni Italiji je odredil za mesto in vso nadškof i jo pretekli teden kot čas, v katerem se ne sme preklinjati in se mora začeti energična borba zoper preklinjanje. Ne samo v Italiji se preklinja, marveč tudi v naših krajih. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da ta grda razvada od leta do leta narašča ter se strahotno razširja tudi med mladino in celo med otroci. Preklinja se ne samo v domačem jeziku, marveč jemljejo se kletvi-ne in ostudne besede tudi iz drugih jezikov. Kolne tisti, ki sebi ali drugim: stvarem z besedami želi kaj hudega, kar se velikokrat godi z zlorabo svetih ali tudi hudobnih imen. Preklinjanje, ni samo grešno, marveč tudi nesmisel-, no. Ali naj Bog, kojega Sin je kot Od-rešenik sveta na križu molil za svoje sovražnike, nam nudi svojo pomoč, če svojim bližnjim kaj hudega želimo? Čemu torej preklinjati?! V kletev kaj radi izbruhnejo ljudje, ki se ne znajo premagati; čim bolj so surovi, tem surovejše so njihove besede. Kdor pa se premagovati ne zna, ta v moralnem oziru ne stoji visoko. Kako malenkostni so povodi za kletev! Fant hoče nagloma obleči srajco ter zapazi, da je obrnjena narobe. Mesto da bi srajco mirno obrnil, pa robato za-kolne. Drugi oblači čevlje, pri čemer Najbolj pošten človek na svetu. Po Ameriki slavijo najbolj poštenega človeka na celem svetu, kojega ime sicer ne pozna nikdo, a njego-,vi poštenosti se čudi-ijo vsi. Ta poštenjak je avtomobilist, ki se je tobsodil kar sam brez obtožbe. Policija v se-¡vernoam. mestu New-'Jersey; je prejela naslednje pisanje čudnega moža: »Včeraj pozno v noči sem križal z avtomobilom cesto Hudson Boulevard, če ¡ravno je zahtevala signalna rdeča luč, da bi moral vozilo ustaviti. Imel sem silo in radi tega voza nisem ustavil. Vsled prekoračenja svarilnega signala me muči vest in Januš Goleč: 19. nadaljevanje. KRUCI Ljudska povest po zgodovinskih virih. Veržejec je pil, da je ropotalo po njegovem vsled gostih besed osušenem grlu. Vsa prigovarjanja so bila zaman, da bi nadaljeval še ta večer s svojimi doživljaji. Obljubil je prihodnjič ono o prelevitvi iz veržej-skega trobentarja v svinjskega pastirja in to baš radi tega, ker so pokazali tudi oni v jeruzalemskem taboru Krucem, da je ta madžarska svojat kvečjemu za svinjske stražarje in ne za vojake! Drugi večer je omehčal Drašeka g. župnik s polno bučo iz Vidine kleti, da je opisal na dolgo in široko prvi pohod Veržejcev nad Kruce. Krucevske krotitve se je udeležil tudi on Andrej Husijan, ki je zaključeval svoj doživljaj takole: »Bak^vci so goreli, da so se dotikali plameni oblakov. .Hauptman' je nekam odbrzel z ono že rajno vihro, ki bi mu naj bil za zeta. Mislil sem si: Draša, od vročine imaš tako posušeno grlo, da niti pljuvati ne moreš. Krucev ni, vse se je razbežalo in mar boš li podil ženske in deco? Zavil sem s pogorišča proti grajski pristavi, kjer bo gotovo dobiti vsaj nekaj mokrega, za poplaknenje neznosne suše. Obširna pristava je bila polna vsako- jakega blaga, nikjer človeka--Vsi so se rgzbežali in poskrili iz bojazni, da bomo planili tudi na grašča-kovo imanje. Konja sem privezal zunaj hleva in mu vrgel krme. Ni bilo težavno, poiskati klet. Ti sveta nebesa, na kako vino sem naletel! Točil in pil sem kar v temi. Rajski duh in blaženi okus sta me prepričala, da se bratim z že dolgo neokušeno kapljico. Kako dolgo in koliko sem si ga privoščil, ne vem. Ob izhodu i z pivnice sem otipal precej obilno leseno čutaro in v, tej je bila — stara slivovka. Na obilno vino še par potegljajev iz čutare in nisem znal v temi, kje in kam sem privezal konja ter kje bi naj bil doma. Po štirih sem se splazil do lesenih stopnic, ki so vodile navzgor na senik. Dvakrat seir omahnil s tretje stopnice nazaj na tla, v tretje prilezel na seno in sklenil, da se odpočijem. Tipal sem za ugodnim mestom, pa se mi ie hotelo izmuzniti se mu jermenček raztrga. Krepka kletev se izmota iz njegovih ust. Tretji se hoče umiti, pa mu milo odleti daleč pod postelj. Mesto da bi ga hitro spravil izpod postelje, mora prej parkrat zakleti. Neki mlad kmet je oral in med oranjem klel, da se je kadilo. Nekdo ga je opozoril, da je to s krščanskega stališča grešno. Pa je menil kmetic: »Saj ne mislim resno.« — »Potem pa si podoben psu, ki laja proti mesecu!« Najhujše pa je to, da se kletev nekako podeduje od roda do roda: kakor starejše ptice pojejo, tako mladiče naučijo. In prav to je napotilo nekatere države, da so vpeljale kazen za javno preklinjanje. To je storila pred leti Anglija. Hrvatska vlada je pred svetovno vojno izdala naslednjo naredbo: »Grda navada preklinjanja se je tudi med šolsko mladino razširila v strahotni meri. Opaža se, da ne samo odrasli, marveč tudi šolarji na javnih prostorih z brezobzirnostjo, ki spričuje mehanično navado, izgovarjajo med najbolj običajnim razgovorom kletvice, s katerimi preklinjajo Roga, svetnike, križ itd. Sveta dolžnost je ne samo posameznikov, marveč oblasti, zlasti pa tistih, ki nadzorujejo vzgojo mladine, porabiti vsa sredstva, da se iztrebi to zlo, ki je vsakemu pametnemu človeku in tudi narodu v sramoto. Zato se pozivajo občinski uradi in učitelji, da obračajo temu zlu posebno pažnjo, da poučijo mladino o ostudnosti te grehote fer vsak slučaj strogo kaznujejo.« Zelo ametna in umestna uredba, potrebna anes desetkrat bolj ko v prejšnji dobi, in sicer za Slovenijo ravno tako kakor za Hrvatsko in za druge pokrajine! Preklinjanje je sramota za izobražen narod. Naj se tega zavedajo pristojne oblasti, naj store svojo dolžnost vzgojitelji mladine, naj prosvetne organizacije priredijo križarsko vojno zoper preklinjanje! * Sv. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« uprizori na binkofiti, dne 20. maja, v svoji dvorani po večernicah ob treh popoldne materinski dan. Uljudno vabi vse svoje znance in prijatelje od blizu in daleč, predvsem pa vse matere in druge, ki čutijo v svojih srcih globoko ljubezen in spoštovanje do matere in razumevanje neskaljenih, nedolžnih oči otrok, najljubših prijateljčkov samega Sinu božjega, naj ne zamude izredno lepe prireditve. Proslava je en sam slavospev dobrim našim materam, ki mora po pestrem in ljubkem programu vsakemu seči v srce. Je pa ta proslava dvodelna: proslava zemeljske matere, ki doseže svoj cilj v deklamacijah od najmanjših materinih ljubljenčkov, dalje v dveh prizorih p. Evstahija: »Potrpeti je treba z otroki« in »Pismo« ter materinskih pesmih, ki jih poje moški, mešani in ženski zbor. Proslava nebeške Matere pa pride po deklamacijah in prizoru, kjer Jezušček išče cvetk za svojo Mamico, ljubko do izraza. Vkljub pestremu progra, mi bo proslava kratka, pa ne zamudite! Ormož. Prosvetno društvo od Sv. Tomaža vprizori na binkoštno nedeljo ob 16. uri v kletarski dvorani v Ormožu zanimivo Nuši-čevo igro »Gospa ministrovka« v 4 dejanjih. Na svidenje! ■OTIKUS0U3IU IS) Vuhred. Malokdaj Vam imamo kaj poročati iz našega kraja, a še to so same žalostne vesti. — Tako Vam danes poročamo, da smo pokopali svojega dobrega župnika. Nad 23 let je bil med nami ter si s svojo dobrohotnostjo pridobil našo ljubezen. Že več let so razne bolezni mučile našega g. župnika, dne 7. maja pa je po hudi srčni napaki srčna kap mu pretrgala nit zemeljskega življenja. Pokopali smo ga v sredo križevega tedna. K pogrebu je prišlo deset duhovnikov in veliko ljudstva iz domače in tudi sosednjih župnij. V cerkvi so bile najprej molitve duhovnikov, potem sv .maša g. vuzeniškega dekana Huttnerja in ganljiv govor g. bre-zniškega župnika o oblasti, ki jo je duhovnikom izročil Kristus. Na pokopališču so govorili gg. vuzeniški dekan, poslanec Pahernik in trgovec Minarik. Zapeli pa so v slovo: pred župniščem vuhredski, v Velika Nedelja. Na pobudo Katoliške akcije priredi Bralno in izobraževalno društvo »Mir« v Veliki Nedelji na binkoštni pondeljek dne 21. maja, ob treh popoldne, na grajskem dvorišču velik pevski koncert. Sodelujejo pevski zbori dekanijskih župnij. K obilni udeležbi va* bi: Bralno in izobraževalno društvo »Mir«. Središče ob Dravi. Z veseljem smo pričako-: vali dneva, kdaj se nain Društveni dom zopet odpre. In dočakali smo, ker nam je banska uprava v Ljubljani pravila odobrila ter smo ustanovili društvo »Narodna prosveta«. Ponov-i no vabimo vse domačine in sosede, da v velikem številu pridno zahajajo k igram in pre-i davanjem, ki se bodo izvajale na našem odru. Otvoritev Društvenega doma se vrši na bin-i kosti, obenem združena 8 krasno igro »Črnošo-lec«, drama v petih dejanjih. Igra je vzeta iz kmečkega življenja in je pretresljive vsebine.1 Ker bo predstava dolgo trajala, se prične točno ob treh popoldne. Zato prosimo točne udelež-i be. Med odmori bode igral tamburaški zbor. Predprodaja vstopnic je pri g. Jankotu Štam-: berger, na dan prireditve od 8. ure zjutraj na-' prej. Vstopnina znaša: sedež 5 Din, stojišča 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. Bog živi! cerkvi in na pokopališču pa ribniški pevci.-' Naj počiva v miru pri nas naš dobri gospod! — Za upravitelja naše župnije je imenovan g. marenberški dekan. Vuhrsd. (Pokojnemu g. župniku Henriku Hrašovec v spomin!) Bil je najlepši spomla-: danski dan, v bujnem mesecu maju, a nad idiličnim Vuhredom ob šumeči Dravi je v sredo, dne 9. maja, plavala tuga in žalost: Vuhred se je za vedno poslavljal od svojega' ljubljenega g. župnika Henrika Hrašovec in možje Pohorci so jokali. 24 let župnikovanja, tukaj bi poteklo letos dne 1. decembra, 50 let mine v jeseni, ko je bila postavljena planin-: ska roža, gotska župna cerkev tukaj, ne prve in ne druge obletnice mu ni bilo usojeno dočakati. Doma iz solnčnih Slovenskih goric- iz lepe Prlekije, od Sv. Jurija ob Ščavnici, počiva sedaj ob vznožju zelenega Pohorja. Ia časa svojega službovanja se je rad spominjal' Šoštanja in lepih Pernic. Počivaj v miru! Marenberg. Pred kratkim se je zgodila v Zgornji Vižingi huda nesreča. Posestniški sin Ivan Kelenberger je nalagal steljo na voz,' izpod šak človeško telo. Pograbil sem neznanca trdno za noge, da je veknil in mi celo zaupal, da je na pristavi za svinjskega pastirja. Ob pojavu tolovajev v Bakovcih je utekla grajska služinčad. Njemu so veleli na seno, da bi vsaj živino odvezal, če bi začelo goreti, Razveselil sem se nedolžnega človeka. Na mojo lepo besedo je ostal na senu. Pojasnil sem mu, da sem se oglasil v grajski kleti s poštenim ter potrebnim namenom in ne kot ropar in požigalec! Beseda je dala besedo, čutara naju je tako zbližala, da sva v objemu trdno zaspala. Pozno zjutraj me je vzdramilo glasno govorjenje. Omencal sem si oči, sedel ter čakal, da se mi je vrnil spomin. Spal sem na kozolcu, kjer je bilo shranjeno seno prav zgoraj, ob straneh so se sušili snopi, Polu-kal sem previdno skozi lino. Pod kozolcem je mrgolelo vražjih Krucev in služinčadi. Vsi so se drenjali krog mojega konja in bili mnenja, da mora tičati nekje blizu tudi njegov gospodar. Pasje duše madžarske, kar vsuli so se proti onim stopnicam in vsak je skušal biti prvi na seniku. Samopomoč je bila na mestu. Če se ne ubranim, me bodo nataknili na kolec, da se bom vical pri živem telesu za požig in pokolj v Bakovcih. V vsej naglici sem zagrabil za pastirjevo gorjačo in počakal pri odprtini, da sta se prikazali dve glavi. Zamahnil sem na moč — tresk! je odjeknilo z obeh betic--Čuti je Silo torkljanje po lesenih stopnicah in prilet cap — cap — na ilovnata tla-- Spodnji so zagnali krike do Jezusa in Marije! V svesti sem si bil, da kar tako na naglo in praznih rok se me ne bo lotil nikdo več! Ozrl sem se okrog po senu. Pogled mi je obvisel na trdo smrčečem pobratimu — svinjskem pastirju. Siromak pijani je bil na mah slečen in že tudi v preobleki veržejskega strelca. Pastirske cote sem zavlekel po sebi, si opasal kravji rog in prešinila me je še misel: Draša, sedaj in urno, sicer bo po tebi! V pastirskem capju sem se spustil med množico, ki je vpila vame: »Svinjar, koliko Veržejcev je na seniku?« Odrezal sem se, da samo eden s sabljo in puško! Vsi so me imeli za pastirja. Nikdo mi ni sledil. Ustavil sem se pri svinjski ograji ter zatrobil v kravji rog. Svinje so se odzvale z glasnim buh — buh — in za menoj v krdelu na pašo. radi tega pošiljam 8 čekom denarno kazen,' katero bi bil moral plačati, če bi me bil; opazil ter naznanil po-, licist.« j. Današnja lahkovernost. V ameriških Združenih državah je prerokoval 1. 1930 na pod-i lagi zveadoslovnih ran čunov g. Viljem Foge-i raux, da bo oktobra omenjenega leta ko-i nec svata, ker bo zadela naša zemlja ob" drugo zvezdo. Prerok-je začel graditi veliko; betonirano podzemelj-; sko klet, v kateri j«; hotel oteti pred spkuš-i ni m poginom vsaj nekaj ljudi. Od vsakega pribežnika je zahteval kot prispevek k zgrad-: bi kleti 500 dolarjev in y katerega so bile vprežene krave. Krave pa zdivjale proti domu. Pri domu pa so naglo zaokrenile ir Ivan je z glavo zadel ob steno. Po dvakratnem cbisku domačega g. zdravnika je bil odpeljan v slovenjgraško bolnico, kjer je dne 5. maja umrl. — Trgovino je otvo-ril dne 1. maja v našem trgu g. Rih. Cmork. Sedaj imamo v trgu sedem trgovin. — Za irarenberškega kaplana in kateheta je imenovan g. Podgornik Franc, d »sedaj kaplan jrri Sv. Trojici v Halozah. Dosedanji kaplan g. Pušnjak Bogomir pa je prestavljen v Voj-jiik 7.1 2. kaplana in kaiteheta. Sv. Primož na Pohorju. Po nebeško plačilo ¡Je odšla blaga in ljudomila Ledinikova mati ¡Uršula Ledinik, stara 77 let. Dasi šibke posta-tve, ji je Bog naklonil lepo starost, da je mogla ičimdalje skrbeti za Ledmikovo lepo posestvo. Mož ji je umrl že leta 1918, nato ji je smrt pobrala zaporedoma vse otroke, eno hčer in tri sinove. Od teh sta si dva nasledovala na posestvu. Rajna je veliko storila za cerkev in za uboge. Ob veliki udeležibi ljudstva smo jo pokopali v pondeljek dne 7. t. m. Sprevod je vodil g. kaplan Alojz Pajtler, brat sedanjega posestnika. V jedrnatih in iskrenih besedah je v imenu rajnioe vzel slovo od hiše naš vrli ključar in župan g. Peruš. Na grobu se je čednos>ti ¡rajne spominjal g. župni upravitelj. Letos smo položili k večne-mu počitku že tri stare gospodinje. Poleg omenjene že prej p. d. Puščavni-kovo in Tratnikov» mater. Naj počivajo v miru! Fram. Dne 7. t. m. je umrl Andrej Šmir-maul, posestnik in bivši večletni občinski odbornik. Izredno veliko prijateljev in znancev ga je spremilo k počitku; saj je bil pokojni priljubljen in spoštovan radi svojega odkritega značaja in velike dobrotljivosti. V srca so nam segle pretresljive besede, s katerimi se je v imenu vseh poslovil od pokojnega g. Ivan Greif, župnik iz Turnišča. Pevski zbor je zapel na domu in pokopališču žalostinko, saj je bil pokojni velik prijatelj cerkvenega petja. Naj počiva v miru, težko prizadeti dru-žinici pa naše iskreno sožalje! Spodnja Polskava. V nedeljo dne G. maja smo do solz ganjeni izročili ob obilni udeležbi občinstva materi zemlji blagega in splošno priljubljenega posestnika, zadnji čas prevžit-karja, Franca Koban v starosti 67 let. Rajni je bil priden in skrben gospodar na lepem posestvu blizu farne cerkve. Vse ga je spoštovalo radi njegovega mirnega in blagega značaja. To dejstvo je' omenil domači g. župnik v svojem govoru ob odprtem grobu, v katerem je proslavljal njegove kreposti in lepe lastnosti. Rajni je bil veren in odločen krščanski mož in v tem oziru lep zgled vsem vaščanom. Svoje otroke je vzgojil strogo v krščanskem duhu, v njegovo hišo so zahajali le krščanski časopisi: »Slovenski gospodar« in »Bogoljub«. Zadnje leto se ni počutil več trdnega, začutil je v sebi kal bolezni, katera ga je priklenila nekaj časa na bolniško posteljo. Skrbno je pa prej vse uredil za ta in oni svet. Izročil je posestvo sinu Francetu, ki je pred leti dovršil kmetijsko šolo v Št. Juriju ob južni žel; tako je že itak lepo urejena kmetija dobila pridnega in kmetijsko strokovno izobraženega naslednika. Blagopokojnemu ni bilo določeno, da bi dalje časa po življenjskem trudu užival pokoj na stara leta. Ljubi Bog, ki mu je bil rajni iz srca vdan, je hotel drugače: odkazal mu je večni počitek tam, kjer je rajski mir in veselje nad zvezdami, kjer že bivata dve hčerki rajnega in se zdaj veselita v družbi svojega očeta. Spavaj v miru, dobri krščanski mož! Ostalim, žalujoči ženi, sinovom in mlademu gospodarju Francetu pa naše odkrito sožalje! Vrfcole pri Laporju. Zvonovi župne cerkve v Laporju, podružne cerkve v Kočnem in tu-d' podružne cerkve sv. Lucije v župniji Stu denice pri Poljčanah so naznanili, da nas je zapustila za vedno nad vse dobra žena in ljuba mamica peterih majhnih otročičev. Terezija Robar v 40. letu svoje straosti. Nikdar ni poznala krega ali sovraštva s sosedi. Do siromakov je bila polna usmiljenja in dobrotljivosti. Bela žena je zamahnila koso ter jo pokosila dne 7. maja zvečer ob 8. uri. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb dne 9 .maja. Marsikatero oko se je zasolzilo. Nekaj lepih besed v slovo sta spregovorila tamkajšnji bližnji sosed pri hiši žalosti in njen brat orožniški podnaredn:k Lovro Steinber ger. Pokojno priporočamo v molitev. Preostalim naše sožalje! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dne 30. aprila se je poročil vrli mladenič Viktor Rajšp, pos. sin iz Drvanje, z mladenko Anko Krajnc iz Zet mesec maj vam nudimo sledeče kipe; Src« Marijino cm 17 20 25 80 35 37 42 Din 86'— 44-— 66'— 62'- - 94-- 102—110-— cm 42 50 50 60 Din 120— 160- 188- 300-— Marija Brezmadežna cm 20 25 30 30 30 42 60 pin 44'— 56— 70-— 8 0 — 62"— 150 — 800 — LurSka Marija I'm 17 20 25 30 37 42 50 75 bw.36 - 44-- 56 - 80- 102- 12o-- - 160'- 400'- filarlja z Jezuščkom cm 25 40 Din 66-— 150-— Pri naročilu napišite .velikost in cena Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Maribora. Trstenika. Ustanovila sta si novi dom na Dr-vanji. Bog daj novemu paru obilo sreče in blagoslova! Sv. Boliank v Slov. goricah. Tako praznično ozaljšano že dolgo ni bilo pri cerkvi Sv. Bol-fanka, kot zadnjo nedeljo meseca aprila. V. svojo sredo smo namreč sprejeli novega, že težko pričakovanega g. župnika. Krasno vreme je omogočilo vsestranske priprave za čim lepši sprejem. Novega dušnega pastirja je pričakala velika množica domačih in celo sosednjih faranov. Njegov prihod v nedeljo popoldan je pozdravil g. Razbornik Ivan, urbanski župnik kot dosedanji naš provizor, in končno zastopniki vseh družb in društev, ki jih imamo. V z zelenjem in s cvetlicami okinčani cerkvi so bile nato prve večernice novega g. župnika. Večerna bakljada in podoknica je b'la v počastitev novemu pastirju naših duš. Prihodnji dan je bila ob pol 11. uri dopoldne slovesna umestitev g. Letonja Franca kot župnika pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. Slovesna služba božja je bila opravljana ob številni asistenci mnogih povabljenih duhovnih gospodov. Vsi farani želimo novemu gospodu mu je dovolil, da lahko shrani v sigurnem zavetišču tudi svoje dragocenosti. Nad 200 lahkovernežev je plačalo po 500 dol. in je zaupalo preroku tudi zlato in razni nakit Ljudje so se pripravljali, kakor bi se mislili vkrcati v Noetovo Ibarko. G. Viljem Fo-geraux je naenkrat izginil neznano kam. Z njim vred je skopnelo 100 tisoč dol. in vse mu zaupane dragocenosti. Opeharjeni Sev. Amerikanci še danes zamanj čakajo na — zvezdo repatico, ki bi naj uničila našo maj-ko zemljo! Najkrajše ime. Morn. načelnik francoskega mesta Cher-bourg je v činu admi- Pobeg se je doigraval posrečeno. Bil sem prepričan, da bom pripeljal v Veržej celo svinjsko trajbo, ko sem zadel za Dokležovjem na močen oddelek l:ru-cevske konjiče. Po izmenjavi vprašanj, kod in kam, sem jim natvezel, da ženem v Ižakovec k nerescu več prasic. Same bi nikakor ne šle tako daleč, sem moral pač s celo trajbo na pot. Duše tolovajske, verjeli so mi in mi pustili, da sem tulil na rog ter zavil s svinjami ne v Ižakovce, pač pa v Veržej. Ščetinarji so bili tako poslušni rogu, da so mi sledili v vodo, splavali preko in z vsem svinjskim blagom sem se pojavil v — Veržeju. Veržejski strelci so se vrnili praznih rok;• jaz trobentač s celo trajbo svinj. Toliko še povem, da smo hodili vsi moški Veržejci mesece in mesece z mastnimi mustačami, Veržejke so imele špeha in masti kakor nikoli prej in ne pozneje. Kaj so počeli Kruci s pravim pastirjem? Radi njegove usode me ni nikdar grizla vest. Pobratimstvo sva sklenila v temi in pri vsebini moje čutare. Zamenjal sem dobro obleko za ničvredne cunje. Kaj takega bi mi ne zameril niti turški Alah, kaj šele naš — neskončno usmiljeni in dobrotljivi Bog.« Drašek je poplaknil svoj doživljaj. Obljubil je ob priliki kaj več iz obilne zaloge istinitih vojnih spominov. Cele tri dni ni bilo rfobenega Kruca na spregled. Niti od daleč se ni bližala kaka ponovna nevarnost. Več kmetov je ostavljalo tabor po jutrih in hodilo gledat k živini po goricah in raznih skrivališčih. Kru-cev od nikjer — a tudi Veržejcev ne, da bi javili kot odgovor na grmado popolen poraz sovražnika. Četrto jutro so pozdravili tabor žalostne Matere božje, kakor bi bili pognali v noči iz tal, ne veržejski strelci — krucevski topovi! covražniki so pripeljano orožje zakopavali in obdajali z zakopi na treh gričih od ormoške strani. Cevi treh topov so bile precej dolge — znamenje, da bodo iz varnosti pred v zemljo zabitimi koli in brez nevarnosti vrele smole skušali zrahljati jeruzalemski tabor, da bo sčasom omehčan brez nadaljnjih izgub za naskok in zavzet. Kruci se niso pustili ugnati v kozji rog od miklavških kmetov. S streli iz dalekonosnih topov so hoteli prisiliti branilce k , oredaji. mnogo let v božjem blagoslovu, v zdravju in zadovoljnosti v naši sredini! Bog živi! Sv. Trojica v Slov. goricah. (Smrt vzorne matere.) 67 let življenja ji je namenil Bog, 14 otrokom je dala življenje, 10 jih je odgojila in razšli so se ji v svet, da se nikdar več niso našli ob svoji mamici Ani Šalamun, katero so položili prejšnji teden k večnemu počitku. V Zagrebu, Gradcu, Mariboru in drugod bijejo njeni otroci življenja boj, niti na grob niso za-mogli priti vsi in za enega je že mrtvi materi prišlo žalostno sporočilo, da leži v bolnici v Mariboru, ker si je zlomil obe roki. Veržej. Nepozaben nam bo ostal letošnji 6. maj, ki smo ga preživeli v dragem Marijani-§ču v Veržeju. Takrat je salezijanski zavod proslavil prvikrat tako slovesno sv. Janeza Boska, ustanovitelja salezijanske družbe. Za duhovno pripravo tega dne se je vršila slovesna tridnevnica s pridigami zjutraj in zvečer o . don Boskovem življenju. — V soboto »o pričeli prihajati romarji od blizu in daleč y Marijino kapelo, ki se je to pot oblekla v slavnostno obleko. Z glavnega oltarja je lju-beznjivo zrla podoba velikega vzgojitelja in očeta: novega svetnika. Ganljivo je bilo gledati pobožne romarje, zatopljene v zaupno molitev v milostni kapelici Marije Pomočnice, kjer je bila razpostavljena relikvija sv. Janeza Boska. Nepopisno lep se je nudil pogled zvečer po pridigi. Ko se je zmračijo, je Marija-nišče, ovenčano in okrašeno z zastavami, za-blestelo v bajni razsvetljavi; in razvila se je procesija z lučkami, kar je milino tega večera le še povečalo. — Drugo jutro ob peti uri je bila peta sv. maša z blagoslovom, med katero se je neprestano delilo sv. obhajilo. Koliko duš je to jutro obiskal dobri Zveličar! Po pridigi so sledile svete maše do pol 10. ure. Zadonela je godba in na vzvišen prostor pred oltarjem, ki je bil postavljen na prostem, je stopil mil. g. stolni prošt mariborski dr. Maks Vraber. Z njemu lastno vzneseno besedo je poveličeval novega svetnika in nato njemu v čast služil slovesno pontifikalno mašo. Ob 11. uri se je v kapeli vršil shod salezijan-skih sotrudnikov. Popoldne ob pol treh nam je vlč. g. duhovni svetnik Franc Sal. Gomil-6ek, dekan šentlenartski v Slov. goricah, v ognjevi/tem govoru še enkrat predstavil sv. Janeza Boska in nas spodbujal k posnemanju. Janez Bosko, svetnik! Posnemajmo ga, se je razlegalo v pridigah, tako je odmevalo pa tudi v srcu ogromne množice, ki se je po po-danski pridigi uvrstila v dolgo procesijo. Za številno vrsto mož in mladeničev so korakale čete veržejske garde in lepo število požarni-ških oddelkov iz celega okoliša. Vsa čast zavednim don Boskoviim častilcem! Tudi Marijine družbe iz Male Nedeije, iz Sv. Križa na Murskem polju i.n iz Veržeja s svojimi zastavami zaslužijo za svojo požrtvovalnost in za številno udeležbo najlepšo zalivalo. Don Bos-kov kip, ves v cvetju, s katerim so ga ob vznožju okinčale dobre sotrudnice, se je nežno odražal med belooblečenimi otroci in malim klerom, ki mu je sledila duhovščina. Posebno pozornost je vzbudilo lepo število duhovnikov iz sosednih župnij z mil. g. marib. stolnim proštom na čelu. Saj je bil domala ves ljutomerski dekanat častno zastopan. Po procesiji blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem. Naj duh sv. Janeza Boska zajema veino širše množice; naj živi med nami in vneima naša srca v ljubezni do Boga in za rešitev duš! -— Praznik Marije Pomočnice se bo letos v Marijanišču obhajal dne 27. maja, na kvaterno nedeljo, z istim sijajem kot praznik Marijinega apostola, sv. Janeza Boska. Ze sedaj vabimo častilce naše nebeške Mamice, dobre in mogočne Pomočnice. Pridite v obilnem številu mladeniške in dekliške Marijine družbe z zastavami. Pridite vsi, ki trpite, k svoji Materi, ona vas bo blagoslovila! Polzela. Odbor za obnovo Gore Oljke se naj-: lepše zahvaljuje Hranilnici in posojilnici v Braslovčah, ki se je na občnem zboru spomnila tudi naše lepe božje poti in dala v ta namen lep znesek 1000 Din. Bog plačaj! Drugi posnemajte! Polzela. Mnogo zanimivega in poučnega se dogaja zadnji čas v naši občini. Delo v bivšem Prosvetnem domu sploh počiva; skušamo pa se gospodarsko dvigniti. Pripravlja se elektrifikacija cele občrine, izvzemši Gornji Podvin in hriboviti del Založ. Sestavil se je odbor iz zastopnikov občine in interesentov. Vršil se je že sestanek vseh interesentov, na katerem se je predvsem razmotrivalo o finančnem kritju za izvedbo načrta. Stavljeni so bili razna predlogi, ki so si glčde kritja, kakor Župnik Stariha je opazoval s strahom kot veščak topniške priprave in se zavedal dobro, da ne bodo kljubovali granatam zakopi in razleta karteč ne bodo vzdržale na daljši čas ženske z negodno deco. Predno bodo zabobneli prvi streli iz kanonskih žrel in predno se bodo zasadile prve granate v z zemljo osigurano trdnjavico, bo treba poklicati potom sla na pomoč Veržejce. Sicer bodo poginjali zadnji ostanki jeruzalemskih braniteljev med nebom in zemljo, nasajeni na kole. Poveljnik je sklical v cerkev posvet bojevnikov in jim zaupal brez ovinkov, kako bo, če bodo pričeli bruhati med nje topovi od treh strani smrt. Edino rešilno upanje so še veržejski strelci. Javiti se mora iz njih vrst kak mlajši, da se bo pre-plazil skozi obroč oblegalcev in ponesel »hauptmanu« od njega napisano pismo. Ni bilo zajcev med Miklavčani, katere bi bilo treba prigovarjati ali celo siliti v tako tvegano podjetje, kakor je bil prenos sporočila v oddaljeni Veržej skozi strnjene sovražne vrste. Kolikor za orožje tposobnih mož ter mladcev, toliko v smrt pripravljenih prostovoljcev! In med temi, ki so se hoteli izmuzniti iz sovražnega oklepa, je bil tudi Benjamin med branitelji, komaj 17 letni Vidin Franček. Poveljnik na zboru v Marijinem svetišču je bil ganjen do solz pri pogledu na kmečke junake — starejše in mlajše. Iz čete je stopil naprej Franček, padel na kolena pred župnika pred Marijinim oltarjem in ga prosil, naj poveri njemu nalogo prebitja do dedeka. Naj bo to njegov prvi viteški čin! Župnik je omahoval, drugi so bili odločno proti. Mladec je prosil in stekel pri poveljnikovem oklevanju po mater. Ta naj da pred Marijo in celim zborom dovoljenje, da prikliče ravno on, najmlajši, ogroženemu taboru pomoč. Vstopila je Vida in bila kot mati edina proti pričakovanju vseh za to, da se odpravi na večer njen sinko na sicer smrtno nevarno, a nujno potrebno pot. Pri toliki požrtvovalnosti, da, daritvi edinega otroka na oltar rešitve drugih so duhovniku zaigrale, zaplesale in se usule nehote in proti zadrževanju solze ga-nutja.. s (Dalje sledi.) Kupujte pri naših insercnfih? rala in se piše l'O. Če odvzamemo imenu plemiški pridevek, o-stane samo še ime O. Admiral 10 izhaja iz zelo stare plemenite rodbine iz Normandije. Družina je poseib-no ponosna na dejstvo, da ima na celem svertu najkrajše ime. Pred kratkem je dobila družina O konkurenco. Ko je bila jav-: ljena zadeva z najkraj-; šim imenom po časopisih, se je javil lepega dne Japonec s sporočilom, da se piše J< Najvišja gora v Evropi — Montblanc dobi v doglednem ča^ su predor, ki bo dolg 12 km in so gradbeni stroški preračunani na 300 milijonov frankov* Narodni praznik na Poljskem so praznovali dne 3. majnika tudi izvedbe načrta nasprotni. Ta borba se je zanesla v naše javne razmere. Očitki, ki padajo od vseh strani, kažejo, da na&e razmere niso zdrave. Treba bo temeljitega ozdravljenja ali pa celo operacijskega noža, da se bolezen ozdravi. Upamo, da se združijo vsi tisti, ki j'm ¡.e pri srcu gospodarski napredek oibčine. Ponikva ob južni žeL (Vlom v župnišče.) V noči od 5. na 6. maja je tat že tretjekrat obis-jkal tukajšnje župnišče. Tokrat je splezal po lestvici do nadstropja in skozi okno vloimil v ¡pisarno. Glede pričakovanega denarja je bil gotovo razočaran. V pisarni je našel samo 70 Din, ki so bili deloma krstni, deloma mašni (darovi. V sosedni sobi je dobil izkupiček nedeljskega »Slovenca« z dne 29. aprila v znesku 38 Din in izkupiček prodanih številk »Nede>-Ije« 9 Din. Ker je denarja našel premalo, je pa !tem bolj segel po župnikovi obleki. Obiskal je Jpet sob, vzel iz ene omare vse suknje ,talarje 5n telovnike, iz enega predala vse perilo, privoščil si je tudi klobuk, gamašne, 3 pare zim-jskih in 2 para letnih čevljev. Imel je gotovo ¡pomočnika. Sam ni mogel vsega odnesti. Tudi ¡pri lestvici mu je moral nekdo pomagati. Župnikovi posli niso ničesar slišali; bila je namreč viharna in deževna noč z neprestanim gro-menjem. Župnika pa ni bilo doma; zdravil se i j© v celjski bolnici. Vee okoliščine kažejo, da tat ni prišel od daleč. Dobro je vedel, da žup-jnika ni doma. Sobe, v kateri je počival župnikov namestnik, se je previdno izognil. Lestvico je vzel kar pri župnijskem gospodarskem poslopju. Orožniki so pridno na delu. Bog daj, da pride vlomilec pravici v roke! , ':<| t. Črešnjice pri Vojnikn. CrešnjičanI smo malo znani čitateljem »Slovenskega gospodarja«, pa vendar še živimo v teh težkih časih. Novic je vedno kaj, pa se bojimo zanje in zato jih ne pošljemo v svet. Da, živimo še, samo denarja nam bi naj pripeljali kar poln v spodična sedi pri glasovirju in igre Naenkrat prestane. »Ali kaj razumete o godbi?« vpraša gosta. »Ej seve«, se odreže gospod. »Vam je znano«, vprašuje gospica in njeni prstki brzijo po tipkah, »kaj baš sedaj igram?« Gost opazuje prste in klavirske tipke ter ji pošepeče: »Da, vem — glaso-vir.« Solnim na golši m nadutem vratu knjigo enega zdravnika brezplačno lit franho. Pišite takoj na ta naslov: Zbiralno mesto pošte 512 Geont rmgncr, Berlin-Neuholln, Ringbahnstrasse 24. Abt. P. 83. mm ^¡miMM^MMM. Kdor primerja kvaliteto in solidno domače delo, kupuje KARO čevlje 277 Maribor, Gosposka ulica 13. Inserlrajfe! lepe obleke ^ mu za otroke: od Din 60*— naprej za moške: od Din 140'- do 790'- ftlobuki za moške Din 39*-, 48-- itd. U4 Velika izbira čevljev, perila itd. itd. pri Jakob Lah Nariftor,Gl.frg2 Botrice in botri! Pripravite birmska darila že v naprej! Najprikladnejša in obenem najcenejša dobite v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU. Vulkan kose, apno, cement in raznovrstno železnino si nabavite po zmernih cenah v staro- znani trgovini železa 489 Vincenc Kiihar Maribor, pri frančiškanski cerkvi. BBBBBBBBBEBBBEEB Specijalno trgovino s klobuki smo oivorili v soboto 12. mafa v Moriboru, Bosposlio ulico 3 Bogata izbira vseh vrst klobukov in čepic najnovejših oblik in barv ter raznovrstnega v to stroko spadajočegablaga< Očiščenje, preoblikovanje in barvanje se sprejemajo klobuki vseh vrst! Najnižje cene! Solidna postrežba! Cenjenemu občinstvu se najuljudneje priporočamo! 485 Bogataj & Jane družba z o. z. tovarna klobukov □EEBBEBEBBBBBBEB Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, 5 ndar pa smo y moči kljubovati Ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovrni vsake škode. Spodnjcstajcrsha ljudska posojilnica ¥ Maribora. Vse brivske potrebščine po nizkib cenah! Din 10.—, 15.—, 16.— brivski apar. Din 27.—, 34.—, 50.— britve Din 30.—, 36.—, 76.— lasostrižniki. čopiči, mila in vse druge potrebščine po izredno nizkih cenah. Celje št. 24. Zahtevajte veliki brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. 113 Hranilnica Dr« ban§f inc Mar Centrala: Maribor v lastni novi palači na oglo nasproti pošle, prej Jnžnošfa- Gosposhe-Slovenslie ulice. ses iersSfa Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in lekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. VSE RADOSTI POLETJA vživa v polni meri, kdor nosi udobno, lahko, eleganino Din 30-— Din 45'— Din 125'— Din 98'— Platneni otroški čeveljčki 8 trpežnim usnjenim podplatom št. 22—27 Din 30.— Bt. 28—30 Din 40.— št. 31—35 Din 45.— Din 110 — Priljubljene močne sandalice za deco, podložene z usnjem št. 20—25 Din 45,— št. 26—28 Din 55.— št. 29—30 Din 65,— št. 31—35 Din 75 — Krasni lahki damski čeveljčki iz belega in rdečega usnja. Din 135'— Udobni beli platneni čevlji s kromovim podplatom, isti tudi v kombinacijah z rjavim boksom Din 125.— Zadnja moda za damske opan-ke v okusni, trpežni izdelavi. Slične v raznih kombinacijah Din 95,— Z globoko znižanimi cenami so postali povsod poznani in priznano visoko kvalitativni »PEKO« proizvodi ^¡akomur dostopni. &13 Okusna izbira nogavic, kopit in drugih potrebščin. »PEKO« kreme, politure itd. Vam jamčijo le pod pristno znamko »PEKO« za trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. OBUTEV! Elegantni promenadni letni čevlji iz usnja z usnjeno podlogo. Slični kombinirani v drugih barvah Din 145.—■ Din 165*— Moderne damske sandalete v rjavi bjirvi z usnjeno podlogo. Najnovejše: Surovo grobo platno; iste v salonski obliki z visoko peto. V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVAMMJ E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 Ji KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! iTiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: Janui Goleč, novintu; x Mariboru, Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru,