Razne novice. Iz sodne službe. % deželni sodniji v Gradec sta prestavljena deželnost>dna svetnika dr. Fr. Glas v Ptuju in dr. Emil. P^egler- Grundeler pl. Griinbach v Radgonl. !Za predstojnika okrajne soflniie v Radgoni je imenovan dr. jArtzt-Ruiz, dosedaj namestnik1 državnega pravdnika' v L,jubnem na Gornjem Stajerskem. * Iz železniške sluibe. Prestavljent so: Karl Hanzetič, adjunkt v Gradcu, kot postajenaČ. v Ho6e; Anton Lorber, prometni kontrolor v Gradcu, v Maribor, glavni kolodvor; Bertold Rotter, uradniški aspirant v, Judendorfu, v Ribnico-Brezno; Franc Thorner, asistent v Spielfeldu, v Maribor; Adalbert Gleindek, začasni aspirant v Ernovžu, v Maribor; Janez Zorko, uradniSki aspirant na, Vidmu, v Sevnico; Jo- žef Cugmus, uradniSki aspirant v Račah^ k Sv. Mihaelu; Mat. Švagel, adjunkt v Celju, v Lavis; "Jaaez Stanj^ asiatent v Frohnleitenu. v Celje; Rihard, SlamaT^iradniški aspirant v Rimskih toplicah, v Lan,genwang. Službi sta se odpovedala: Mihael Pinter, asistent na Grobelnem, in Franc Stricelj, uradniški aspirant v Poljcanah. * Sta]erski dež. zbor. Ko so se KrivoSnjani v Dftlmaciji dvignili proti Avstriji, zbijal ]'e ,,Brencelj" tudi o njem svoje §ale. Kolikor se Se spominjam, odgovorii je na vprašanje ,,Kdo je kriv, da traja ta vstaja tako dolgo?", približno tako-le: Krivi so Krivošnjani. 0 naši generali so sedeli cele dni skupaj in so dolofili tako lep ,,Kriegsplan", da bi bili v enem dnevu vsi KrivoSnjani na tleh. Pa ti presneti Krivošnjani se nočejo tega Kriegsplana držati. Ako jih je hotel naS general prijeti tu ali tam, potem so se mu gotovo pomaknili drugam. Tako hildobni so in delajo proti Kriegsplanu, da še prijemajo naše vojake za Jirbtom. Hudobci se držijo samo po svojih visokih gorab, v dolino pa nočejo priti, kjer bi jih naši tako lahko natoikli. Glejte, take trde in hudobne buče so ti Krivošnjani. Zato pa so oni krivi vse te nesfeSe, ki b'o priisla nad nas in naše cesarstvo. — Na to Šalo, pravim, se spominjam, ko berem, kar pišejo nemŠki Casnikarji o slovenski obstrukciji. Da ne more delovaii dežeini zbor, lega so krivi ti neumni Slovenci, ki nočejo pustiti, da bi jih pohrustali Nemci. 0 kako lep ,,Kriegsplan" so si izmislili Nemci, pa ti ,,zatracani" Slovenci — ne grejo na lim. ,,Die vrindiscbe Dickkopfigkeit hat wieder gesiegt", tako pravi novi štajerski traefiki list: ^lllustrierter Haus- und Bauernfreund". Kc!o se ne smeji tem neumnostim! * Ivan Hrlbar, bivši ljubljanski župan, je odložil predsedništvo napredne stranke v Ljubljani. * Pomnožitev orožništva. Domobransko ministrstvo namerava pomnožiti orožništvo, posebno v južnifc krajih države. To bo zopet občutno breme za de'lefe, ker morajo skrbeti za stanovanja orožnikom. * Povlšanje Stevila novincev za vojno mornarico. Stevilo novincev za vojno mornarico se poviša za letos na 11.060 mož, V teku Štirih let se misli povišaV to število na 14.000. * Zadružna šola. Dne 1. novembra se oivori zopet zadružna Sola v Ljubljani. To bo že v tretje, da se zberejo na tej čoli kraeCki mladeniči, sinovi posestnikov in tajniki ?aUrug. Pi-oučiti hočejo zadružništvo, da bodo mogli sodelovati pri zadrugah, hranilnicah in posojilnicah, hočejo pa tudi razSiriti svoje obzorje, nanciti se trgovskega poslovanja, In splob spopolniti svoje znanje. Zadružna šola se vrSi samo po zimi, in sicer od 1. novembra do 30. aprila, ko posestnik lahko pogreša svojega sina. Stroški znašajo k večjemu 300 K, ker ni treba razun vpisnine, ki znaša 5 K, pla6ati nobene šolnine. Sprejme se vsak krnečki mladenič, ki je dovršil Ijudsko šolo in je star najmaiij 16 lef. ProŠnje, katerim je treba. priložiti krstni lisl, šolsko izpustnico in 5 K vpisnine, je treba poslati na naslov: Ravnateljstvo Zadružne šole v l.jubljani. * Izgon avstrijskih ciganov iz Italije. SploSno se sodi, da so zanesli cigani kolero v južno Italijo. Vsled tega je sklenila laSka vlada. izgnati iz svoje clržave vse one cigane, ki nimajo laškega državljanst\a. Umevno je pri tem, da bodo te čete skušale prestopiti avstrijsko mejo, pri čemur se kaj lahko zgodi, da zaneso kolero tudi v našo državo. Oblastva so spričo te nevarnosti odredila najstrožje nadzorovanje vseh onih ciganov, ki bi ali naravnost ali po ovinkih skušali priti v naše dežele, bodisi iz LaŠkega, bodisi iz Ogrskega in HrvaSkega. Brez pravilnih potnih izkazov se jim mora prihod v deželo brezobzirno zabraniti, obenem pa nemudoma obvestiti o teh pojavib prlstojno višjo oblast. Posledlca nemških nasilstev pri otvoritvi Slov. doraa v St. Ilju. Dne 14. t. mes. je bil obsojen pri mannorski okr. sodniji 161etni J. Hernet. ker je na dan otvoritve psoval mimo Sudmarkhofa domov se vračajočega slovenskega trgovca- f gospoda SoStariča iz Maribora. Obsojen je bU na 12 ur zapora inmora plačati tudi oba zagovornika. Eahvalit naj segre mladi Hernet protestantovskemu Mahnertu, 6e bomoral kašo pihati. KoneCni vtis vse zadeve je lepaslika,^ki jo mora imeti vsak o nemSki ^kulturi" in,,vzgoji." ^ * Narodniaštvo pri liberalcih. Ne samo enkrat, pogosto smo že pribili, da vse kričanje liberalcev o veliki ljubezni do slovenstva ni prav nič vredao. V6asih so se kazali liberalci na take opazke navidezno razžaljeni, še večkrat so pa očitanje molče požrli introbili svojo pesem po starem naprej. Za nas j« bilo dosti, da jih je ljudstvo spoznalo in jim ni verjelo ve6, da bodo liberalei kdaj sami v svojih listih potrdili naša očitanja nasproti liberalnim kolovodjem, nato odkrito povedano, niso mislili, a zgodilo se je drugače. Vsak greb mora dobiti svojo ka^zen. Dokler so bili liberaloi edini, so hvalili drug drugega, četudi so se dobro medsebojno spoznali. Ko pa je priSlo sedaj na Kranjskem do razdoran počila je bomba, in da-nes ni v liberalnem 6asopisj*u brati drugega, kakor tako ostro medsebojno napadanje in očitanje, da je vprimeri s tem pisanjem bilo naŠ6 pisanje skrajno pH-' zanesljivo. Stari liberalci so napovedali mladim Hbe ralcem boj na nož, in danes je boj v listib že razvit. Oditajo si med seb<.'j lažnjivost, dobičkaželjnost, narodno izdajstvo in vse mogoče druge grelie. Bratci • še poznajo med seboi. ~\ i; -t '¦¦<>. /¦:. ^ **¦<' ^ ^ . '• • KnJIinlca S. K. Š. Z. v Mariboru. KnJIge.so;.?-izpoeojujejo le: Ob ^trtlrih od 4. d<) 5. ure popoldne^ ia ob oedeljab jpA 8. do 9. vtf-e dopolda«. * Dež. odbornik Robič je odpotoval in se vrne zopet dne 2. novembra v Gradec. * Istrski deželni zbor je dne 18. t. m. vlada zaključila. * Državuozborska volitev v Beli krajini na Kranjskem. Dne 18. t. m. so se vrSile v okraju Novo raesto-Bela krajina dopolnilne državnozborske volitve. Zmagal je kandidat S. L. S., Evgen Jarc, ki je dobil 5382 glasov. Kandidst liberalne stranke, Gangl, je dobil 17.45 glasov.. Zaniraivo je, da je še celo v Novem mestu. ki je veljalo dosedaj za liberalno trdnjavo, dobil 'Jarc 146 proti K>4 .ulasom. ki jili je dobil liberalec Gangl. Ta izid poiuouja bližnji kbnec lib.eralizma v Novem mestu, za S. L. S. pa pomenja izid glasovanja v Novem mestu veliic napredek. * Svoj odstop od Zadružne zveze v Celju je naznanila za ljutornersko in gornjeradgonsko posojilnico zdaj v ljutomerskem okraju že tudi posojilnica pri Sv. Jurju ob Šeavnici. * C. kr. kmet. družba je dovolila na predlog g. dež. odbornika Robiča ustanovitev podružnice za St. Lenart v Slov. gor. in okolico. * Kinetijska gospodinjska šola na Tebarjih. Dne 25. t. m., to je prihodnji torek ob y»ll. uri se bo \ršila na tej šoli javna skušnja, h koji so povabljeni. vsi njeni prljatelji. Sklep prvega šolskega leta bode v sredo, dne 26. vinotoka, a začetek drugega šolskega leta 3. novembra. Par prostorov je Še praznih, oglasiti se je vsaj do 1. novembra. * Kinečki posl. Ploj. Brinjevega liofrata so volili kmetje. V vnanjskem odseku avstrijske delegacije je pa gospod hofrat pozabil popolnoma n a k m e t e , katerim edino se ima zahvaliti, da je sploh mogel postati delegat. V odseku se je> zahtevalo namreč od raznih strani, naj se sklenejo z balkanskimi državaim, osobito s Srbijo, take trgovinske pogodbe, dauvoz tuje živine vAvstrijonebooviran. Da bi bilo to k m e t o m v v e likansko š k o d o , ni treba posebej poudarjati. A brinjevi holrat, ki je sicer širokoustno hvalil Nemce in klobasal o vseh mogočib stvareb, n i n a š e 1 besedice, dabi zavrnil poskušen napadkmečkih sovražnikov na naSo živinorejo. — Seve, za to ni imel višjega naloga lep zastopnik kmetov! * Slaba vest. Zaradi svojega govora v delegacijah, o katerom poročamo med političnim razgledora, jc vendar tudi brinjevi bofrat dobil slabo vest, in zalo je dne 16. oktobra v delegacijah zopet povzel besedo. .,Slovenec" porofta o tem nastopu: ,,Nato je hoirat Ploj napadal dr. Kramara, kateri je bil Ploju očital, da dela v zunanjih zadevah hofratsko politiko in skuša slovensko politiko (spraviti v slab glas) kompromitirati. Dr. Ploj se je neznansko slabo zagovarjal s tem, cia je tudi dr. Kramaru očital hofratsk.o politiko, vsled česar da se nahaja v dobri družbi. Osebni napadi dr. Ploja so napravili na slovanske delegate najmučnejši vtis. S iem je napravil liofrat samo uslugo vladi in nemškim delegatom, kateri se Plojevega klečepiazenja pred vlado in nemštvom silno vesele." — čeSki list ,,Union" pa piše: ,,Hofrat Ploj je na precej odjočen način nastopil za Aehrenthalovo politiko, kar je posebno zaradi tega presenetilo, ker vendar ,,S]ovanska Jednota", koje član je hofrat Miroslav Ploj, tega njegovega stališča ne bo razumela, tudi ne v lem slučaju, ee bi bilo umljivo to, da hofrat Ploj rusko politiko drugače presoja kakor dr. Kramar." * Koroški nemški liberalci mislijo o Ijudskem šolstvu celo drugače, nego naši slovenski. V iinančnem odseku deželnega zbora so ,se že zjedinili na vodiina načela, po katerih bi se naj osnovalo ljudsko šolstvo. Koroški deželni zbor, ki je po ogromni večini liberalen, je mnenja, da sedanja Ijudska Šola ne zadostuje potrebam prebivalstva, ker velika večina prebivalstva pripada kmečkemu stanu, a ljudska Šola ne pripravlja mladine za ta poklic v zadostni meri. Z ozirom na to je linančni odsek koroskega deželnega zbora soglasno sklenil, naj se Ijudsko Šolstvo prenaredi tako, da se uvede šestletni obvezni obisk navadne ljudske šole in 41etni obvezni obisk nadaljevalne šole. Kjer zahtevajo to potrebe, naj bo pouk poldneven. S tem se izobrazba ne zmanjša in poglobi, in mladina bo deležna praktičnega pouka in resnične vzgoje. Z nadaljevalnirai šolami pa bosta kmečr ki in obrtni stan dobila za ta poklic sposoben naraščaj. Obenem zahtevajo koroski liberalci tudi spremembo učiteljišč. Učiteljišče sploh ne spada v mesto, temveč na kmete, in mora imeti zavod dovolj sveta, da se bodo vadili učiteljiščniki teoreti6no in praktično za kmetijski pouk. — Tako koroški liberalci! Nam se zdi vse to čudno zato, ker je bil to dosedaj program samo katoliško-narodnih strank. Sedaj pa postajajo tudi liberalci tako .,nazadnjaški". — Svet se res suče. Mnogo zakladov bi se lahko dvignilo iz knjig, ki Ieže zaprašene po raznih zabojih in shrambah naŠih rodoljubov. Obmejna slovenska drugtva in posamezni buditelji obmejnih Slovencev pošiljajo dan za dnevom na S. K. S. Z. ,prošnje za knjige. Zveza pa ne more vsem proSnjam ustreči kakor bi rada, ker knjižna zaloga ni tako obsežna, da bi zadostila vsem najnujne,jž.iin potrebam. Kdor izmed naših rodoljubov ima tedaj kaj slovenskih knjig odveč, naj jih poSlje S. K. S. Z. v Mariboru, da jih bo potem porazdelila «ied obmejne Slovence, ki tako radi segajo t po dobrem čtivu. Naj črpa naiSe vrlo ljudstvo iz njib potrebne nauke, naj si bistri ttuha in- krepi voljo, ter BavdaŠuje za naše narodne svetinje. Marsborski okraj. m Sv. Peter pri Mariboru. (Zavod Solskib sester.) Te dni začenjajo naše Solske sestre novo golsku leto v svojem zavodu. Gojenke so priglasene iz Hivatske, Ogrske, Slavonije, Stajerskega in Krajijskrga. Deklice obiskujejo ali domačo dekligko slovensko šolo, ali pa se v zasebnem tečaju pripravljajo za u6iteljišče, za meš6anske šole ali otroški vrtec. Tako so napravile lani tri gojenke izpit za I. letnik ženskega učiteljišča, letos pa dve čez meščanske šole, da se gresta potem ufiit knjigovodstva itd. Veliko pametnih kme6kih staršev daje k nam svoje hčerkice, ki bi inoralp po zimi ¦donia še zadnji dve leti šolo obiskovati, kei' pa so že prevehke in odrasle, se srarauiejo hoditi v šolo. Za take je ta zavod kakor nalašč, in zato sprejemajo šolske sestre takšne deklice tudT samo čez zimo, po leti pa so doma itak šole proste. Gojenke se učijo različnih prav lepih roenih del, o katerih so se veščaki pohvalno Izrazili. Poučuje se tudi godba na glasovirju in citrah, nemščina in Irancoščina. Dve Nemki pa se učita slovenščine. Cene za celo oskrbo so v primeri s sedanjo draginjo majhne. Kdor boče vee izvedeti, naj piše c. sestri predstojnid. Nekaj prostorov je §e praznili. m Sv. Peter pri Mariboru. (Naša monštranca.) Ker so prinesli casniki o njej le kratko poročilo, dobivam poleg ftastitk mnogo vprašanj, kako je kaj ž njo, imajo že zločinca in kaj je z Najsvetejšim. — Zato podajam tukaj bolj natanko obvestilo. Monštranco so našli na radvanjskem travniku gospodifine Karoline Forstner, ki meji pri ,,BachstraBe" na občino Studence. Zakcpana je bila prav plitvo pri neki stari jelši tik potoka, ki teče med Studenci In Radvanjem. Na jelši je zarezano znamenje. Nasel in izkopal jo Je pes Jožefa Režmana, posestnika tam blizu, ki je pasel na travniku. Pes se je prevee eudno obnašal, zato je šel Režman gledat. kaj da ima. Ko je zagledal nekaj bliščečega, zaeel je mivati s palico in res potegnil ven stojalo muo&trance. Spoznal je, kar ,je našel, zato je hitro sporočil orožnikom, ki so potem vse izkopali. Monštranca je namreft popolnoma razkosana in poloml.ierm, spravljena v železni lonec in pokrita z ukradeno zeieno preprogo na izpovednici. To je bilo dne 5. oktobra. Orožnifetvo je poslalo monstranco na sodnijo, in tain sem jo videl in spoznal po okraskih in stojalu, kateremu manjka majhen košeek, pa tudi po preprogi, ki so 30 sicer miši popolnoma razgrizle. — Zločinca še nimajo. Na sledu pa mu so. G. Režman je pravil, da monštranca ni bila dolgo za,kopana, ker je bila zemlja okoli še precej sveža. Preproga je mokra, pa po zemeljski trolmobi nima dulia. Na kosih monštrance se pa ne kaže niti najmanjša r.]a, in vendar je minulo že dva, meseca od tiste nesrečne noči. Tat je moral imeti mnogo 5asa. da je monštranco tako razkosal in odvil celo najmani&e vijake, s katerimi so bili pritrjeni mnogi kamenčki in raznovrstni okraski. Kakor se pa vidi, ne manjka nobeden. Manjka pa le, žalibog, glavna re5, to je Najsvetejše. Kje je? Ker je zadnji del hmule, to je one polumesečne posodice, ki drži sv. liostijo, na eni strani zapognjen nazaj, na drugi stra,ni pa na polovico vdrt, je treba sklepali, da Je vzel zločinec sv. hostijo vun. Kaj je storil ž njo, bomo izvedeli od njega. ko ga primejo, ali pa šele na sodnji dan. — Monstranea ,|e še sedaj na sodniji, pozneje pa se bo branila v posebni shrambi za vecni spomin. — Farani so sklenili v ft. presv. Rešniemu Telesu, v zadoščenje te 0skrumbe, postaviti mesto starega. poloml.ienega, krasen, nov tabernakeij. Pa šlo bo težko ali vsaj po6asi, ker je pri nas letos jako slaba letina. Zato bi nam pa zunanji dobrotniki, ljubitelji Jezusa v presv. ReŠnjein Telesu, prav dobro došli. — — Župnik. m Sv. Trojica v Slov. gor. ..Štajerc" in ,,Marburgerica" sta obljubovala odgovor na na§e elanke. Ce je kdo priftakoval, da bodo trojiški mogotci res kaj odgovorili, se je preklicano zraotil. Kaj bi tudi mogli odgovoriti, ko je do pičice vse resnično, lcar smo jim očitali? Mesto odgovora so se hoteli maSčevati nad trojišk.im zdravnikom, kakor da bi bil on odgovoren za njih grehe in izzivanja, ki smo jih tu okrcali. — Dr. Kraiglierjn ocitajo, (la ni hotel iti k neki bolnici v Bačkovi v Slov. gor., ki je morala zato brez pomoči umreti. Vsak, ki pozna njegovo ljudomilost, ve, kako ostudno izmišljeno in zlagano je to oeitanje. Zato je pa tudi gotovo, da dobijo obrekovalci pošteno po prstih, dr. Kraigher pa popolnozadoŠčenje. TrojiŠkim raogotoem klieemo, naj se nikar ne igrajo z ognjem, kajti nam se ni treba posluževati laži in obrekovanja v boju proti njira. Cislo resnico bomo pisali, resnico, ki jo skoro že vrabci čivkajo po trojiških strehah. Gospodom pa se bodo lasje ježili in po ušesili jim bo brnelo, da, se jim bo zdelo, da je napofiil sodnji dan pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Heul! m Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 18. avgusta t. 1. je prišel k zdravniku dr. Kraiglierju Franc Weingerl iz Bačkove z ubožnim spričevalom po zdravilo za svojo bolno ženo. On ni prišel, da bi pozval zdravnika na (lom, teinveč prišel ]e izrecno samo po zdravilo. Ko pa ga je dr. Kraigher izpraSeval 0 bolezni njegnve žene," izvedel je sledeče: Kakih 6 ali 7 dni prej je žena porodila s poraočjo neke neizprašane babice. Posteljica pa je bila priraščena in ni botela sama priti. Zato je zafiela babica vleči in trgati, da je resnično izvlekla in iztrgala ¦— samo en del posteljii^e. Dvugi del je ostal v porodnici in začel gniti iz nje ter je prišel peti dan sam na dan (mogoče ne cel) segnit in smrdeč. In sedaj je žena naehkrat zelo oslabela in zbolela, da se je cutil mož prisiljenega, priti po zdravilo. Vse to je povedal Franc "\Veingerl sam, ki si ni bil prav ni6 v svesti, v kaki nevarnosti se žena morda nabaja. Šele dr. Kraigher mu je razložil, da je bolezen laliko smrtna in da bi moral bolnicopogledati. Prigovarjal je torej možu, naj pride z vozom ponj, da jo preišče. Za prvo silo pa mu je dal vraStvo seboj. Rekel mu je, da pride bržkone že popoldne s sodno komisijo v BaSkovo. Ce bi ga pa ne bilo, naj se polrudi takoj drugo jutro z vozom k Sv. Trojici po zdravnika. In Kraigher je, kakor veleva zakon. celo stvar takoj sporočil c. kr. žandarmeriji pri Sv. Trojici. da jo naznani c. kr. sodišeu pri Sv. Lenartu, ki bi — če mogo5e — še isti dan odredilo sodno komisijo na lice mesta. Očividno je bilo, da je zakrivila bolezen Weingerlove tista ženska, ki je trgala posteljico iz nje, mesto, da bi poklicala zdravnika. Strogo je namree prepovedano celo izprašanim babicam, lotevati se podobnih zdravniških opravil. Kako pametna in umestna je ta prepoved, je zopet dokazal ta žalostni slučaj, ko je morala radi take brezvestne ženske še primeroma mlada porodnica izgubiti življenje. Zakaj nl Weingerl, ko je videl, da komisije ni, drugo jutro prišel po zdravnika, kot m« je bil ta naro^il, zato je pa odgovoren sam. In ce se je potera pri sodišču, cla bi všel kazni, izgovarjal s tem, da zdravnik n i h 0 t e 1 iti ž njim, je govoril neresnieo in vedoma zvračal krivdo na nedolžnega, človeka. — In 6e so sedaj nemškutarski listi popadli to zlaga110 stvar in udarili po zdravniku dr. Kraigherju, so se ponižali na staliSče podlih laži in zlobnega obrekovanja. Resnica pa bo zmagala tudi v tej stvari, in ukrenili so se že vsi koraki, da zadene obrekbvalce in ovaduhe zaslužena kazen. m Sv. Anton v Slov. gor. ,,Nar. Dnevnik" in ,,Narodni List" prinašata novico, da je občina Cagona imenovala nadučitelja Šijanea za častnega občana in da je tej sledila še občina Cogetinci. Tisti, ki je to ,,narodnim" easopisom poročal v Celje, na novo potrjuje, kar se je že pri tolikih občinah pokazalo, da imajo narodni strankarji štajercijance za svojce in. narobe. Kajti g. Sijanec nima za naše občine drugih zaslug, kakor da je poleg ,,Štajerca" tudi pridno trosil med Ijudi slovenske liberalne liste. Sicer pa je poročevalec najbrž Sijanec sajm, kakor si Je tudi sam preskrbel diplome za svoje častno občanstvo. Pa dvomljivo je častno občanstvo, 0 katerem župan in pa eden svetovalec nočeta ni6 vedeti in diplome ne podpisati, kakor je to v Cogetincih. Mož se torej vsiljuje, ker misli, da bodo sedaj, ko odhaja v pokoj, ljud,je predrugačili svojo sodbo 0 njem. Se 5 občin je v župniji; ali ga bodo te tucli ovekovecile? m Ceršak ob Muri. Srečen čas pride za naš Ceršak. Nemški Schulverein nas hoče osrečiti z nemško irmčiluico, pa se zelo huduje, da so Cirberžani tako muhasti, da nocejo svoje mladine kar na slepo zaupati siidmarkovskim pustolovcem. S takimi ljudrai se še ne bomo sleppmiškali. — Vse mora na krov, da le nemška šola dobi za obstoj potrebno število otrok. Zdaj je še ,,Štajerc" pricapljal, ki na vsa usta dokazuje neizogibno potrebo te šole. Pa vam naravnost povemo, da je ni boljše agitacije proti nemški šoli, nego to, tfa se ,,Stajerc" peha in trudi za njo. Temu lažnjivemu kljukcu nismo nikdar priznavali kake verodostojnosti, najmanj pa mu je zaupamo v tej zadevi. Naj predbaciva ..Štajerc" laži poštenima listoma: ,,Slovensk'emu Gospodarju" in ,,Straži" kolikorkrat hoče, mi že naprej vemo, da je laž le pri njem doma; zato pa v naši \asi ni imel, nima in tudi nikdar ne bo imel naroenika. — Zadnji teden se je pa vendar zatrosilo nekaj listov giftne krote v Ceršak in Selnico. Kdo bi uganil, čegava zasluga je to? Penzijonirani nadučitelj jareninski — Breznik — je dobil menda premalo pokojnine, in si išče postranskega zaslužka s tem, da raznaša ,,Stajerca" po siidmarkovskili gostilnah in drugod. Zares častna službaza naduSitel.ja; smo le radovedni, koliko mu nese?! SliŠi se pa tudi, cfa pride ornenjeni gospocl kot vodja nemške šole v CerŁak. To pa je naravnost smešno. Clovek, ki drugod že ni več za rabo, bi naj bil za nas dober! Vemo pa tudi prav dobro, da ga nikjer nlso marali: povsod jim je storil največjo uslugo, ko je pobral šila in kopita ter jo popihal dalje. Ofiividen dokaz terau je fo, da je vedno vandral, kakor Ahasver. Takemu možu mi svoje dece ne damo. Sicer pa upamo, da zna že toliko nemšftine, da bode prišel preoej dalje, kakor samo 5 km od CerŠaka. Naj nam Breznik in njegova kompanija jam6i.|o kar morejo, da bode ostala nemSka šola pri nas, to pa le vemo, da naših otrok v njo ne daino, tako, da bode kmalu ne samo ovetela, temveč tudi odovetela in tako napredovala, da je v CerSaku videti več ne bo. Tudi na glavo se ne pojdemo postavljat, ker iraamo pametnejšega 0pravka; pač pa to prepustimo in dobrohotno svetujemo Brezniku, Gordonu in drugim, to pa naj delajo tako dolgo, da bode tislo malo pameti, ki jo imajo zdaj bogve kje, prišlo v njihove zamotane možgane. m St. Jakob T Slov. gor. Tnktjšnje izobraževalno drnitro priredi t nedeljn. dne 23. oktobra izlet na Ploderfnico k ŠonTeteiju, kjer bodo predstavljali igro »Kmet in fotogr^f". Ob tej priliki bo goTOiil g. dr. Leskovnr iz Maribora. Pfujski okraj. p Ptuj. Voditeljstvo DekliŠke zveze v Ptuju naznanja, da se bodo izposojevale članicara knjige od 30. t. m. naprej vsako drugo nedeljo — pred in po večernicah — v društveni sobi bralnega druStva ^Krčevina". p PtuJ. Dogodki na Portugalskem nas zopet opominjajo, kako moramo neumorno delati in k)esati na katoliško-narodni organLzaoiji. V naSdm okraju se bodemo morali enkrat zbrati, da organiziramo tudi odpor proti najhujšeinu sovražniku nasega okraja, proti ptujskemu Snopsu. To je grozno, kako razjeda ta strup na telesu našega ljudstva. Najbolje bo začeti pri mladini, in zato je zgraditev mladinske organizaci.fe po vsaki fari za nas največja potreba. Feldpater od Sotle sicer s tem ni zadovoljen, ampak vsakdo, ki Še nima od alkohola pokvarjenega razuma, mu tukaj, kakor v vsem njegovem najnovejšem javnem delovanju, ne bo sledil. Vzgledno deluje vzadnjem času vnrberško izobraževalno drugtvo, a tudi v naši okolici se gibljemo. p Ptujski ..Štajerc" in cestarji. Ptujski okrajni zastop je tako velik prijatelj cestarjev, da jim je znižal dve tretjini službenih dni in s tem sorazmerno tudi plafio. Kot nadomestilo za to veliko naklonjenost pa so dobili večinoma. vsi cestarji po 5 do 7 izvodov ,,Sta.1erca" z naročilom, da ga razdelijo. ,,Štajerc" hoče s tem doseči, da bi dobil vse cestarje na svojo stran. V to svrbo inu služijo lažnjive trditve, da je obstrukcija slovenskib poslancev v Gradcu kriva, da okrajni zastop nima denarja. Vzrok znižanja zaslužka cestarja pa je le ta, da bi ,,Stajer6evi" krušni oČetje radi sedaj v kalnem ribarili, ker okrajni zastop vsled lastnega slabega .aospodarstva res — nima denarja. p Vurberg pri Ptuju. Pretečeno nedeljo, dne 16. t. m. je priredilo naše Tzobraževalno društvo v bralni sobi poučen shod, ki je bil izredno dobro obiskan. Posebno mnogo je prišlo naše mladine, pa tudi možje so bili častno zastopani. 0 našem izobraževalnem in organizacijskera delu s posebnim ozirom na razvoj naših politiemh strank je govoril urednik Žebot iz Maribora. Omenil je tudi hude boje slovenskih deželnih poslancev v Gradcu. Zborovalci so z glasnimi A^skliki odobravali nastop naŠih poslancev. Nato je govoril g. Pograjc iz Maribora o geslu ,,Svoji k svojim" s posebnim ozirom na zavarovanje. H koncu sta govorila še mladenič Felicijan in 6. g. župnik Kokelj. Zborovanie je spretno vodil predsednik mladenič Ravšl. Ljudstvo si Se večkrat želi takih zanirnivih shodov. p Sv. Barbara v Halozah. Jej na\ To je bilo smeha pri nas. ko smo brali v 39. številki na dolgo in široko o naši barbarski pletarski šoli in kako se general širokousti o nje.j. G. Ogorelec pravi, da se je pričelo 1. septembra šolsko leto in da je vstopilo takoj 18 ucencev. Mogoee res! Prištejmo zraven Še njegovega Vilčeka, Iveka, Hinka, kovaCevega Drašeka, organistovega Hanzeka in Slavka, in mogoče bi bilo z lanskimi vred 18 učencev, pa Še to dvomim, ker vzeti bi morali še katerega zraven. Piše tudi, da pokličejo vsako leto nek.aj mojstrov in strokovnih nčiteljev na Dunaj za clobo enega meseca. Zafcaj pa je bil g. Ogorelec letos samo 14 dni? Zelo radoveden sem in mogoče še kedaj napiše reklamni listek za ,,Slovenskega Gospodarja", in takrat pove. — Dne 4. t. m. smo slovesno obhajali god Njega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Mežnar je že na predvečer naznanil z lepo ubranim zvonenjem, da bode drugi dan nekaj posebnega, a v naši slavni državni pletarski šoli se niso ni6 zmenili za to. Mislili so morda, da se zvoni radi judovskih praznikov (!?). Pozabili so bili celo izobesiti zastavo, ali je pa niso hoteli, ker so se bali za njeno dragocenost. Delali so tudi pridno celi dan in niso imeli učenci prostega. K slovesni sv. maši se pa tako ni potrudil — razun enega — nobeden. To je lepo. Prihodnjič več. p Rogaška slatina. Po nacinu liberahiili in štajercijanskih listov napada Plojeva ,,Sloga" naše mladeniške organizacije in njih voditelje. To bi Še ne bilo tako hudo A žalostno je, da te napade izvršuje s polnim podjnsom kaloliŠki duhovnik Šegula, katerega je milost prevzv. kneza in Škofa prcvzela v našo škofijo. Vsa domača iavantinska dubovšeina se trudi in uporablja vsa poštena sredstva, da bi spravila Ijnbo naladino na pravo pot in jo na njej obdržala. Tudi Šegula je prej, ko še ni bil Plojev politični lilapec bil menda istega naziranja z našo duhovščino plede mladinskib organizacij, ker se je njih sbodov udeleževal in sodeloval. Sedaj je politifino presedlal in postal tudi hud nasproinik teh, po najboljši volji v katoliškem duhu delujoeili organizacij. Da dobi Sirna javuost pravo mnenje o tem nasprotniku v lastnih vrstah, ji povemo le toliko, da je duhovščina radi raznih dogodkov morala zelo omejiti svoje obfeevanje ž njim. P Oslušovci. Pri nas se je zgodil pred nedavnim časom nenavaden slučaj. Pri posestniku N. N. so 10. t. m. kožubali koruzo. Pa tega malega dela niso mogli opraviti, knkor pri drugih posestnikih, ki so delo zgotovili in šli potem spat, arnpak zgodilo se ,je drugače. Že preoej i;asa prej se je slišalo, da bo tam npre'šmentana muzika". Pridrveli so fantje izPodgorc, SamuSanov, in nekaj tudi iz velikonedeljske župnije, ki so prinesli inStruinentP. Plesalo se je pozno v noc, da.je bilo Hro^a. Med tem pa je posestniku neki zlofiinec podrl ograjo pri vodnjakiu. Sliši se, da dolžijo domače fante, ker ni bilo nobenega na plesu. Pozivamo g. N. N., naj dokažo s pričarni. kdo mu je podrl ograjo, in naj ne sumniči domaeihfantov, ki so popolnoma nedolžnj, kar tudi lahko vsi s priCami dokažejo. — Oslušovski fantje. p Podvlnci. Nedavno ste v našem vrlerp ,,Slov. Gospodarju" porocaii o učiteljih, ki boe:eio spraviti križ iz šole in ki otrokom prepovedujejo, jib pozdravljati s krsčanskim pozdravom: ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ko to doma glasno prečitam, se oglasi moj otrok in pravi, da tudi na okoliški šoli ne smejo pozdraviti otroci ucitelje in druge Ijudi s tem pozdravom, ampak le gospode duhovnike naj tako pozdravJjajo. Vse to je seveda g. Kaukler iztuhtal, 0 gosp. učitelju S. se mi pa čudno zdi, da vadi rudeckarje v petju. Krš^anski ucitelj in pevovodja pri socialnih demokratih, kako se to vjema! NaSa 9razredna šola nas stane veliko denarja in šolski vodja sam prepove najlepši krgčanski pozdrav. p Žetale pri Rogatca. V bcdeijo, dne 23. oktobra po večernicah «e TtSi v gtari ioli nstanovni sbcd noiega nKatoliškega braloega in izobraževalnega druitva t Zttal&h". Govori drž in dež. poslane« g. dr Eoroiec iz Maribora. Poleg govorov. volitve v odbor. ter pet a, je na (Jnevnem redu tndi Ssljiu prizor BMišji Btrup". EatoliSki, n»rodni Zetalčanij ticleležito se t»ga ghoda in prietopajte obilno kot člani k novemn drnštvn Na razpolago imate mnogo leph knjig in dobrih časnikoT — za majhno adnino. -^,. Ljutomerski okraj. 1 Mala Nedelja. Poštarica gdč, Kupljen nam z ozirom na dopis v zadnji številki poroča, da ni nobenega pisma za naš list zapravila, da je pri pošti popoinoma nepristranska in da se v politiko sploh ne vmešava. — Pripomba uredništva: Zdi se nara, da naš dopisnik sploh ni mislil na domačo pošto, ampak na pošto splob, sicer pa je po tej izjavi vsak dvom o domači pošti odstranjen. 1 Sv. Jurij ob ščavnici. Nastale so sicer naenkrat nepričakovane in neverjetne zapreke nasproti odru, katerega si je postaAnlo na tujih tleh izobraževalno dmštvo, vendar pa se imamo zahvaliti izvanredni požrtvovalnosii naših mladeničev in deklet, posebno pa požrtvovahiosti nekaterih naših mož, da si bomo v tem težkem jesenskem delu vendarle priredili veselico v oddih in po&teno zabavo. Prostore nam je dal velikodušno g. Bomanjko, raesar in gostilničar, in ob lepem vremenu obeta biti veselica in igra, petje in podba prav izvrstna. Vabimo torej vse prijateije poStene zabave, naj pridejo k" g. Domanjku in naj si pogledajo tam.naSe fante in dekleta, kako znajo oni pokazati svojo izobrazbo, svojo navdušenost in veselje za narodno delo. In tako se bode vendar-le vršila veselica pri nas v nedeljo, dne 23. oktobra — Vspored celega zabavnega popoldne: 1. Pozdrav. 2. Le pevaj dekle, glasno poj! (Mešan zbor.) 3. ,,Dva 7,eta", veseloigra v enem dejanju. 4. ,,Ob tamburici." (MeŠan zbor.) 5. .,Tri sestre," veseloigra v treb dejanjib. 6. Že kopneva bneg. (Mešan zbor.) — Med odmori udarjajo tamburasi. Cene: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 vir.., stojišče 20 vin. Začetek točno ob VA. uri popoldne. — Veselica se bode vršila ob lepem vremenu na prosto postavljenem lastnem in že znanem odru na vrtu ,e. Doraanjka; ker je to prva veselica in igra, ki se vrši pri tem poStenem in prijaznem gospodu. zato vabimo tem bolj: pridi in odpočij si od težkega dela, prijatelj, prijateljica, pridi, ki ljubiš poŠteno zabavo. — Obilne udeležbe priSakuje odbor. 1 Verže]. Strelsko društvo v Veržejn priredi v nedeljo dnf 28. oktobra vinsko trgatsv v gostilniSkih prostorih g. Hedžeta. Vst<H'i>ina za osebo 40 tid. Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni ndeležbi nlindn-> vabi odbor. Slovenjgraški okraj. Sv. Anton na Poborjn. Dne 15. septembra smo izroeili hladni zemlji blago ženo Barbaro Mravljak, p. d. Vidman, mater župana g. Franea Mravljak, kaieri je dal Bog učakati lepo starost 87 let. Žapušča 85 let starejra. še krepkega. moža in pet odraslih otrok, katere je kršftansko vzredila in ki sedaj |)ridno gospodarijo na svojih lepih posestvih. — Dne 4. okt. sledila ji je v večnost mlada gospodinja Marija Petnin, p. d. Klutprnik, v starosti Sele 34 let. Pred letom, dne 4. olctobra je obhajala svojo drugo poroko, letos ravno isti dan ln skoro ob isti xiri poklical jo je Bog iz toga .sveta. Dobrima ženama naj sveti vefina luč. s Škale. V zadnji številki ,,NaŠega Doma" je pisan nekak poziv ..Našiminladeničem", kjer nek skalski mladeniC toži, kako se izgublja tukaj mladina, in zajedno navdnšuje mladeniče, da se oklenejo Tzobraževalnega druftva. 'Je prav lepo! Samo da je pozabil povedati, kje neki se društvo nahaja. Zato naj bo naš prijatelj tako ljubezniv, pa nam prihodnjič pove, kje je društveni dom, mi ga pri najboljši volji ne moremo najti. Kadar pa zvemo, da je odprt kak druStveni prostor, pa se bomo z veseljem odzvali njegovemu pozivn. O tem naj bo prepričan naš škalski mladeiiič. s Velenje. Cujemo, da je eden tukajšnji rojak, ki biva sedaj pri Solnogradu nekje, odpadel ocl katoliške vere. Tako je, najprvo narodni odpadnik, potem pa verski. To je sad nemfiurstva. b šmartin pri Velenju. Dne 30. t. m pop. ge »rši po Tejern!cab t draštTeoem domu gledališVa pretiftava in zsnimivo predav»DJe, h kateii ste v obilneta številn pcvabljeni. Čiati dfbiček je t prid dničtvenrmn domn. Konjiški okraj. k Konjice. Naili so se starigi, ki so dali svojo drago deco v nemško mučilnico. Ciidimo se, da si drznejo pokazati obraz svoje sramote pred zavednim občinstvom. Rablji svojih otrok, prav vam bodi, 5e boste želi enkrat sad narodnega izdajstva! k Zreče. ObŠ;inejŠe poročilo o shodu priobnmo v prihodnji številki. Za danes povemo le to, da so odobravali volilci delovanje naSib poslancev na Dunaju in v Gradcu in jih vzpodbujali celo k obstrukciji, dokler ne izposlujejo enakih pravic, kakoršne vživajo drnpi državl.|ani. k Oplotnlcii. Dasiravno smo navajeni, da prinaša neničursko-izdajalski list ,,Stajerc" vsakovrstne laži '"' budalosti, vendar nas je v dopisu iz naše nemčurskV Jplotnice štev. 37 presenetil. Vso gnojnico svoje modrosti izliva dobro znani dopisnik na nasega vrlega, za slovensko stvar odločnega trgovca z lesom, g. Antona Golfierja. Svojo jezo, katero mu je povzročil resnieen dopis iz naše nemčurske ntrdnjave'- v ,,Slov. Gospodarju" štev. 35, v kojem se je poročalo, da je bilo Magerlovo posestvo kupljeno s pomočjo Siidmarkc in tako priSlo v nemčurske roke, si liladi z lažmi, obrokovanjem in grdimi psovkami, 'kakoršnih je zmožen le tlovek, ki nosi na eelu vtisnjen peSat narodnega in verskega izdajalstva. Ker se pa napadeni ne mara sam zagovarjati, zato moramo pa mi resnici na ljubo povedati, da neresnica ni resnica in s tem j)okazati ,,Stajerčevega" dopisnika širji ja\-i;osti v pravi luči. Le ftlovek, ki je zastaran v hudobijah in ki aa pod-e vest zuradi slabe preteklosti, zamore nagromaditi takšne ncuranosti. Med drugimi neumnostmi piše tudi, da ima v ..Štajercu" napadeni vseli sedem poalavitnih grenov v možganih. Svoje dni sem imel iz verouka v jjudski šoli prav dobro in se še tudi sedaj Sta.ierci.ia.ncev v tej izkušnji ne ustrašim. Toda, da bi imel kdo vse poglavitne grehe v možganih, tega ne razumem. Mogoče uči tako protestantovski katekizera. Cerkve se boji dopisnik kot r6rnr križa; njegova cerkev so štajercijanske krčme. Spovednica mu Je sviltan v Carigradu. Pač pa so mu tem bolj znane sodnije, kjer so imeli že vec kot dovolj sitnosti ž njim. Pa kako je šele naroden. Iz dna duše sovraži svoj materni jezik in našo krasno Slovenijo. Njegova želja je, da bi po celi Oplotnici zavladal nemško-proiesta.ntovski dnh. Tako bi še lahko našteli o njem rnnogo, mnogo poglavitnili grebov, o kojib piše, da so v možganih naSega vrlega moža g. Ant. Golčerja. Ako bi holeli pogledati v dno njegove črne duše, morali bi štev. 7 pomnožiti z 2 ali Se celo s 3. Pometajte torej pred svojim pragom, neslanci. sicer vas bomo zaporedoma vzeli v ,,žehto", 6e sami svoje nesnage ne vidite in ne čutite. Kar nas je 'še zvestih jii vernih Sloveucev, pa so krepko združimo, da bodemo pri prihodnjih občinskih volitvah, katere se pa vedno zavlafiujejo, krepko pognali to Štajercijanstvo daleč tje v pruski rajh. Za nasprotnike in brezbožnike pa se brigaimo toliko, kakor za lajanje psov. Naprej zastava Slave! Celjski okraj. c S*. Jožef pri Colju. Sedanji superior tukajšnje fflisljonske hi§e je oskrbel mnogoobiskovani, leta jOSO od Celjanov v zahvalo za rešitev od kužne boInzni sezidani cerkvi sv.. Jožefa dva lifina stranska oltarja — posvečena presv. Srcu Jezusovem in pre6ist. Srcu Marijinemu. Načrt za nju je napravil misij. brat Jan. Nep. Aplenc, \kamnoseška dela je dovrsil celjski kamnosek Vinko Camernik. Oltarja veljata 6000 K. — V soboto, dne 15. oktobra popoldne so došli prevzvišeni gosp<xl knezoškof, da posvetijonova oltarja. Na celjskem kolodvoru so jih pričakali in pozdravili p. n. g^".. opat Fr. Ogradi, superior F. Jaušovec, r.emšlci pridigar dr. M. Slavio, v imenn okrajnega glavarja krmisar dr. R. Breschar, v imenu: občine obcinski svetovalci Ferd. Gologranc, Jos. Jezernik in Fr. Lipovšek, pred cerkvijo pri lepem slavoloku pa vpričo mnogobrojne množice vernega ljudstva gg. misijonarji, mladenka N. Pinter in učenka E. Kosi. Po slovesnem vhodu in blagoslovu so bile' pred ostankj svetih mučencev Bonoza, Inocencija In Maksima, Jukunda, Pija in Urbana, v kapeli sv. Vincencija opravljene predpisane zornice in hvalnice. — Dne 16. oktobra, na žegnanjsko nedeljo, so premilostljivi nadpastir ob 7. uri zjutraj darovali sv. mašo, raed 8. in 5411. uro konsekrirali nova oltarja, nato pa v enourni pridi«i na podlagi besed ,.Srce Jezusovo, v telesu Device Matere upodobljeno. usmili se nas!" vernikom, ki so polnili vse prostore razsežne cerkve, oznanjevali v srce segajoce nauke. Z ozirom na novoposvečena oltarja in podobe, ki ju krase, so priporočali zaupno češčenje najsv. Src in posnemanje njunih čednosti. Glede na čas posvetitve, mesec oktober, so vspodbujali k molitvi sv. rožnega venca, čigar trije deli so v tesni zvezi s češeenjem Srca '.Jezusovega in Marijinega; in ker je bila dan prej tretja sobota po prazniku sv. Mihaela, ki se s prejšnjima dvema po mnogih krajih slavi kot ,,zlata sobota" v zahvalo za vse teknm leta od Boga prejete dobrote, so zlasti opominjali, naj molimo rožni venec v zahvalo za milosti, ki nam jih deli Bog po najsvetejSih Srcih. Slednjič so s pretresljivimi vzgledi iz Lurda in Paray le Moniala, ua katerili svetih krajili so se pred kratkim mud:ii, pokazali, da vodi pot k Jezusu po Mariji, in zopot od '.leznsa. k Mnriji, ter so podali globoko "anjeiiirn poshisalcem za slovo iz Srca Jozusovega trn trplj3nja, ki se naj enkrat spreineni v palmovo vejo zmage, iz Srca Marijinega cvetko eednosti, ki naj vzrasto v venec: zvelifianja, iz obeli src pa iskro plamena prave ljubezni do Boga In do bližnjega, "ki naj preide v večnosti v sijaj nebeske slave. — Po pridigi sta darovala dva dnbovnika misijonarja sv. mašo na novoposvefienih oltarjih, na kar je bi!a z zalivalno pesmijo ob eni uri popoldne zaključena prelepa slovesnost na griču svetega Jožefa, katere se je udeležilo nad pctindvajset duhovnikov. — Prevzv. vladika so obiskali nato bolnega prolesorja Iv. Krušiča in okrajnega glavarja g. barona Miillerja. — Naj bota nova oltarja, kakor sta kras priljubljene misijonsko cerkve, tako vir obilnih milosti za vse, ki bodo iskali tukaj pomoei in tolažbe! c Vransko. V nedeljo, dne 16. t. m. pc prvem sv. opravilu se je vršilo v prostornem salonu pri Brinovcu (Gorograncu) zborovanje S. K. Z. Predsedoval je g. Hanžič, poročala sta gg. poslanca Terglav in dr. Benkovič. Navzočib je bilo 150 kmečkih volilcev in tržanov, ki so navdušeno odobravali obe poročili in so zlasti poslancem S. K. Z. brez ugovora izrekli neomejeno zaupanje. To je bil prvi javni sbod S. K. Z. na Vranskem. — Mi gremo naprej! c Bočna. Nekateri gospodje, ki imajo menda preveč prostega časa, so si zmislili, da bi bilo boljše, politično občino Bofina razdeliti v ve6 malih občin. Te namere pa ne morejo vpreti na nobene stvarne razloge, zato so si zmislili pa bolj vzvišen naslov temu načrtu in sicer so sestavili ,,odbor za ustanovitev samostojnih oboin v proslavo SOletnice Njega veličanstva cesarja Franc 'Josipa I.", kateri naj v tem smislu deluje. Kajne, da so postali naenkrat gotovi gospodje čudni patrijolir1 K takemu naslovu bi prijala pač bolj kakšna elovekoljubna naprava, ne pa to, da pomnožujejo davkoplačevalcem davke, v katerih že do vratu stoje. Po tem načrtu bi dobill kar več županov, tajnikov, slug itd. No, pa ko bi Še imela s ffem vsaka vas župana, bilo bi morebiti zadovoljstvo, toda zna se teh preosnovalcev kmalu oprijeti nova inisel, razdeliti še boij na drobno občine, Bog ve, kaj prinese še kak jubilej? — Sedaj se obečajo občinski tajniki brezplaftno. Kdo bo verjel? Kolikor smo dosedaj videli, ti sospodje ne delajo radi zastonj in so take obljube le pesek v oei. — Upati je, da bodo spoznale oblasti tako deljenje za nepotrebno, ki prinese nekaj slabega, pa nič dobrega. c Dramlje. Zadnji laži-,,Narodni List' že zopet napada našega 6. g. župnika in že drugič trdi, da je na prižnici učil kleti. Da je to nesramna laž, lahko potrdi vsak, ki je bil takrat v cerk.vi. G. župnik je omenil samo par besed, katere so tukaj med ljudstvom v navadi. Razložil je, kaj pomenijo te besede, in da jih noben Katoličan ne srae rabiti. Dotičnega dopisnika vprasam, ali je bil takrat sploh pri večernicab, ko so se razlagale te besede; k ma§i gre malokdaj. Pa liberalci bodo itak" topli šli v nebesa, ne da bi jim trebalo hoditi k službi božji. Drugič se pa dopisnik ,,Nar. Lista" podpiši, 8e imaš tolik.o korajže, da ti bodemo vsaj lahko osebno povedali, da lažeš. Zdaj si pač lahko predstavimo, kakšen bi bil laži-,,N. List", 6e bi laži ne pisal, ker resnice sploh ne pozna in bi moral vsled tega prazen papir pošiJjati svojira narocnikom, — Drugič boderao pa o dopisniku laži-,,N. Lista'' porocali celo njegovo zgodovino. Dokler on ne dokaže, da je pisal zadnjič laži-,,N. List" resnico, tako dolgo ga imenujem obrekovalca in lažnjivoa najnesramnejše vrste. — — Resnicoljubnimladenič. c Petrovče. V iiedeljo dnc 23 uktobra ob 3. uri popoldao <e »rši "f prostorih nDrnštvpnega dcm&" v Petrov&h okrožni ladruf.ni abod. Doevni red: 1. Pezdiav predseiiuika okccžja 2. Vtliter okrožntv ga predsedstva. 8. PrcdBTSBJ? nadrevizorja Ylad. PnieDJaka iz Ma i bora. 4, Razgovor o zndraŽDih zadevab. Temu okrržju pripadajcee zadruge v C«lju, Petrovčah, Št. Pctru v Sav. dolini, Št Jnrju ob jtž žtl., 8t. Jurju cb Tabrro, P.lzeli, Novicerkvi, Galiciji, Šmartno na Paki, Dobrni io Griž&h naj pošljejn člane načelstva in nadzorstva k zbororanju. Delujte za obiliin udefežbol c Tehaije. V nedeljo, '/3 io SO. oktcVa po večemieah oh 3. uri priredi polit. društvo ves>lco. Na vsporedu je g.Mor, burka nKmet Herod" in petje. Pri atelje petj* bo silasti zauimal Florjančičev QRis-i rožmarin". Vsi dobro došli t staioslavnih Teharjih c Celje. Čebelarska podrnžn-oa «a Celje ia okolico prir«di v nedeljo dne 2S t. m. ob 2. uri popnldan svoj redoi občni zbor z tb Ła}nim vsperedcm t botela rPri bcltm volo" v Cclju. Po občnem zbuxu vrši 86 pred&vgnje ic po predaianjn tiprizor tav Te6elc'gre v štir.a dejanjih nCebelarjev god11. Igra je ljnbka, razveselila n< bo samo i<belarie, amp»k vsakrga. kateri se bode v nedeljo potrudil k volo. c Št. Jnr ob Taborn. Katolišico političao dra^tvo z.i vranek: rkraj priredi v nedeljo, 23. oktob>a ob '/»' ur' popoMne shod v cerkveni hifli. Somišlieniki so pcvsbljeni. c Telovadni odsoi ^Orel" pri Sv Pelrn na Uedvedovem sehi ponori v nedeljo dne 23. oktcbra ob 3. nri pop. predstavo oad vsu poačne in ganljive igre nGarcia Moreno". Domači mešani zbor zapoje vti novih peemi, pončni govor pa bo tudi jako zanimiv. Domačini in posebno še vsi »oBedje, potrndite se ' nedeljo k S'. Petrn, da na lsst Le oŁi vidite in spoioate, kaj premor«jo pttrški orli. m- Brefiški okraj. b Podsreda. Dne 21., 22. in 23. oktobra se bode obbajala ])ri nas 3dnevnica v spomin lOOletnice posvečenja farne cerkve, katera je bila posvečena 8. avgusta 1810. Vodii bode 3dnevnico preč. g. superlor Flis iz Maribora s pomočjo vlč. gg. Kitaka in Zorkota. b Kozje. Notar dr. Barle in odvetnik dr. Zirngast uvedeta za svoji pisarni, priCenši s 1. novembrom t. 1. popolni nedeljski počitek. Omenjeni pisarni boste vsled tega od 1. novembra t. 1, ob nedeljah in praznikih zaprti in slrankam nepristopni. b Zabukovie. Dan je napočil, zlata jutranja zarja se blišči. Zabukovje je postalo zavedno in vzgledno. Da se pa zopet ne pojavi nov sovražnik, ki bi okužil naš kraj, se sedaj ustanovi tudi ,,Kmecko izobraževalno društvo". Ustanovni ob6ni zbor bode na vseh svetnikov dan, to je 2. noverabra popoldne po večernicah. — Možje, žene, mladeniči in dekleta, ndeležite se ga polnoštevilno ter pokažite sedaj svojo nepremagliivo železno voljo in moč. Isti dan se ustanovi tudi njega odsek Dekliška zveza, kojaje tudi pri nas silno potrebna za izobrazbo naših vrlih mladenk. Ker je pa nekaj mladenk že itak pri Dekliški zvezi v Sevnioi, je želeti, da postane vsako dekle nje članica, posebno pa sedaj, ko bomo imele Dekliško zvezo v naši župniji doma. Na plan tedaj, posavsko ljudstvo! Vse natančneje priobčimo v prihodnji številki. — Pripravljalni odbor. i^' I*išece. Znani dopisnik izraža \- predzadnji Stevilki ,,Narodnega Lista" svoje veselje nad odhodom fi. g. kaplana Božičeka. Kajti sedaj, ko imeno- vanega gospoda ni več med uami, menijo ti narodnjaki naskočiti naše Izatoli&ko izobraževalno društvo z vso peklensko silo, misleč, da tiči isto sedaj že brez braniteljev v njiliovi pesti. Pa ne boš, JakaT Resnica je, da bodemo g, Božičeka mo6no pogrešali v naših vrstah,f ker smo ž njim izgubili neustraSenega, vnetega in delavnega sotruduika, ki je žrtvoval mnogo truda, časa an gmotnih sredstev za procvit naSib drustev. Da ,pa naše bralno društvo ni bilo odvisno samo od imenovanega gospoda, (vas ho&emo preprieati v bodoče, Sedaj še-le, ko nas ovije bela zima in nam poda svoj hladen pocitek, se zacenja tista prava kmečka izobraževalna sezona, ko zadobirao tudi mi kmetje nekaj prostega časa, ' v katerem vam pokažemo, da se ne strašimo vaših jadikovanj. Ce tudi nam poleg že ukradenega grba' oropate Se kaj drugega ter u,porabljate vse le vam lastne surovosti napram našim ' čefam, naše zavesti nam ne oropate. Kajti predobro vas poznarao. Ne bom se pečal s teboj, mladi dopisnik, -in ti zavračeval modrost, s katero si pel slovo odišlemu gospodu kaplanu. Vprašam te le, kaj bi bilo na primer, če bi mi zapeli slovo nekemu fantiču, ki jo v kratkem odkuri doli proti granici in ki se celo v pozni noei, prišedši mimo naše društvene liiše, v svoji navdvišenosti tako zatopi v maščevalnein sovraštvu ! aiaprara vsemu, kar je katoliško kmečko, da popolnoma pozabi, lcaj pravi sedma božja zapoved? Dragi dopisnik, svetujemo ti, nikar se preveč n« brigaj za naša društva, da ti ta nepotrebna skrb še možgane ne pokvari. Naša društva bodo brez tvojega sotruda vrlo napredovala. Ti pa, inesto da preAračaš kozolce ' v svoji politiki, pripravljaj se rajši na svoj poklic, ' da bodeš, ko ti izgine tista otročja nervoznost, z resnim delom, ne pa s samo domišljijo pokazal svo.jo veljavo. Ali meniš, da je za današnje burne čase dovolj inteligentno. ako se kdo elegantno obleeen, z visoko povzdignjeno glavo sprehaja od biSe do hiše itd. Nedavno sem slišal nekega moža navajati besede pesnika, ki pravi: ,,Sama kravata in dolgi lasje,,, iz norca ženija nikdar ne store." Na svidenje! VcsfnSk mladinske orjanizacije. Št. Pavel pri Preboldu. Zopet se je ustanovil nov telovadni odsek pretečeno nedeljo, dne 16, t. m. pri tukajšnjem izobraževalnem društvui. Že dolgo se je gojila med fanti želja po tesnejM organizaciji, in ta želja se jim je sedaj izpolnila. NavduŠenje je velikansko, razpoloženje vsestransko. Takoj je pristopilo nad 25 udov. (Pred nekaj tedni prirejena sokolska slavnost je bila najboljŠa agitacija za ustanovitev Orla.) Za telovadnico je tudi že preskrbljeno. — Sedaj pa mladeniei, le pogumno na delo in vstrajno naprej po začrtani poti! Naj vas ne straši morebitno zasmehovanje nasprotnikov in druge ovire. V delu je zmaga! — Kaj pa dekleta? Po drugod se snujejo Dek.liške zveze, v kalerih se dekleta združujejo, poučujejo in navdušujejo za dobro stvar. Želeti bi bilo, da se tudi tu zganejo, tesneje poprimejo izobraževalTiega druStva ter se združijo v enaki organizaciji. Nasprotniki deJujejo vsestransko, naj li držimo mi roke križeni? Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud naj nam Bog blagoslovi! Sv. Petei* na Mcdvedovem selu. Mladeniška slavnost našili mladenieev-Orlov zadnjo nedeljo se je izborno posrečila. Lopo število domačinov in sosedov se je je udeležilo. Pričela se je s pesmijo ,,Slovo od lastovke". V imenu telovadnega odseka je pozdravil vse goste domači g. žapnik. Nato je zapel mešani zbor lepo pesem ,,Nazaj v planinski raj". Življenje, delovanje in raučeniško smrt slavnega predsednika ljudovlade Ekvador je v boljše razumevanje igre opisal g. župaik. Zapeli smo še pesem: Hišica očetova, Andrlič Jože je deklamoval prolog, in potem se je priCela velezanimiva žaloigra ,,Garcja Moreno". Nastopilo je 16 mladenieev, nekateri z ve6 vlogami. Igrali so izvrstno. Vsi so bili na svojem mestu, nekateri so se naravnost odlikovali. Igra ni lahka, zato vsa east našim vrlim Orloai, ki so prav s to igro jasno pokazali, za kake vzore se navdušujejo! Cujemo, da se igra še ponovi v nedeljo, dne 23. in 30. oktobra. Domačini in sosedje, posebno pa možje in mladenici, pridite ]>ogledat to igro. Vse žive dni vam bo ostala v najlepšem spominu! — Na svidenje torej v nedeljo! Sv. Jurlj v Slov. gor. Kaj izvanredna slavnost se je vršila pri nas v nedeljo, dne 16. t. m., združena z mladeniSkim shodom. Blagoslovila se je zastava mladeniške Marijine družbe. Zastava v vrednosti do (500 K, je krasno deio Č5. Šolskih sester v Mariboru, ki so vredne vsestranskega priporočila. Podpirajmo svoje Ijudi. Blagoslovil je zastavo vlč. g. gvardijan Nik.olaj Meznarič in služil slovesno sv. mašo, med katero je pristopilo 80 mladeničev k skupnemu sv. obhajilu. V16. g. dr. Hobnjec je v krasni pridigi priporočal mladeničem ljubezen, ki naj }o gojijo do Marije in jih vnemal zlasti za dve čednosti, za pokorščino in čisto življenje. — Popoldan je pri večernicah pomembne nauke polagal mladenicem na srce in jih vspodbujal k stanovitnosti vlč. g. gvardijan Meznarič, na kar se je vršil mladeniški shod na prostera. Cetudi je bil namenjen bolj za domaie, so prišli mladeniči iz vseh župiiij, Šentlenartske z zastavo, približno do 300. Udeležilo se je pa shoda občinstvo sploh, zlasti možje in lepo število mladenk. — Shod je pozdravil mladenu! Fuks Alojzij, na kar je g. dr. Hoivijec razvijal program naSi organizaciji nasprot- nih struj, svobodomiselstva: liberalizma. Z zgodovinskimi zgledi Irancoske, in zlasti sedaj portugalske revolucije je dokazal, kam pride človeštvo brez katoliških nafiel. Isto zasleduje tudi slovenski liberalizem, slovensko svobodomiselstvo, kateremu moramo napovedati neizprosen boj na celi črti. — G. poslanec Roškar, ki je zastavi botroval, je navdušeno govoril mladeničem, naf.bodo jtravi Marijini sinovi vverskem življenju, v lepem obnašanju, v dostojnem nastopu. Naj delajo čast in skrbijo za dobro ime sebi, domaei hiši, obfini, celi župniji. Naj nikdar ne posnemajo žalostnih zgledov svojih podivjanih tovarišev, ki delajo sramoto celi Iari. — G. dr. Kovačie je razvijal misel in opisal načrt, kako naj bo mladeničem zastava znamenje boja, boja zoper razuzdanost in podivjanost. Kot jeruzalemski romar je iz lastne skušnje pojasnjeval, da je neverni Turk, mohamedanec, krasen zgied marsikateremu slovenskemn surovemu, podivjanemu fantalinu glede vere, materinskega jezika, obnašanja in sploSnega vedenja. — Mladenič Cal Maks, Sv. Jurij v Slov. gor., je opozarjal tovariše na strast pijanfievanja in nečistovanja, vspodbujal jih je k resnernui delu doma, v druStvu, v političnem živIjenju, in opisal dnševno mo6 in lepoto vernega mladenica. — P o 1 j a n e c Ljud., Sv. Anton, je povdarjal, kaj poineni dober mladenič za sedanjost in prihodnjost, ako dobro porabi svoj čas, cas dela. čas setve. — h e t n i k Karol, Sv. Lenart, govori o namenu in geslu slovenskega mladenifia: Za Boga in domovino. — S e k o 1 Mibael, Jarenina, pozdravi v imenu jareninske MladeniŠke zveze in vzpodbuja k stanovitnosti. Proč sstrahora pred ljudmi! — S i š k a Janez, 5v. Trojica: Skupno naj bo delo slovenskih raladenj(*ev, katero izvršujmo v ljubezni do Boga in Marije v inedsel)ojnem spoštovanju. — G. kaplan Bosina, ki je vodil zborovanje, opozarja na trud in požrtvovalnost mladeniSkih voditeljev. Slovenska mladina naj jnn bo hvaležna s tem, da bujno poganja cvet izobrazbe in rodi bad kreposti sebi v blagor in domoviiii v koi>st. — NavduŠenost, ki je vladala na shodu, nam je porok, da je bil ta dan dan lepe setve v mladeniška srca, kateri naj da Bog obilno rast. Nasa mladhiska organizacija pa sme zopet zaznamovati krasen uspeb v svojem delovanju. Književnost in umetnost. § Trg Sredlšče. Krajepis in zgodovina. Spisal l>rof. Fr. Kovacič. Z zemljevidom središke občine, z desetimi slikami v tekstu in 24 tablicami. Izdalo Zgodovinsko društvo za Slovenski gtajer. Tiskala Cirilova tiskarna. Knjiga stane s pošto vred 5 K 60 vin. Ime pisateljevo jamči že za znanstveno vsebino tega obširnega domačega zgodovinskega dela. Ta knjiga j)a ni zanimiva samo za SrediŠčane, ampak mnogo poglavij je v njej, ki bodo interesirali tudi Širje kro,sze, ker se nanašajo na splošne razmere v slovenskih .Dokrajinah. Izdajanje knjig o domači zgodovlni po iiašem Zgodovinskem društvu podpirajmo s pridnim naročevanjem! § ,,Jakoba Alešovca izbrani spisi." Priredil Jožei Volc. III. zvezek.: Kako sem se jaz likal. 3. del. .,L.judske knjižnice" II. zvezek. Založila Katoliška bukvarna v Ljubljani. Cena broširani knjigi 1 K 20 vin., vezani 2 K. — S tem zvezkom se konča AleŠovčeva povest slovenskega trpina, posejana s pristnimi biseri nepokvarjene ljudske šaljivosti in s spomini na one blažene brezskrbne dni študentovskega življen.ja, ki ostanejo vsakemu nepozabni. Pnvest bo nudila vsakemu obilico najprisrčnejših zabav. § wIz dnevnika mladega poredneža". Ameriška šaljivka. Po angleškem izvirniku priredil JankoDolžan. Ljudske knjižnice 12. zvezek. Založila Katoliška ))ukva.rna v Ljubljani. Velja broš. 1 K 40 v*m., vez. 2 K 30 vin. ,,Ljudska knjižnica" nam v svojem 12. zvezku podaja povest, ki je zajeta iz dobe, katera je najbolj vesela, najbolj brezskrbna ter polna Saljivih dncrodljajev — namree iz otroškega življenja. Kolera. Kolera se ob Donavi vedno bolj širi. V Zemunu na Hrvaškem je obolel na koleri neki učenec III. razreda realne gimnazije. V Viškovcih je obolel na koleri delavec Pavel Iviš. v Borovu je umrla na koleri Kata Prodanovič. Iz raznili ogrskih mest javljajo najnovejše vesti 26 novib slucajev kolere, med njimi 12 smrtnili slučajev. V Trstu je dognala preiskava na zidarjn, jetnik.u Josipn Papaiepori, ki je dospel naiiioli četrtek iz Bari v Italiji preko Benetk v Trst, pravo azijatsko kolero. Oblasti so odredile tako obširne varnostne odredbe, da je skoro izključeno, da bi se kolera razširila. V Italiji zboli in umi-je vsak dan nekaj oseb na koleri. V Neapolju je 6 novih slucajev lcolere. 4 smrtiii: v okolici jo 14 novili slučajev kolere, v Apuliji 2 nova sluCaja kolere. V Petrogradu na Ruskem je obolelo v zadnjib 24 urah 11 oseb na koleri, 4 so umrle. Na TurŠkera se koleri tudi ne godi slabo. V Trapezuntu je na, novo obolelo na kolcri 12 oseb. umrle so 3. Hajnovejše novice. Iz pošte. Poštarica Marija Strahek v Muti je prestavljena h Gor. Sv. Kungoti. Morilca cesarice Elizabete so našli vfieraj zvečer obešenega v njegovi celici v Genevi v Švici. Pri Sv. Beuedlktn v Slov. gor. je umrl dne 14. t. m. g. Fr. Horvat, tamkajšnji ufiitelj in posestnik. N. v m. p.! Poročilo o živinskem sejinu na Dunaju, dne 17. oktobra 1910. — Na sejrau je bilo 3036 komadov rejene živine, 520 pašne živine, 1138 slabe živine; po vrsti 2803 volov, 690 bikov, 816 krav, 376 bivolov, skupaj 4694 komadov živiue. Prodajali so se dobro rejeni voli od 100 do llti K, na pol debeli od 90 do 103 K, slabejši od 80 do 95 K; dobro rejeni biki od 100 do 104 K, na pol debeh in slabejši od 86 do 96 K, izvanredno Jo 112 K; dobro rejene krave od 90 do 100 K, na pol debele in slabejše od 84 do 88 K, izvanredno do 100 K; slaba živina od 60 do 78 K, za 100 Kg žive te2e. — Tendenoa: Na današnjem sejmu je biio 990 komadov živine več kakor zadnjič. Kupeija z biki in slabo živino je bila jako živabna, biki so se prodajaJi kakor prejšnj; teden, slabi živini je pa cena pad'a za 2 K. Krave, slabejši voli in bivoli so se oddajaii v početku 2 K ceneje, pozneje pa zopet kaior prejčnji teden. V izven se je prodalo 750 komadov, neprodanib je ostaJo 4. Kmetijska ptdrnžnlct pri Šv. Juriju v Slov. gor. priredi t aedeljo dne 23. cktobra poučea ghod in sieer po tani maši v gostilniških proBtorih g. Fr. Krajnca Predaval bode g. živinozdr*Tnik <lr. Hngc Hmterlechner, o goveji kužni bolezni na parkljih in gobcih Ž Tinorejci, pridite v obilnem štenla! Kamnlca pri Marlborn. Prihodnjo nedeljo, 28. t m. cb 4. i;ri popoldne se vrši pri g KriBtoviču ua Razpoki pri Eamniei poučen gcspodarski shod za viničarje in poseBtnike,