MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Ooapoaka rt. II / Tddoa mdriMrt 9440, »prave 14» Uhaja razen nadalje In prašnikov vsak dan ah 10. url / Volja mesečno projomen v upravi al pa poStl 10 Din, dostavljen na da« 19 Din / Oglasi pa coolkM / Oglase eprejeau tadl oglaonl oddelek J«rtra“ v Ljubljani r Pattel tek avrt ra Boa It, 11.400 JUTRA 99 cSt. Popolna izolacija Dollfussovega režima PO SKLEPU EP1SK0PATA IN ODHODU STARHEMBERGA. * Diktatura malega avstrijskega kance-fi|na dr. Dollfussa je bolehala že od v$ega začetka na pomanjkanju linije in 2aIedja. To ni bila in ni diktatura gibanja, kakor fašizma v Italiji, narodnega socializma v Nemčiji ali boljševizma v Rusiji, marveč zgolj diktatura klike, ki je prišla do svojega izrednega Položaja čisto slučajno in zato tudi brez tesno določenega končnega smotra. Prav 2aradi tega je morda tudi zašla v neodpustljive napake, med katere moramo s{eti v prvi vrsti boj proti socialni demokraciji, pretiran afront proti narodnemu socializmu in s tem Nemčiji ter igro s Heimwehrom. Na ta način je že po ?rvih mesecih prijadrala tako daleč, da Je imela proti sebi ogromno večino avstrijskega prebivalstva, za seboj pa ^r.o negotove skupine, med katerimi le bila edin a resna in izčiščena krčanska socialna stranka, pa še s to je di ■ D o 11 f u s s postopal skrajno samovoljno. Na ta način ni zadovoljil nikogar, niti ne lastne stranke in ne Heim-tvehra. Prav zato v Avstriji danes skoraj ni Človeka, razen članov vlade' in najožjih okoli njih, ki bi notranje verjel v t r a-i e n uspeh sedanjega režima. Narodni socialisti mu neprestano prerokujejo konec, socialni demokrati so mu napovedali boj, drugi so pa gledali od strani, kaj bo. V ta položaj je prišel zato sklep Konference avstrijskih škofov pod vodstvom kardinala dr. I n n i t z e r j a, da se mora vsa duhovščina umakniti izjavnega političnega življenja, kakor prva strela iz pooblačenega neba. Ta sklep ne Pomeni nič več in nič manj kakor to. da le katoliška cerkev v Avstriji obupala nad ohranitvijo Dollfussovega režima in se umaknila zato, da njegov padec ne bi tudi nje podrl ali vsaj oslabil. Podgane so zapustile barko! Episkopat je računal cisto pravilno: če D o 11 f u so v režim Pade in zmagajo bodisi narodni socialisti ah socialni demokrati (zadnje sicer skoraj ni mogoče), bi gotovo planili po cerkvi, ker je podpirala diktaturo Pialega kancelarja. Zlasti pa bi bila cerkev oškodovana, če bi Dollfussa zamenjali h i 11 e r j e v c i. Mimo tega se je v Avstrijskem cpiskopatu prebudil nemški nacionalni duh, ki teži k sporazumu in sodelovanju z Nemčijo. Tako so sedaj zapustili dr. Dollfussa celo tisti, ki so bili edina trajna in trdna podlaga krščanske socialne stranke, na katero se je edino mogel opirati. Tudi ti ne verujejo več v njegov trajni Pspeh, tudi ti zavračajo njegovo s e p a-ra t i s t i č n o politiko. Toda istočasno s tem udarcem je prišel še drugi, prišel je iz vrst druge režimske skupine, iz i ■ ...i............. H e i m w e h r a. Knez Starhemberg se je sprl z režimom, zapustil Avstrijo in odpotoval baje za več mesecev v London. Iz vrst režima zatrjujejo sicer, da je voditelj Heim\vehra osamljen v svoji organizaciji in se ostalo vodstvo ne strinja ž njegovim mišljenjem, toda popolnoma tako gotovo ne bo. Nekaj pristaševima Starhemberg gotovo tudi med člani Heirmvehra, kajti kako naj bi bil sicer njen voditelj? Znano pa je tudi, zakaj sta se Starhemberg in Dollfuss razšla. Zato, ker je prvi hotel priti v vlado ali celo na predsedniško mesto in f a š i z i r a t i državo. Proti fašizmu Dollfuss načelno gotovo ni, je pa proti temu, da bi Starhemberg zavzel njegovo sedanje mesto. Pač pa je morda Dollfuss pioti fašiziranju, vsaj zaenkrat, iz taktičnih ozirov, ker se boji Land-bunda in njenega voditelja, prejšnjega podkancelarja inž. Winklerja, s katerim je pričel nedavno paktirati za vrnitev v vlado. Vsak sporazum z Landbundom in inž. VVinklerjem bi pa pomenil dejansko definitivno opustitev misli na fašizem, postopno likvidacijo diktature klike in o t o p i t e v ostrine proti Nemčiji. Znano je namreč, da Landbund ne odobrava preloma z Berlinom in brezobzirnega preganjanja narodnih socialistov. Toda Dollfussa so zapustili škofje in Starhemberg še prej, preden se mu je posrečilo pridobiti inž. Winklerja za vrnitev v vlado. Tako je-vsaj zaenkrat popolnoma sam, brez vsake trdne opore v javnosti in se lahko naslanja samo še na policijo, kot edino dejansko moč. Toda diktatura, ki se naslanja izključno le na bajonete, je skrajno šibka diktatura in mora prej ali slej izginiti. Se bo tako zgodilo tudi z Dollfussovo? Izključeno ni, vsaj pozneje ne, a mogoče je tudi nepričakovano naglo presenečenje. Dollfuss je zato v nevarnem precepu in alternativa se glasi: Ali držati dokler se še da brez vsake resne opore, ali pa postopna odnosno nagla likvidacija. V prvem kakor drugem primeru so iz-gledi zelo temni. Ce se zlomi ost bajonetov, je tu revolucija, če se pa nastopi pot likvidacije, stoji na njenem koncu pošast volitev z novim vstajenjem narodnih socialistov. Škofje to vidijo, in morda pomeni tudi Starhemberg-ovo odporovanjo v London strah predi preobratom, katerega njemu ue bi j bilo pametno počakati. Iz vsega tega sledi, da avstrijski problem prav za prav šele nastaja, in je bilo vse kar je bilo doslej, samo predigra. Od rešitve tega vprašanja je pa veliko odvisna tudi pot z u n a n j c politike v koncertu evropskih držav. Proti preosnovi Društva narodov ODLOČNA IZJAVA FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. FRANCIJA OSTANE ZVESTA NAČELU ENAKOPRAVNOSTI NARODOV. ANGLEŠKI LISTI O NEVARNOSTI PRE OSNOVE. AMERIKA NE PRISTOPI K DRUŠTVU NARODOV. PARIZ, 9. dec. Zunanji minister Paul-Boncour je sprejel včeraj zastopnike francoskega in tujega tiska in jim dal zelo važno izjavo o zadržanju Francije v vprašanju italijanskega predloga, nanašajočega se na radikalno reformo Društva narodov. Zunanji minister je izjavil med drugim: Francija je danes bolj kakor kdajkoli proti temu, da bi se poizkusila uveljaviti kakršnakoli hegemonija kake skupine velesil v ženevski mednarodni ustanovi. Društvo narodov bo slej ko prej ostalo podlaga francoske mednarodne politike. S tem pa seveda še ni rečeno, da se Francija upira vsaki spremembi pakta Društva narodov, toda pristala bi le na spremembo, ki bi zasledovala elastičnejše poslovanje. Z vsemi silami se pa upira vsakemu poizkusu spremeniti temelje Društva narodov. Francija vodi politiko miru. Društvo narodov garantira enakost narodov. Temu načelu bo ostala Franciia neomajno zvesta. Fran cija ne bo nikoli priznala nobene pogodbe, ali pakta,, ki bi bil sklenjen izven okvira Ženeve.« Francoski tisk se izraža zelo navdušeno o tej Izjavi Paula-Boncourja, ki izpoveduje na nedvoumen način stališče francoske vlade v tem vprašanju. PARIZ, 9. decembra. Iz Londona javljajo, da je liberalni list »New Chro ničle k objavil včeraj članek v zvezi z vprašanjem preosnove Društva narodov. List naglaša, da so nekatere reforme v Društvu narodov nedvomno nujno potrebne, našteva pa smrtne nevarnosti, ki bi jih za ženevsko ustanovo pomenila preureditev Društva narodov v konzorcij velikih sil, ki bi poskušale spremeniti karto Evrope ter to svojo odločitev naprtile ostalim državam, ki bi stvarno bile izključene iz ženevske ustanove. Te spremembe bi nedvomno izzvale novo vojno, ker noben dogovor še nikdar v naši zgodovini ni bil spremenjen drugače, kakor z orožjem ali svobodnim pristankom. WASHINGTON, 9. decembra. Vladni krogi naglašajo, da Združene države ne nameravajo pristopiti k Društvu narodov, pa naj se preosnuje kakorkoli. S tem odpade trditev Italije o nasprotnem. Boncour obišče slovanske prestolice MESECA FEBRUARJA BO OBISKAL FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER PRAGO, VARŠAVO, MOSKVO, BUKAREŠTO IN BEOGRAD. PARIZ, 9. dec. Kakor doznavata »Matin« in »Petit Parisien«, bo odpotoval zunanji minister Paul-Bon-cour meseca februarja v Prago in Varšavo ter tudi v Moskvo. Na povratku iz Rusije pa bo francoski zunanji minister obiskal tudi Bukarešto in Beograd, kjer bo razpravljal še z romunskimi in jugoslovanskimi državniki o vprašanjih razorožitve. PARIZ, 9. dec. Francoska vlada je sprejela obširno poročilo o pogajanjih francoskega poslanika Ponceta z državnim kancelarjem Hitlerjem. Po informacijah iz vladnih krogov se potr- juje vest o zahtevi Nemčije, da se Saar-sko ozemlje vrne brez plebiscita Nemčiji, da se ji odobri enakopravnost v oborožitvi s črtanjem onih klavzul mirovne pogodbe, v katerih se Nemčiji prepovedujejo posamezne vrste ofenzivnega orožja. Francoska vlada pa bo na te nemške zahteve odgovorila šele tedaj, ko se bo posvetovala s svojimi zavezniki. Potovanje Paula-Bon-courja v Prago in Varšavo ima namen, da pokaže tem zaveznikom, kakšne so nemške zahteve in na kaj bi Francija lahko pristala. Anglija za delno oborožitev Nemčije Dogajanja za razorožitev v odločilnem stadiju, nemčiji SE MORAJO IZPOLNITI NEKATERE ŽELJE. LONDON, 9. dec. Pogajanja o razorožitvi so prešla v odločilni stadij. Predsednik razorožitvene konference flenderson je no konferenci v Parizu (jačel vprašanje nadaljevanja razoro-dtverce konference pri angleški vladi, *em pogajanjem, ki jih je vodil Hen-jiersou z angleškimi ministri, prlsostvu •e tudi pariški poslanik lord Tyrrel. Vladni krogi potrjujejo vest, da sma-Ra angleška vlada za nujno, da se v sedanjem času Nemčiji ne dovoli Oboroževanje no njeni mili volji. Tudi 6e vse n e m š k e z a h t e v e ne mo-feio vzeti v obzir, vendar pa se bodo izpolnile nekatere njene upravičene želje, da bo tudi ona, kakor druge države zaščitena pred morebitnimi napadi. Britanska vlada vztraja na svojem stališču pri vseh pogajanjih s Francijo, Italijo in Nemčijo in bo vztrajala na tem, da se sprejme njen predlog. AMNESTIJA NA PRUSKEM. BERLIN, 9. dec. Pruski ministrski predsednik je izjavil, da bo z ozirotn na izid plebiscita za Božič izpuščenih iz koncentracijskih taborišč na Pruskem večje število kaznjencev. Beneš potuje v Pariz in Rim PARIZ, 9. dec. Kakor poročajo iz Prage, bo odpotoval češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš 15. t. m. na povabilo francoske vlade v Pariz, od tam se bo pa odpeljal v Rim, kjer bo konferiral z Mussolinijem. Iz Rima se bo vrnil dr. Beneš neposredno v Prago. Mussolinijev neuspeh pri Litvinovem VARŠAVA, 9. decembra. Po sestanku ruskega zunanjega ministra Litvinova z Mussolinijem so nastale razne kombinacije o političnem ozadju potovanja Litvinova v Berlin. Zatrjevalo se je, da je Mussolini pridobil ruskega državnika za sestanek z nemškim zunanjim ministrom Neurathom in morda tudi s Hitlerjem. Vse to so bile prazne kombinacije. Lltvi-nov je potoval v Rusijo res čez Berlin, toda tam se je sestal samo z ruskim poslanikom in z nobenim nemškim državnikom. Tudi ni Litvinov potoval na Dunaj k Dolifussu, marveč sc jc sedaj vrni! v Moskvo čez Varšavo, kjer se pa ni ustavil. Tukajšnji listi sklepajo iz tega, da se je Mussolinijevo posredovanje medi Rusijo in Nemčijo ponesrečilo. Tudi v Društvo narodov Rusija ne misli vstopiti. (Mi smo to v uvodniku vnaprej prerokovali. Op. ur.) ODMEV GOSPODARSKE KONFERENCE. LONDON, 9. dec. Sir Arthur Bal-four, ki je bil vodja angleške delegacije na svetovni gospodarski konferenci, je imel predavanje, v katerem je poročal o vzrokih poloma te konference. Po neki vesti Reuterjevega urada je Balfour izjavil, da so nesoglasja, ki je nastalo, krive samo Zedinjene države. PROTI STRANKAM NA JAPONSKEM. TOKIO, 9. dec. Bivši vodja japonske delegacije pri Društvu narodov in na konferenci za razorožitev Mačuoka je v imenu nacionalnega edinstva izdal apel, po katerem naj bi se ukinile vse politične stranke. V tem apelu naglaša, da bo prvi, ki bo izstopil iz držav- Dnevne vesti Otvoritev razstave Petorice" hotela »Orel«. 11. uri dopoldne dvorani hotela razstava kluba Terasna dvorana Včeraj je bila ob otvorjena v terasni »Orel« umetnostna Pctorice«, ki jo tvorijo akad. slikarji, profesorji Karel Jirak in Ivan Kos iz Maribora, Albert Sirk od Sv. Lenarta v Slov. gor, Franjo Košir iz Ptuja in Didck iz Celja. Razstavo je otvoril s pozdravom in obrazložitvijo programa nove skupine gl prof. jirak. Pozdravil jc zlasti mestnega župana g. dr. Lipolda,^ državnega pravdnika g. dr. Jančiča, okrajnega .glavarja g. Makarja, go. Maistrovo ter zastopnika cerkve g. msgr. Umeka in predstavnike drugrih oblasti, društev, šol itd. Obisk pri otvo ritvi je pokazal, da je tudi še sedaj v Mariboru precej zanimanja za našo domačo likovno umetnost. Naši slikarji so razstavili okoli 100 slik in grafik, ki kažejo precej enotno usmerjenost nove skupine. Prav zato ie ta razstava ena najbolj enot nih med vsemi dosedanjimi in zato tu Lovci svojemu pokojnemu tovarišu. Včeraj zjutraj se je skupina lovcev pod vodstvom mariborskega fotografa g. La-šiča podala na lov v kamniške revirje. Ker pa ni mogla pravočasno prispeti na pogreb pokojnega tovariša inž. Albina Černeta, je r.a prostem polju počastila njegov spomin. Ob tej priliki sta spregovorila lovca gg. Lasič in Gustinčič, ki sta obudila vse lepe lovske zgodbe in spomine, ki so jih lovci preživeli in doživeli v družbi pokojnega tovariša in bodo vsem ostali v najlepšem spominu. Nato so mu zaklicali trikratni »Slava« in oddali v znak njegove počastitve častni strel. Sestanek brezposelnih absolventov trg. akademij ter sorodnih šol ni danes temveč v četrtek, 14. dec. ob 20. uri v Delavski zbornici, 3. nadstropje. Darila za Božič: pisemski papir, amaterske albume, spominske knjige, polnilna peresa, koledarje, šolske potrebščine kupujte le pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11. RAOIO MARIBOR specialno podjetje za radiotohniko, Glavni trg ob državnem mostu di ena najboljših. Kdor SC hoče sezna- ima v zalogi radioaoarate vseh vodečih tovarn, lliti Z našim domačim slikarstvom, mo- od detektorja do 10-cevnega superheta. Intere-ra obiskati to razstavo, ki jc odprta naj zahtevajo v lastnem interesu ponudbe vsak dan od. 9. dopoldan do 16. popol-_______oz. hrezobvezno predvajanje, dan do 22. t m. Kakor že objavljeno, bo v sredo 13. t. ni. ob 20. uri koncert pevskega društva »Jadran«. Na sporedu so samo izbrane narodne in umetne pesmi. Med tem For-sterjev »Spak«, Vasilja Mirka »Katrica«, »Telovaji« in druge. Na sporedu je tudi ruska narodna >Lj ul me m« in slovaška »Pasol Janko«. Ker je društvo »Jadran« v tem letu kakor tudi v prejšnjih letili rado sodelovalo pri raznih narodnih prireditvah in manifestacijah, naj si bo v Mariboru ali v okolici, posebno v severnih ob mejnih krajih, pričakujemo, da bodo vsi to upoštevali ter se z udeležbo koncerta oddolžili. Za svojega se odda. Pod tem naslovom smo pred dnevi priobčili v našem listu vest tukajšnjega socialno-politične-ga urada, v katero pa se je vrinila neljuba pomota. Socialno-politični urad odda za svojo 5 mesecev staro siroto deklico in ne dečka, kakor smo poročali. Azilni sklad PTL je dosegel v novembru 1933 vsoto Din 77.148. Liga sc vsem 'darovalcem zahvaljuje najprisrčneje. — Razveseljivo bi bilo. če bi ta sklad dosegel do konca tega leta stotisoč dinarsko vsoto. Pozdravljati bi bilo tako novoletno darilo, ki ga zmorejo seveda le imovi-tejši sloji. Lep pogreb pri Sv. Barbari. Včeraj so na barbarskem pokopališču pokopali u-glednega posestniku v Zimici g. Martina Senekoviča,. očeta mariborskega okraj nega glavarja g. dr. Ivana Senekoviča. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva in so prišli njegovi prijatelji te- znanci od blizu in daleč, da mu izka žejo svojo zadnjo čast.. Pokojnik je bil POZIV MARIBORSKI JAVNOSTI. — Jutri nas obiščejo bratje iz Korotana. Dopoldne ob 10. uri prirede pevski koncert, pri katerem bo sodelovala tudi mariborska Glasbena Matica, v kazinski dvorani. Dolžnost vse nacionalne javnosti je, da se tega koncerta udeleži v čim večjem številu In tako moralno podpre delo naše narodne manjšine onstran Karavank. Zadnja pot inž. Albina Černeta. Ob ogromni udeležbi občinstva so včeraj popoldne na pobrežkem pokopališču pokopali nenadoma umrlega gradbenega nad-svetnika g. inž. Albina Černeta. Iz mrtvašnice splošne bolnišnice se je razvil dolg sprevod, pri katerem je igrala ža-lostinke godba »Danica«. Med pogrebci smo opazili številne ugledne meščane in zastopnike raznih organizacij. Pogreba se je udeležil tudi župan mestne občine mariborske g. dr. Lipold s predstavniki raznih odsekov mestne občine. Ob odprtem grobu se je poslovil prvi od pokojnika magistratih ravnatelj g. Rodošek v imenu občine in Stavbene zadruge Pohorski dom. Za podružnico Slovenskega lovskega društva, katerega agilni član je bil pokojnik, je spregovoril ob grobu bančni ravnatelj g. Pogačnik. Nagrobnice pa je pel pevski zbor društva magistratnih nameščencev. Bodi pokojniku ohranjen časten in trajen spomin! Zgodovinsko društvo v Mariboru je vse splošno priljubljen in zelo ugleden radi koncerta Korošcev preložilo svoj j posestnik, ki ga bodo vsi ohranili v traj' redni letni občni zbor na soboto 16. de- j nem spominu! ceinbra ob pol 17. (pol 5.) uri. Kraj in ' Krajevni odbor Rdečega križa v Krče dnevni red isti • vIni priredi v nedeljo, 10. t. m. popoldne Mariboru. V pono-1 * 16. uri v gostilni »Promenada«, Tom- Ljudska univerza v deljek 11. decembra koncertira v kazinski dvorani prof Ljubljani g. Kario Rupel. Na klavirju ga spremlja gosp. Zarnikova. Prodaja vstop nič na običajnih mestih V petek 15 dec., modernih godcev. Kdor predava g. umver. prof. dr. srcc za fiez 20() ubogih> prezebajočih predsednik Akademije znanosti v Zagre- k krgevinske šole. se bo tc prircdit-b-> o edinstvenem zgodovinskem heroj- - y H tJwbre voJjo ude|c2il. da jim s tem skem liku »Aleksandru vehketn«. veliki •slCev drevored, v korist uboge šolske konzervatoriia v (Jecf -sječolov z n,nogimi dobitki. Obenem oq to družinski zabavni večera za občane iz Krčevine ter naše prijatelje iz Maribora in okolice. Vstopnine ni, svirala bo pa Umi Gemo sn@tilalh$&6 REPERTOAR. Sobota, 9. decembra ob 20. uri: »Orlov«. Red B. Gostovanje Dj. Trbuho* vica. Nedelja, 10. decembra ob 15. uri: »P°P Čira in pop Spira«. Znižane cene. Po* slednjič v sezoni. — Ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«. Prvič. Ob petnajsti ob* letnici smrti Ivana Cankarja. Ponedeljek, 11. decembra: Zaprto. Torek, 12. decembra ob 20. uri: »Orlov«. Red A. Poslednje gostovanje DjukO Trbuhoviča. Poslednja jiprizoritev komedije »PoP Čira in pop Spira« ho v nedeljo, 10. tiu. ob 15. uri. Vsebina tega dela, ki je dramatizirano po znanem Sremcevem romanu, je jako zabavna ter v neštetih komičnih situacijah prikazuje začetek in posledice spora med dvema pravoslavnima popoma. Na to predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Veljajo zniža* ne cene. V spomin petnajstletnice Cankarjeve smrti uprizori mariborsko gledališče v nedeljo, 10. trn. zvečer prvič v letošnji sezoni dramo »Kralj na Betajnovi«, eno izmed najboljših pisateljevih del, ki §# pravkar uprizarjajo tudi v Beogradu-Režijo vodi gl. režiser J. Kovič. Pred predstavo govori znani mariborski odvetnik in pisatelj dr. Maks Žnuderl spominsko besedo. Počastimo spomin našega velikega umetnika s polnoštevil* rifm obiskom te predstave! Kdor hoče svež in zdrav ostati, nai popije en do dvakrat na teden pred zaj* trkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občut kov iri posledic pronrptno odvaja. »Fran* Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. i ve iz i nekoliko pripomore do prepotrebne obut Budilke Din 58*» \ Kuhinjske ure I ©in 120"- Nihaine ure Din 400"- urar M. J!ger-fev sin Maribor. Gosposka ul. 15 Plačilo na obroke! Plačilo na obroke i General Rudolf Maister častni občan marenberški. Na seji 30. novembra jc občinski odbor občine Marenberg izvolil osvoboditelja Maribora in severne meje g. generala Maistra za svojega častnega občana. Božične počitnice v šolah. Prosvetni minister je podpisal odlok, po katerem ostanejo tudi letos božične počitnice nedeljene in enako dolge za vse kraje v državi. Trajale bodo enako dolgo, kakor lansko leto. To spremembo je dosegel minister g. dr. Albert Kramer, ki je nastopil proti deljenim počitnicam zlasti s stališča razmer v Sloveniji. Ipavčeva župa vabi vse pevce in ljubitelje koroške narodne pesmi, da 'sc v čim večjem številu udeleže jutrišnjega koncerta, ki bo ob 10-. uri dopoldne v kazinski dvorani. Pri koncertu bo sodelovala tudi mariborska. Glasbena Matica. Dolžnost naša je, da izkažemo s svojim številnim obiskom koncerta našim bratom svojo ljubezen, ki jo po vsej pravici zaslužijo. Usmilite se revnih šolarjev! Jutri v nedeljo 10. t. m. priredi krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini v restavraciji j »Promenada« v Tomšičevem drevoredu j ob 16. uri dobrodelno prireditev, in sicer J v prid ubogim šolskim otrokom iz krčevinskega okoliša. Na prireditvi bo srečo-Iov z 2000 srečkami in krasnimi dobitki. Vstopnine ni nobene. Dobri ljudje, udeležite se prireditve v kar največjem številu, ker boste s tem pomagali ubogim šolarjem, ki prezebajo v hudi zimi, ker nimajo potrebne obleke in ne obuvala. Skloptieno predavanje Vlada Cizlja: »Kot smučar in planinec na naših koroških gorah« v kinu »Apolo« v sredo 13. ob 20. uri in 14. decembra ob 16. uri. Valu Zimskošportni podsavez. Starešine AKD »Jadrana« imajo svoj redni sestanek v torek, 12. t. m. ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu«. Vljudno vabljeni so tudi starešine izven Maribora. Pomislite, kakšno zapostavljanje! Šele danes obišče sv. Miklavž brezposelne intelektualce, da jim razdeli darila, ki so mu letos še ostala. Razdeljevanje daril se prične ob 20. uri v Glasbeni Matici, soba 6. Dostop imajo samo člani Zveze mladih intelektualcev. Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica v Nar. domu ponovi v nedeljo 10. ! trn. ob 15. uri 11. del »Zakletega kraljica«. Opozarjamo na Inserat nove zabavne knjige »Don Kihot« izgovori: (Don Ki- šot), ki opisuje prebrisane'1'" nlcmeiritni-ka„ imenovanega tudi viteza žalostne postave, tako zanimivo, da bo razvedrila mlade in stare. Danes vsi V NARODNI DOM na Miklavžev vežer! Pozimi, ko narava leskeče v kristalih, kaj radi hodimo na izlete. Čemu pa tudi ve in obleke. Ta apel naj velja obenem ne, saj je zima naravnost očarljiva in v kat prošnja in vabilo odbora R. K. do marsičem prekaša pomlad. Neprijetno «e oi.č nstva. Božič prihaja, praznik radosti j samo to, da mnogi pozabijo, da je že zi-za vse one, ki so razmeroma še dobro si-. ma, da so dnevi zelo kratki in da so noči tuirani, naša človečanska dolžnost je, da, ledeno mrzle. In kakšne so posledice iz- naredimo nekoliko veselja tudi našim v uboštvu živečim, bedo in mraz trpečim otročičem! Usmiljena srca pa prosi od- letov pozimi? Navadno se človek prehladi, zato je potrebno, da prehlad že v kali zatremo, ker je čestokrat lahko uso- bor, naj naslednje dneve izvolijo darovati; den za človeško življenje. Vsakemu pa za srečolov še kakršnekoli dobitke. j je znano, da so proti prehladu najboji .......................................... j učinkovite Aspirin-tablete. Na to med j nami ne sme nikdo pozabiti! Miril kraljica Čokoladfc' Hotel Haibwid(, v soboto jazz-band, v Specialitete so: MLEKITA — mlečna čokolada. KAVITA — mlečna s kavinim okusom. MASL1TA dezertna čokolada brez primesi. SADVITA — sadje v čokoladi. Zapomnimo imena, da’ moremo zbirati no svojem okusn. ko kupujemo čokolado. 4672 Kino Union. Do vključno ponedeljka dunajska veleopereta »Kralji valčka« 'z Wl!lijem Fritscheni, Renato Mtlller, Roso Baršonv in Paulom Horbigcrjem. Prihodnji spored bo prekrasni ljubavni film ameriške produkcije »Poslednji korak« s filmsko divo Joano Cravvford in Nilsom Alsterjem; v nemškem jeziku. Grajski kino. Od danes sobote dalje sijajen velefilm »Sen o sreči < (Zbogom lepi dnevi). Brigita Helm. Krasen film poln melodiozne glasbe in izbornega petja. Bujni naravni posnetki Španije, zemlje razkošja, strasti in pesmi. Pariš. Nica, Biaric, znameniti Lurd, svetovno kopališče San Šebastian. Revija najkrasnejših toalet, zabava, napeto zanimivo dejanje, mnogo veselja in še več razkošja, sijaj in ljubezen. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabemu želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oporišču, srbečici osvobodi naravna »Franc Jožefova« voda telo vseh nabavnih strupov gnilobe. SIRITE ..VECERNIKT '! nedeljo jutranji in večerni koncert. Na splošno zahtevo gostuje g. Sven* j guli 13. decembra v »Veliki kavarni«. Dober plen naših finančnih oblasti. Ko je pred dnevi neki znani mariborski trgovec nameraval vtihotapiti okrog 20 kg čipk, so ga na meji pri Št. liju zasačili naši varnostni organi. Trgovec se jim j® zdd sumljiv in so pri preiskavi našli pod streho avtomobila omenjeno tihotapsko blago, ki so mu ga zaplenili in mu naložili kazen 36.000 Din. Tri nezgode. V Činžatu si je predvčerajšnjim 62-letni posestnik Jože Korman zlomil levo nogo pod kolenom. V Jan Kolarjevi ulici stanujoča llletna železničarjeva hčerka Hermina B'1,'«vova pa si je zastrupila kri na desni nogi. Na poledenelih tleh je včeraj popoldne padla 47-letna Roza Rothova in si zlomila levo roko. Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Izvirno vremensko poročilo s pohorskih vrhov 9. decembra ob 7. uri zjutraj: Mariborska koča, Pohorski dom — 8 C, oblačno, 20 cm novega pršiča; Pesek —7 C, oblačno, 1.10 m snega, skakalnica uporabljiva, smuka izvrstna; Senjorjcv dom 9 C, oblačno, 20 cm novega snega, smuka dobra; Sv. Lovrenc na Pohorju —• 6 C, oblačno, 37 cm snega, smuka ugodna, Činžat — 5 C, oblačno. 30 erfl snega, smuka dobra; Ribnica na Pohorju — 5 C, oblačno, 25 cm snega, smuka dobra; Rimski vrelec — 6, zelo oblačno, 30 cm novega .m-5'"« smuka idealna. Izborno blago za plašče in obleke Tekstilna Biidefeldt moderne vezave in barve Gosposka ulica 14 Predsednik Lfudske univerze inž. ]anko Kukovec 50ietnik Danes izpolni zaslužni predsednik Ljudske univerze g. ing. Janko K u k o-'7 e^c 50. leto svojega življenja in obenem . predsedništva pri Ljudski univer-Z]’ Navdaja ga lahko ponosna zavest, da le vršil sicer tiho in skoraj da širši javnosti neopaženo kulturno poslanstvo, ki se Po svojih uspehih vse bolj in bolj odra-v kulturnem življenju Maribora. General Maister častni občan pobrežki SLAVNOSTNA SEJA POBREŽKEGA OBČINSKEGA ODBORA. V prleški prestolnici Ljutomeru mu je tekla zibelka, kjer je bil rojen 9. decembra 1883. leta. Po domači ljudski šoli je obiskoval nižjo realko v Mariboru, višjo v Ljubljani, nakar je študiral na curiški tehniki ter bil tam diplomiran za inženjer ia. Pričelo se je zanj burno življenje. Deloval je v Inomostu, Petrogradu (Rusija ie domovina njegove žene), Milanu in Trstu. Vojna vihra ga je postavila na vo-husko, nazadnje pa na italijansko bojišče. Po končani vojni ]e po enoletnem bi-^aiUu v Ljubljani (pri direkciji železnic) končno našel v Mariboru pravo in stalno zatočišče. Že rano ga je gnalo h knjigam. Svetovljansko naobraženemu (saj obvlada več svetovnih jezikov) le bil odprt ves kul turni duhovni svet. Kot dijak je mnogo de loval pri igralskih poizkusili sošolcev, teli zanositih nrilikah mladinskega navdušena in prekipevajočega idealizma. Njegova socialna usmerjenost, ki se ie ob bivanju v Rusiji posebno poglobila, pa ga ie že rano ogrela za velikega Danca Grundtwiga. V Mariboru se je oprijel z Vsem ognjem dela za ljudsko prosveto, ko mu je prav Liudska univerza nudila Ustrezajoče poprišče. Pripravil je premnogo število izredno uspelih predavanj ■z vseh področij kulturnega in znanstvenega udejstvovanja, muzikalnih prireditev, slikarskih razstav, poučnih izletov itd. Za mariborsko prosvetno življenje, ki Sa je v toliko obogatil, je njegovo deio neminljivega pomena in važnosti. Na tleh Ljudske univerze ne sreči vaš samo predavateljev vseh strok naše domov:ne. tu sino imeli priliko cesto poslušati znanstvenike in umetnike svetovnega slovesa. Delo za Ljudsko univerzo po zamisli Orundtvviga jo dalo življenju g. inž. Kukovca smoter in prepotrebno popolnost, ki jo ozka poklicna dolžnost terja za svoje neobliodno dopolnilo. Za vse njegove zasluge ga je izredni občni zbor Ljudske univerze izvolil za svojega častnega člana dne 15. novembra; častna diploma, umetniško delo g. Prof. Kosa, mu bo slovesno izročena ob Priliki koncerta violinista g. Rupla v ponedeljek 11. decembra v veliki kazinski dvorani, kamor vabimo vsa kulturna društva in njegove številne prijatelje. Mi, njegovi prijatelji in sodelavci, pa belimo svojemu vzornemu predsedniku, naj bi njegovo neumorno delo rodilo mnogo plemenitega sadu, naj bi njegova odlična osebnost ob tem nesebičnem udejstvovanju rastla nam vsem v dramilo, narodu pa v čast in ponos! Dar gasilski četi. Tovarna Hutter in drug je darovala namesto venca na grob bok. inž. A. Černeta Din 500 mariborski Gasilski četi. Darovalcu na iskrenejša zadala. drugim pa: posnemajte! Včerajšnji dan bo ostal večno zapisan v analih okoliške občine Pobrežje. V lepo okrašeni Renčljevi dvorani se je dopoldne ob 10. sestal k slavnostni seji celoten^ občinski odbor z županom gosp. V o I k o im na čelu. Priča zgodovinskega dogodka pa so bili tudi številni Maistrovi borci in predstavniki raznih nacionalnih, kulturnih in stanovskih organizacij. Navzoči so bili med drugimi predsednik Zveze Maistrovih borcev g. Š k a b a r, podpredsednik g. Jože M a 1 e n š e k, blagajnik g. F?an Lukmar, tajnik gosp. L i p u š, odbornik g. G u š t i n, nadalje zastopniki pobreškega Sokola g. Joško Klemenčič, pobreške strelske družine g. Milan Klemenčič, pevskega društva »Zarje« g. Ciril J a nč a r, Narodne obrane in stranke JNS g. Anton P o-žar, predsednik Združenja nacionalnih železničarjev in zastopnik Narodne strokovne zveze g. Rudolf Tumpej, predstavnik tezenskega Sokola g. Fr. Tuša k, tezenske strelske družine g. Adolf Jagrovič, tezenske kolesarske sekcije »Peruna« g. Franc K um ere, tezenske krajevne organizacije JNS g. Fr. S pes, in končno še zastopnik gasilskih čet, in sicer dogoške g. Silvester Tkalčič, zrkovske g. Alojzij Sel, brezijske pa g. Avgust Ferlinc. Ob napovedani uri je otvoril slavnostno sejo župan g. Matija Volk. Po pozdrav nem nagovoru je v izbranih besedah obrazložil željo in dolžnost, ki je že delj časa ležala v srcih Pobrežanov, nato pa vzneseno predočil sklep, da je občina Pobrežje izvolila osvoboditelja Maribora in severne meje generala Maistra za svo jega častnega občana. Ob viharnem odobravanju in vzklikanju generalu Maistru je bil sprejet omenjeni sklep. Ko se je poleglo navdušenje, je povzel besedo slavnostni govornik občinski odbornik, učitelj g. Franjo L u k n a r. V slavnostnem razpoloženju in s krepkimi poudarki jc razvil sliko naše nedavne preteklosti in priklical spomine na tiste dni. ki so bili prevažni za usodo našega naroda. Navajal je med drugim, da ni še dcigo od tega, ko smo svečano praznovali največji naš praznik, praznik našega osvobojenja. In z isto ljubeznijo, z istim navdušenjem, ki se je prelivalo ob slavnostnih dneh, dokumentiramo mi danes ljubezen in spoštovanje do tistega, ki je vsekal s svojim mečem zgodovino našega naroda, povzdigujemo zvestobo do našega osvoboditelja generala Rudol-ta Maistra. (Viharno odobravanje in vzkli kanje.) Odkar se je naš narod naselil na tem lepem kosu zemlje, se ni med nami rodil mož, da bi mu dal to, kar mu je da1 general Maister. On je bil tisti, ki je s svojo četo žilavih borcev osvobodil Maribor in njegovo zaledje stoletnega robstva. General Maister je bil tisti, ki je dejal, kdor bi hotel stopiti na našo zemljo, bi moral le preko trupel njegovih hercev. Če ne bi bilo njega, bi mi danes ne zborovali tu, ali pa morebiti v drugih razmerah. In vsega tega se zavedamo vsi, ki smo združeni kot družina v pobreški občini. Zato je bila naša sveta dolžnost, da se mu oddolžimo s skromnim priznanjem, da ga povabimo in izvolimo v naš krog kot častnega občana. To priznanje naj bo skromen dar ljubezni in naše trdne zvestobe. Nato jc naprosil navzočega predsednika Zveze Maistrovih borcev g. Škabarja, naj mu ponese in izroči izraze verne zvestobe in vdanosti in naj sprejme to priznanje v znale globokega spoštovanja. V imenu občinskega odbora in kot njegov borec je slavnostni govornik izrazil ob koncu srčno željo, da bi general Maister še dolgo užival sadove svojega plodonosnega dela, da bi še mnogo leta gledal srečen Maribor in njegovo zaledje, srečno Jugoslavijo. V imenu Zveze Maistrovih borcev je spregovoril nato njen predsednik gosp. Škabar, ki je izrazil svoje veliko veselje nad tem svečanim aktom pobreškega občinskega odbora in podčrtal dejstvo, da je pobreška občina prva za m^riKirsko. ki je počastila generala Maistra tako,, kakor zasluži, obenem pa ve- lja to priznanje tudi vsem njegovim zvestim borcem. Želel je tudi, naj bi vzgledu Pobrežja sledile vse občine, ki se raztezajo ob meji in po solnčnih slovenskih goricah ter tako izkazale čast njemu, ki jih je osvobodil. Za njim se je oglasil k besedi g. Franjo T u š a k in v imenu Sokola v daljšem, globoko zamišljenem govoru podčrtal zgodovinski pomen včerajšnjega dne, ko je občina izvolila za svojega častnega ob čana junaka, ki je potegnil meč, katerega blesk nam je zažarel kot sobice zlate svobode. Nato so spregovorili še gg. Ivan T o m a ž i č, Anton Tončič, Rudolf T u m p e j, Joža Malenšek in Avgust Škabar. Ker se nikdo več ni javil k besedi, se je župan g. Volk zahvalil vsem govornikom in zaklical našemu kraljevskemu domu ter podal besedo občinskemu odborniku g. Antonu Požaru, ki je sporočil sklep zadnje občinske seje, na kateri je bila izražena želja, da se imenuje za častnega občana pobreške občine tudi o-krajni glavar g. Milan Mak ar, ki je vselej imel mnogo razumevanja za strem ljenja občine in jo podpiral z vsemi svojimi C IK O R 11A PRAVI DOMAČI IZDELEK sredstvi ter si tako pridobil nešteto zaslug. Navzoči zborovalci so tudi ta sklep z veseljem pozdravili in odobravali, nakar je župan zaključil pomembno sejo, ki je potekla v slavnostnem razpoloženju. Koroški pevci med nami NAVDUŠEN SPREJEM IN SIJAJNO U SPELI KONCERT KOROŠKIH PEVCEV' V RUŠAH. PEVCI NA PO TU SKOZI MARIBOR. Završčalo je po Malem Beogradu: Korošci pridejo! Namah sp se Ruše odele slavnostno. Na sleherni hiši je zaplapolala narodna trobojnica. Na kolodvoru se je ob prihodu koroških pevcev zbrala množica Rušanov. Kdor je le utegnil, je pohitel, da pozdravi brate, ki nam prinašajo sladko koroško pesem. Bratom v pozdrav je igrala gasilska godba, v imenu občine pa jih je prisrčno in toplo pozdravil ruški župan g. Lešja k. Sprejel jih je tudi domači pevski zbor in jim zapel -Buči morje ...« Dekleta pa so pripela na prsa došlim pevcem rožmarin, povezan z narodnim trakom. Nato se je formiral sprevod, ki je krenil proti vasi. V šoli je bila zbrana vsa šoiska mladina in je v imenu učiteljstva pozdravil koroške pevce šolski upravitelj g. Bregant, otroci pa so zapeli koroško narodno »Tam kjer teče bistra Zilja«. Za lep sprejem se je v prisrčnih besedah zahvalil vodja zbora župnik g. Vinko Poljanec. V popoldanskih urah so si gostje ogledali tovarno za »dušik, kjer jim je inž. g. Teržan razkazal in tolmačil obratovanje in poslovanje tovarne. Čeprav sami kmetski fantje, so se pevci živo zanimali za vse. Ruški Sokol je priredil dragim gostom na čast banket v Sokolskem domu, na katerem so se zlasti izkazale ruške žene in dekleta, ki so pevcem ves čas prav pridno stregle. Ponovno jih je v imenu občine pozdravil župan g. Lesjak, nadalje so pevce pozdravili še g. inž. T e r-ž a n v imenu Sokola, g. Požar v iane-nu pevskega društva »Ruše«, šolski u-pravitelj g. Bregant v imenu učiteljstva, v imenu Bralnega društva pa g S t a n i. Za ljubeznivost in gostoljubnost sta se zahvalila župnik g. Poljanec in zastopnik centralnega odbora kluba koroških Slovencev iz Ljubljane. Med teni pa se je dvorana Sokolskega doma napolnila do zadnjega kotička. Zbrale so se vse Ruše od preprostega delavca in kmeta do veleindustrtjea. Obnovila se je znana tradicija Rušanov, da v nacionalnem čuvstvovanju ni med narodom razlike. Burno pozdravljeni so se koroški pevci pojavili na odru. Odposlanec iz Ljubljane je uvodoma orisal po-1 >aj našega naroda na Koroškem, kjer . nški »Herrenvolk« noče dati in priznati našim bratom prav nobenih pravic. Naglasil je razliko med šolskimi pravicami nemške manjšine pri nas in krivicami naše manjšine na Koroškem. Dejal je, da so najhujše zlo in naša največja sramota odpadniki našega naroda in da prav po krivdi teh ne more priti do sožitja med obema narodoma na , Koroškem. Za njim je povzel besedo vodja zbora župnik g. Poljanec, predstavil pevce itt orisal njih življenje, njihov trud, veselje in vztrajnost, ki jo imajo v pevskih društvih. Za prisrčne in lepe besede je žel govornik spontan aplavz. Že s prvo pesmijo so koroški pevci o-svojili vsa navzoča srca. Navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke. Med odmorom je pevce pozdravil še gospodar sokolskega doma g. Hinko P o g a-č n i k, v imenu domačega pevskega zbora pa jim je podaril g. Požar krasen šopek nageljnov. V drugem delu sporeda so morali pevci ponoviti nekatere pesmi. Zlasti so ugajale »Pojdemo u Škofiče«, »Sm se rajtov ženiti«, »V Šmihelu ano kajžico mam«. Njihova pesen* je bila tudi z umetniškega vidika na višku, predvsem če upoštevamo, da so združeni kar štirje zbori. Navzoče občinstvo ni štedilo s ploskanjem in sta bila požrtvovalni pevovodja g. Pavel Ker-n j a k in zbor deležna burnih aklamacij. Po končanem sporedu se je razvil v dvorani družabni večer, pri katerem je pel ruški pevski zbor, ponovno pa so morali zapeti tudi gosti. Težko je bilo slovo ob trdni obljubi, da še pridejo. Pre pričani pa so Rušani, da so dragi gostjo odnesli na med njimi preživete urice najboljše vtise in lepe spomine. Včeraj, na praznik, so koroški pevci s prvim koroškim vlakom prispeli v Maribor. Mariborčani jim niso priredili ofi-cielnega sprejema, pričakovali so jih na kolodvoru le predstavniki mariborskega kluba koroških Slovencev, zastopnik mestne občine in njihovi rojaki. V imenu kiuba jih je pozdravil g. prof. dr. Kotil i k, v imenu mestne občine pa občinski svetnik, koroški rojak g. dr. Miler. Za prisrčen sprejem se jim je zahvalil vodja, župnik g. Poljanec. Nato so odšli v frančiškansko cerkev k maši, ki jo je daroval župnik g. Poljanec in pri kateri je pel del zbora. Po maši so gosti zaju-trkovali v »Astoriji«, si nato ogledali mesto in obedovali v Narodnem domu. Z opoldanskim vlakom pa so se odpeljali v Ljutomer, kjer so zvečer priredili koncert. Iž Ljutomera so se danes podali v Ptuj, kjer bodo zvečer nastopili v gledališču, jutri v nedeljo zjutraj pa prispejo v Maribor, kjer bodo priredili ob 10. uri koncert za srednješolsko mladino v kazinski dvorani. Za Pomožno akcijo in Protituberkulo« zno ligo je namesto cvetja na grob pok. stavb, nadsvetnika ing. Černeta položil v naši upravi glavni zastopnik zavarovalnice »Croatia« g. Anton Jare znesek Din 100. Stanovske zadeve odvetniških uradnikov DVAJSET! REDNI OBČNI ZBOR DR UŠTVA ODVETNIŠKIH IN NOTARSKIH URADNIKOV V CELJU. Javnosti malo znano društvo Odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, ki pa obstoja že 37 let, je sklicalo v nedeljo redni občni zbor, ki se je vršil v hotelu »Evropa«, na katerega je povabilo ustanovitelja društva, tovariša Ivana Bovho in delegacijo iz Maribora. Iz obširnega predsednikovega poročila tov. Lovreta Čremožnika je bilo razvidno, da društvo vsestransko lepo napreduje in si je začrtalo glavno nalogo pomagati članom pri iskanju služb ter jih podpirati za primer brezposelnosti. Sledilo je še poročilo g. blagajničarke in ostalih društvenih funkcionarjev. Nato je burno pozdravljen prevzel besedo predsednik društva v Mariboru ter podpredsednik Zveze društva privatnih nameščencev g. ravnatelj Drago Gilč-vert, ki ie v svojem obširnem in res stvarnem referatu seznanil navzoče članstvo s potrebo, da društvo pristopi k zvezi v Ljubljani in redno prejema in čita naše stanovsko glasilo »Organizator«, v katerem najde vse kar rabi. Obžalovalo se je, da ni več med delegati za Pokojninski zavod imena podpredsednika g. Evgena Lovšina, ki ima ue-venljive zasluge za uradništvo in je kot podpredsednik Pokojninskega zavoda za stopal interese privatnih nameščencev strogo objektivno. V zahvalo za njegovo lOletno delovanje pri Pokojninskem zavodu v korist nameščenstva, mu je bila odposlana z občnega zbora zahvala in zaupnica. Nadalje je g. Tavnatelj Gilč-vert obrazložil pomen bolniškega zavarovanja ter grajal dvojno zaslužkarstvo. Vsi njegovi predlogi so bili od občnega. zbora soglasno sprejeti ter se mu je kot spretnemu organizatorju in mnogoletnemu borcu za nameščenstvo zahvalil tovariš Čremožnik. Nato je spregovorila svojim stanovskim tovarišicam nekaj iskrenih besed gdč. Josipina Cerinškova iz Maribora s poudarkom, da lahko s ponosom zremo na svoj poklic, saj je iz njega izšla naša velika slovenska pisateljica Zofka Kve-der-Demetrovičeva ter marsikatera druga ugledna slovenska žena. Želela je društvu mnogo uspehov ter poudarjala, da bomo ramo ob rami šli skupno v boj, ter zaključila z besedami: »Le v skupnem složnem delu je moč in končna zmaga!« V imenu celjskih gospodov šefov odvetnikov je spregovoril dr. Rudolf Do-bovišek, ki je omenil, da so v teh težkih časih prizadeti vsi stanovi, med njimi tudi odvetniki, posebno s kmetskim zakonom. Poudarjal je zlasti, da naj šefi spoštujejo svoje uradništvo, da naj ne vidijo v njih svojih podrejenih, marveč svoje sodelavce. S solzami v očeh je za slovo spregovoril še sivolasi ustanovitelj društva tov. Bovha, ki je tolmačil položaj odvetniških uradnikov pred 41 leti in danes. Ker se aktivno ne udejstvuje več, je izrazil željo, da bi se društvo v bodoče še bolj razvijalo in obrodilo dober sad. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika požrtvovalni tovariš g. Čremožnik. Občni zbor društva Odvetniških in notarskih uradnikov je bila res prava manifestacija za njihove stanovske pravice, s katere so se odposlale neštete spomenice na merodajna mesta. Glasovi našega podeželja Studenci pri Mariboru Občinska seja se je vršila v sredo ob polnoštevilni udeležbi občinskih odbornikov. Župan K a 1 o h je poročal v uvodu o zahvalah, ki so prispele na vdanostne brzojavke L seje novoizvoljenega obč. odbora. Nadaljnja poročila so dokazala, da je poslovanje v združeni občini ogromno naraslo, tako, da dva uradnika komaj zmagujeta vse delo. Tudi odseki so nenavadno zaposleni. Zlasti je stalno v akciji socialni odsek za 1‘lG brezposelnih iz Studencev in Radvanja. Prispevki hišnih lastnikov in najemnikov prihajajo še precej razveseljivo, kar je vzel obč. odbor z odobravanjem na znanje. Zadeva postajališča na Teznem sc je vzela po novno v pretres in je odbor soglasno o-dobril,'da občina skupno z ostalimi zainteresirana prevzame jamstvo za posojilo, ki se bo event. najelo. Za prih. proračun, ki bo sestavljen še tekom tega meseca, je odbor sklenil, da vnese v njega prispevke za Jadransko stražo, PTL in ZKD. Rešile so se še razne ubožne in domovinske zadeve. V splošnem je seja dokazala vsestransko aktivnost in požrtvovalnost obč. odbora, ki res dela v prid celokupnemu prebivalstvu. * - Krajevni šolski odbor je bil na občinski seji izvoljen za Studenec in Radvanje. Sestavljajo ga Studencam: gg. Ka-loh, Hren, Pušnik, Omulec, Vrane, Kac in Spaner. Za Radvanje pa: gg. Firm, Lorbek, Špindler, Rotner, rtoste, Žunko in Krajnc. Izvoljeni jamčijo, da bo njihovo delovanje v polni meri usmerjeno k napredku šole in prosvete. Sokol v Studencih priredi danes v soboto 9. t. m. ob 20. uri svečano akademijo v Sokolskem domu. Vsi oddelki sc živahno pripravljajo, da pokažejo svoje najboljše zmožnosti. Vsi Studenčani vljudno vabljeni! Dvoje izredno posrečenih predavanj v Ljudski univerzi v Studencih je imel te te dni g. prof. Jan Sedivy in sicer o naši sosedi Bolgarski. Predavatelj je osebno proučeval 1. 1929. sedem mesecev razmere v naši izmučeni in po tujih izkori- ščevani in zapeljevani bratski državi. Dasi je ta stara država že večkrat pro-pala, vendr se je ponovno zopet dvignila z lastno in slovansko pomočjo k samostojnosti. Nazorno je opisal zgodovinske vzroke na političnem in verskem polju, ki so privedli do dosedanjih razmer, iz katerih se pa kljub pritisku tuje diplomacije vedno čvrstejše poraja edino pravilna pot k tesnejši naslonitvi in vzajemnosti na slovanske države, pred vsem na Jugoslavijo. Obširno je zlasti omenjal Stambolinskega, katetrega je označil za največjega Bolgara za carjem Simeonom. Prav pohvalno se je izražal o zdravem ter izredno nadarjenem in marljivem bolgarskem ifarodu zlasti tistega dela, kateri je še ohranil kolikor-toliko čisto slovansko pokolenje. — Predavanje so pojasnjevale lepe skioptične slike iz Sofije in okolice. Studenčani so obakrat napolnili prostorno dvorano in napeto sledili simpatičnemu predavatelju ter ga ob koncu nagradili z glasnim odobravanjem. Kamnica pri Mariboru Zahvala. Ciril Metodova podružnica v Kamnici se najprisrčnejše zahvaljuje vsem, ki so v denarju ali blagu prispevali k dobro uspeli Miklavževi obdaritvi tukajšnje siromašne šolske dece. Dar. Ndmesto venca na grob blagopo-kojnemu š. upr. Fr. Čepe ju so darovali za Miklavževo obdaritev siromašne šolske dece v Kamnici: g. Fr. Kornmu, trgovec v Mariboru 200 Din, g. K. Pirch, posest, v Kamnici 100 Din in g. Kopriva, gostilničar istotam 500 Din, za kar jim izreka šolsko upraviteljstvo v Kamnici toplo zahvalo. Phii Izpred sodišča. Pred sodnikom je stala ciganka Ar.a Baranja iz Cirkovcev radi beračenja. Sodniku je v zagovor zabrusila v obraz besede, da bi bil tudi on prisiljen beračiti, če bi bil siromak, kakršni so cigani in bi imel povrhu še pet nepreskrbljenih otrok. Obsojena je bila na b dni zapora. Oficirska čitalnica v Ptuju priredi dne 10. decembra 1933 ob 16. uri čajanko. Vabljeni so vsi rezervni častniki s prijatelji. Posebna vabila se ne bodo pošiljala Nasilni ponočnjaki so se pojavili preteklo nedeljo ponoči pred Antoničevo gostilno v Hajdini in zahtevali vina, ker jim Antonič radi prekoračene policijske ure ni hotel udovoljiti, so ga napadli s kamenjem in mu pobili več šip. Antonič se jih je rešil s tem, da je trikrat ustrelil. Nasilneže so prijavili sodišču. Zanjkarji. V starešinskem gozdu pri Cirkovcih so zalotili četvorico moških, ko so postavljali zanjke za zajce. 48 zanjk so zaplenili, zankarje pa so naznanili sodišču. Nočno lekarniško službo v času od 9. do 16. tm. ima lekarna »Pri Zamorcu«, mag. Molitov. Zvočni kino vprizori v nedeljo ob Vi 19. in X>21. film »Lov za srečo«. V glavnih vlogah Dolly Haas in Otto Walburg. Počitniška zveza (Ferialni savez) na tukajšnji gimnaziji priredi 12. decembra ob 20. v mestnem gledališču Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Smučarstvo. Ptujski športni klub »Dra va« želi svojim članom in prijateljem nuditi za povzdigo športa vse, kar mu je mogoče. Zato sklicuje za 17. decembra ob 10. sestanek smučarjev v gostilni Zupančič. Za začetnike v smučanju ima na razpolago izbornega učitelja v osebi g. Avgusta Šparte, ki bo na terenu v zato določenem času poučeval osnove smučanja in vse ostalo. Vabljeni so prijatelji in člani kluba, da se sestanka udeleže. mi našega narodnega in državnega zedinjenja, nakar so članice in sokolska mladina zapele državno himno, ki jo je navzoče občinstvo poslušalo stoje. Sledilo je v naglem tempu trinajst prav dobro pripravljenih in eksaktno izvedenih telovadnih točk. Nastopili so vsi oddelki. Občinstvo je vsako točko sprejelo z navdušeno pohvalo, posebno pa je urajal naraščaj s svojo vaio na velikem železnem krogu. Ves nastop je poTvd lep napredek od lani in znova potrdil sloves, ki ga uživajo naše prvodecemberske telovadne akademije. Neutrudljivo d !o našega izkušenega br. načelnika rodi vedno znova lepše uspehe, izHra vaj pn kaže stremljenje za najnovejšimi smotri sodobne telovadbe. Prireditev je bila izredno dobro obiskana; videli smo bra-Jurija, Sv. Trojice, Sv. Ruperta in Sv. Jurija, Sv. Trojicer, Sv. Ruperta in Sv. Benedikta ter iz daljnjega Cmureka. Po nastopil se je razvila lepa in prava sokolska zabava. Konjice Poljčane »Mlinar In njegova hči« v Studenicah. Za Ljubljano je oživela ta priljubljena igra tudi na deželi. Eno nedeljo prej jo je odigrala sokolska četa v Laporju, minulo nedeljo pa studeniški fantje, ki so zadnji čas, odkar je tam učitelj Štefan-cioza, spravili že marsikatero igro na oder. Z nedeljsko igro so bili obiskovalci očividno zelo zadovoljni — kar je tudi nekaj. Kako priljubljene so Studeničanom Inke zabave, je zopet dokazovala nabito polna šolska soba, kjer se je igra vršila in to kljub burji, mrazu in snegu. Vsi igralci so svoje uloge dobro znali in so se pptrudili kar se je dalo, ter jim gre za požrtvovalni trud, ki so ga imeli z vajami, vse priznanje. Med drugimi smo videli prvič nastopiti Štefancijozo (mlinar), ki je dobro igral, a mu je bila, kot še pri nekaterih drugih, maska premladostna. Hvaležna publika je po vsakem dejanju burno ploskala, režiserju Stefanciozi celo pri odprtem odru. Pri našem torkovem poročilu »Proslava 1. decembra« je pomotoma izostalo, da je vse telovadne nastope z nesebično požrtvovalnostjo spremljala na klavirju nezaposlena učiteljica s. Ela Žitnikova. Dve veseloigri. Za Štefanovo popoldne pripravlja tukajšnji Sokol v režiji br. Aloj za Živka veseloigri enodejanki »Kakšen gospod tak sluga« in »Sovražnik žensk«. Sv. Lenart v Slovenskih goricah Proslava državnega praznika pri Sv. Lenartu v Sk>v, gor. Letošnja proslava našega največjega državnega praznika je bila prav svečana. Na večer pred prazm' kom je bila bakljada po trgu ob številni udeležbi naših gasilcev, sokolskega članstva, naraščaja in otrok. Na državni praznik pa smo imeli po slovesni službi božji v Sokolskem domu lepo obiskano slavnostno prireditev meščanske in osnovne šole. Ves program, ki je obsegal govore deklamacije, pevske in glasbene točke, so izvajali učenci in učenke obeh šol. višek prvodecemberskih prireditev r>-< ie bila svečana soko'«ka telovadna akademija, v nedeljo 3. dec. v Sokolskem domu. Akademijo je otvoril starosta br. dr. Gorišek s sLvn^inini tovorom o nome- Proslava praznika zedinjenja se je izvršila letos ob priliki 151etnice Jugoslavije tudi v našem trgu na zelo svečan način. Sokolsko društvo je imelo 30. novem bra zvečer v telovadnici vzorno uspelo akademijo. Na programu je bilo 10 telovadnih točk, pri katerih so nastopili vsi telovadni oddelki od najmlajših do naj-večjih pripadnikov društva, dalje deklamacije in govor brata starešine dr. Mejaka, ki je v kratki pregledni sliki opisal historiat našega zedinjenja in naš položaj ob 151etnici. Pri akademiji je sode'o-val društveni tamburaški zbor. Telovadnica je bila nabito polna, zmanjkalo .:e vstopnic in prostora. Po akademiji se je zbralo članstvo na družabnem večeru v Narodnem domu, kjer je sviral društveni orkester pod odličnim svojim dirigentom dentistom g. Percem. Drugi dan, 1. decembra t. 1. se je vršila ob navzočnosti številnega članstva in vseh zastopnikov oblasti in uradov svečana seja društvene uprave. Ob tej priliki sta govorila društveni prosvetar brat Ivan Nemec, ki je v navdušenem govoru orisal pomen državnega praznika, in starešina dr. Mejak. Sledila je prevedba iz moške dece v moški naraščaj in nato zaobljuba novo sprejetega članstva. Sokolski orkester je zaigral daljšo skladbo iz »Prodane neveste«. Članstvo se je tudi udeležilo korporativno službe božje v župni cerkvi. Banovinski gospodinjski tečaj se vrši že več tednov v Oplotnici. Vodita tečaj ga. Sittigova in gdčna. Barletova. Tečaj obiskuje 20 deklet iz Oplotnice in okolice. Poleg čisto strokovnih se vršijo tudi druga koristna predavanja; tako so predavali gg. dr. Ivo Rudolf o zdravstvenih vprašanjih, notar Jereb o praktičnih pravnih zadevah in dr. Mejak o dr-žavoznanstvu. Zaušnica odkrila ubiialca Po golem naključju se je posrečilo v South Townu v Združenih državah tamkajšnji policiji prijeli morilca nekega bančnika. Morilec Frank Carter se je izdal z zaušnico, ki jo je dal nekemu svojemu kupcu. Pred daljšim časom je bil umorjen in oropan v Clevelandu neki bančnik. Preiskava je ostala brez uspeha, čeprav so bili na kraju umora odkriti prstni odtisi morilca, ki je izginil brez sledu. V istem času je odprl v Soulh Townu neki Carter slaščičarno. Kmalu si je pridobil večji krog odjemalcev, ker so bili izdelki njegove slaščičarne prav dobri in ceneni. Nekega dne pa je prišel h Carterju neki kupec in se pritožil, da čokolada, ki jo je kupil pri njem, ni bila sveža in tudi teža je bila premajhna. Carter se je čutil s tem tako užaljenega, ua je dal kupcu, ki na njegovo zahtevo nikakor ni hotel preklicati svoje trditve, krepko zaušnico. Kupec je odšel iz trgovine in poklical stražnika, ki je Carterja aretiral in odpeljal na policijo. Tamkaj je moral pustiti Carter svoje prstne odtise, ki so ga razkrinkali kot morilca bančnika iz Clevelanda. Tako ga je nepremišl.ie na zaušnica spravila v zapor in najbrže tudi na električni stol. Moško perilo v sofidn' Izdelavi moderni vzora — nizke cene Teksftana Biidefeldt Gosposka ulica 14 Kulturne vesti literarni večer Vike Podgorske v L udski univerzi V ponedeljek je priredila gospa Vika Podgorska, ljubljenka zagrebškega dramskega občinstva in bivša nenadomestljiva članica našega gledališča, literarni večer pod okriljem naše Liudske univerze. Globoka dojemljivost te izredne umetnice, ki vidno podoživlja umotvor, te kar uklene in očara. Njen barvit, prožen in zveneč glasovni material je sposobno in volino orodje notranje razgibanosti: nežnega nastroja, prepričujočega odpora. Župančičeva beseda (Pričakovanje, Glad) ie polno zaživela; Grudnov »Pomladni Veter« je bil res tajinstven; v »Tolminskem puntu« Gradnika pa je dosegla umetnica svoj dramatski višek, ki je njo samo in nas še enkrat zajel v »Borivcu z Bogom« Franceta Vodnika. Vsa mila psihološka črtica »Sv. Miklavž« L. Mrzela nam je globoko segla v dušo. Iz srbohrvaške književnosti je podala gospa Podgorska Dobriše Cesarica svojstveno izpoved »Pjesnik«, »Rana ptica« in »Kad budem trava«, od S. S. Kranjčeviča značilno in izrazito »Uskočko legijo« ter »Na obali uskočkoga grada«. Ta oddelek je zaključila z zadnjim prizorom močne Krleževe drame »U agoniji«, podanim z vsem silnim občutkom, ki nas je tolikokrat ganil in zajel. Sledile so smela »Šta če . . .« Dure Jakšiea, Zmaia J. Jovanoviča čuvstvena Pesnitev »Džulici uvesci«, »Dal’ to beše sanak« in »Sunce s’ radia . . .« ter zaključila s šaljivo (nam Slovencem tolikanj potrebno) črtico »Sto dinara« P. Petroviča, ki nam je pričarala vse razumevajoči in za to vso oproščujoči ir. zdravi humor srbskega sela. Uspeli večer je obiskalo mnogo občinstva. ki je hvaležno in presrčno sprejelo redke umetnine naše književnosti ter nagradilo umetnico s tonlim priznanjem. Gospo Podgorsko pa bi naše občinstvo kaj rado "ozdravilo tudi na njenem pravem torišču, na odru v skupni igri z g. Nučičem. Karlo Rupel in Zora Zarnikova Dva slovenska umetnika bomo imeli Priliko slišati v ponedeljek 11. t. m. v kazinski dvorani. Karl o R u p e 1 je absolvent mojstrske šole pri znamenitem Violinskem pedagogu Ševčiku in absolvent konzervatorija v Parizu. Sedaj je Profesor violine na konzervatoriju v Ljubljani. Z vso intenzivnostjo in umetniškim zanosom goji poleg svojega po-khcnega dela tudi koncertno udejstvovanje. Nastopil je na raznih naših koncertnih odrih doma in v tujini ter si pridobil nešteto zvestih občudovalcev. Tudi Z o-raZarnikovaje er.a naših najodličnejših pianistk. Izšla je iz ljubljanskega konzervatorija in nadaljevala potem svoje študije v Parizu. Sedaj deluje kot učiteljica na šoli Glasbene matice in na konzervatoriju v Ljubljani. Posebno poudarja kritika njeno interpretacijo, ki je vzorna v stilu in tehniki. Nastopa pri nas prvič. Na uvodnem mestu sporeda je Štolcerjeva Slovanska sonata op. 5. Štolcer je eden najvažnejših jugoslovanskih skladateljev, ki je s svojimi deli prodrl v širni svet. Sonata ima dva motiva: prvi je vehementen, izrazujoč voljo in energijo, drugi pa prav nasproten, pristno slovanski, do obupa žalosten, kakor da bi tožil nad neizpremcrljivo zlo usodo. Zmaguje er.egični nastop, hoteč pokazati našo silo in moč, kakor tudi nezlomljivo voljo, kar nas dovede do zmage. Logarjeva arija je napisana v klasičnem stilu. Lhotkova Slepačka je zgrajena na dveh narodnih motivih. Prvi je zgolj ritmični ter imitira monotono spremlje-vanje na gusle, drugi motiv pa je peven in posnema guslarjevo zateglo petje. Že-telačka. od istega skladatelja, je pesem o žetvi. Tudi tu je na izredno zanimiv način obdelan narodni motiv. V drugem delu sporeda sta Cesar Franckova Sonata v a-duru in Laljeva Španska simfonija. Franck je odlična osebnost v novejši fran coski g'asbi. Lalo pa je priznan komponist komorno-glasbenih del. Dajmo z obil no udeležbo priznanje našima mladima umetnikoma! N. D. Razstava »Petorlce«. V Mariboru se je osnovala skupina slikarjev pod imenom »Petorica«. Od ostalih se razlikuje v tem. da ima točno izdelan program. V sliki hoče oblikovati domačo kulturo, domačega človeka, naše razmere in našo pokrajino. Boriti se hoče proti tistemu hlapčevstvu, ki proglaša za umetnino vsako tudi povprečno delo wmn zato. ker ic morda v dalinjem sorodstvu v tistem hipu s prevladujočo modo na zapadu, ali pa samo zato, ker jemlje snov Iz velemest. »Petorica« hoče navezati stike tudi z drugimi, predvsem s slovanskimi slikarji in jim pokazati v umetniški obliki našo zemljo in našega malega človeka. Zlasti pa se hoče osvoboditi vplivov dekadence, ki si večkrat reklamira umetniško vrednost z vzbuianiem seksualnih instinktov. Na razstavi »Petorice«, ki traja od 8. do 22. t. m. in je nameščena v terasni dvorani pri »Orlu« ter odprta vsak dar. od 9. do 16. ure. je zastopan človek s ceste in človek v naši pokrajini. Stefan Zweig: Oči večnega brata. Legenda. Prevedel Mirko Ferenčak. Mlada založba. LjubFana, 1933. Strani 48. — Nemški pisatelj Stefan Zwelg, ki ga je doletela mimo mnogih drugih trpka uso- da emigrantstva, ker ni bil po godu režimu narodnega socializma, je znan tudi že nam Slovencem po doslej prevedenih delih. Sedaj nam je pa Mirko Ferenčak prevedel še njegovo indijsko legendo »Oči mrtvega brata«. Pisatelj se je po-služil oblike orientalske legende, da je v tem svojem delu razvil globoke poglede na življenje in orisal svojo filozofijo Tako spominja nekoliko na nekatere krajše stvari Leva Tolstega, zlasti pa na pokojnega Klabunda, na prvega po svoji . miselnosti, na drugega po uporabi in j oblikovanju eksotične romantike, prepletene s patinirano mistiko. Glavna oseba legende je vojskovodja Virat, ki postane po nehoteni usmrtitvi svojega rodnega brata vrhovni sodnik na dvoru svojega vladarja, nato prostovoljni jetnik, zasebnik, puščavnik in končno čuvar kraljevih psov. Filozofsko jedro legende je obsežno v dveh citatih iz Bhagavatgita, ki sta., navedena za naslovom. »Ne s tem, da se izogneš vseh dejanj, boš v resnici prost dela, nikdar se le za hip ne moreš delu umakniti« in »Kaj je dejanje? kaj brezdelje? — Modre prav to pogosto bega. Paziti moraš na dejanja, paziti na zgrešena dela, paziti tudi na brezdehe — bistvo dejanj je kakor brezdno.« Mirko Ferenčak je legendo dobro prevedel. Njegov jezik je čist in tudi stil je lep. Nepravilno pa je ponašil nekatera indijska imena, tako že kar uvodoma Buddho v Budo, dočim se mora v resnici izgovoriti tudi »h«. Sicer so pa to malenkosti, ki prav nič ne motijo. Knjižica, delo tiskarne »Slovenije«, je skromna, a okusna. Naslovna stran mi ne ugaja. —r. Gd MsZi/rm & TAAodJu. Dcnes se lahko iznebite vsakršnih bolečin, bodisi ušesnih, zobnih neuralgijc ali bolečin povzročenih od prehlada Aspirin tablete jih odpravijo Njih zaščitni znak je Bayerjev križ Brez skrbi vzemitel Ne škodijo Vainl ASPIRIN 0 V z. k. d. Zigrtb. Ga/eva 32. Oglas je irgutr. S l>r. 3107 orašan.ie in jaz sem še glasneje odgovorila: Ne obljubljam!« Hotel mi je nekaj reči, toda jaz sem ga prekinila z besedami: »Vprašate me, če obljubljam Bogu siromaštvo, devištvo in pokorščino? Dobro .• em vas razumela, a trči odgovor io Ne!« Obrnila sein se nato k prisotnim, ki so ''i1: - silno razbuUchi in nada irvak’ »Vse vas, posebno moje starše, kličem za priče ...« Dalje nisem mogla, ker bi bilo tudi brez pomena, kajti neka redovnica je spustila zastor, ki je zakril oltar. Novice so mi prigovarjale, toda jaz jim nisem ničesar odgovorila in sem se mirno pustila odvesti v celico, v katero so me zaklenili. Sama in prepuščena lastnim mislim sem se naposled pomirila. Premišljevala sem o tem, kar sem storila, pa nisem našla ničesar, kar bi morala obžalovati. Bilo mi je popolnoma jasno, da me po tem iavnem škandalu ne bodo več zadrževali v samostanu in me morda tudi ne bodo 1 poslali v drugega, ker se mi je zdelo kot največje zlo postati redovnica proti svoji volji. 'Dolgo sem morala živeti v negotovosti. Vsak dan mi je prinašala neka redovnica jed, a mi nikoli ni rekla nobene besede. Ko je preteklo mesec dni, je prišla k meni sama predstojnica, prinesla mi je obleko ter mi velela naj .ii sledim. Spremila me je do samostanskih vrat, kjer me je pričakovala mati z vozom. Stopjla sem v voz in se odneljala. Dolgo nisve spregovorili nobene besede, gledala sem v tla in nisem mogla pogledati materi v obraz. Potem sem sp ji v velikem vznemirjenju vrgla k nogam, naslonila glavo na njena kolena ter brez besed pričela ihteti. Mati me je odsunila, toda vstala nisem. Prijela sem jo za roko in med solzami govorila: »Kljub vsemu ostaneš moja mati, jaz pa tvoja hčerka.« 3por Božični izlet slovenskih smučarjev v srbske planine Objava Jugoslovanske zimsko-sportne zveze. oporazimmo z JZSS organizira letos Putnik« v Beogradu prvi skupni izlet slovenskih smučarjev v planine Srbije, in sicer v božičnem tednu. Naši smučarji obiskujejo precej številno avstrijske planine, ki so radi velikih udobnosti gotovo mikavne ali prav v smuškem oziru nudijo naše bosanske in srbske planine svojevrsten teren, ki more nuditi smučarjem polno užitka. Prvi izlet je določen na planino Zlati-oor, ki leži ob progi Beograd—Užice— Sarajevo. Teren je visoka ravan z nadmorsko višino 1200 m, ki jo obkrožajo lepi, večinoma goli vrhovi s pašniki, ki nudijo prekrasne smuke od 6 do 9 km daljave. Tip terena sliči naši Veliki planini, le da je Ziatibor 12—15krat večji kot Velika planina. Snežr.e razmere so na Zlatiboru idealne. Na planini stoji hotel »Kraljeve vode« z dvema dependau-cama. Skupno je ca. 60 postelj, vsaka soba ima peč. Hotel je odprt vso zimo in dobro oskrbovan. Za Ziatibor je železniška postaja Užice, od te vodi 27 km dolga planinska cesta, nadvse zanimiva po svoji romantiki, do Zlatibora. Promet oskrbujeta dva avtobusa, ki sprejmeta ca. 4o oseb. Izlet bo trajal od 23. dec. do 2. jan. Program je določen sledeče: 23. odhod iz Ljubljane ob 20.03, iz Maribora 17.47; 24. dec. 7.05 prihod v Beograd, zajutrek na kolodvoru, ob 8. nadaljevanje preko Obrenovca, Lajkovca, Čačka do Užic, kamor prispe vlak ob 15 18, a od tam z avtobusom na Ziatibor, kamor prispemo ob 17. uri. V Zlatiboru bo zvečer božičnica. Od 25. dec. do 30. izleti, ture, vež-banja in event. smuški tečaj po planinah Zlatibora in okolice. Dne 31. decembra ob 8. smuški izlet na Šargan. ob 12.36 odhod na Užice in od tam z vlakom v Beograd, kjer so nastanjeni izletniki v hotelih. Po večerji skupno praznovanje smučarskega Silvestra in novoletno slav je. 1. jan. ogled beograjskih zanimivosti, ob 14.40 odhod iz Beograda v Ljubljano. Za ta izlet z vožnjo, hrano, stanovanjem v Zlatiboru in Beogradu se plača skupno ceno 850 Din. Vožnja je v III. razredu ter bo zveza skušala preskrbeti izletnikom svojega učitelja, ki bo vodil izletnike na ture in jim nudil ugodnosti spopohijevanja. Za vodstvo po planini bodo skrbeli naši beograjski tovariši. Prijaviti se je treba Jugoslovanski zim sko-sportni zvezi v Ljubljani, ali podzve-zi v Mariboru, dalje »Putniku« v Ljubljani ali Mariboru in vplačati obenem gornji pavšalni znesek, ker je število ude ležencev omejeno. Za vso udobnost na vožnji bo preskrbljeno. Vabimo naše smučarje, da se udeleže našega prvega smučarskega izleta iia Ziatibor; prav sedaj, ko zavzema smu-čarstvo tak razmah tudi v notranjosti Srbije, je važno, da pridemo in spoznavamo nove smuške predele, ki bodo postali v kratkem enako živahna smuška središča, kot so naša v Sloveniji. Radi boljšega pregleda, bodo prijave predvidoma zaključene že 12. decembra. Smučarska šola na Pesku. SPD Konjice priredi od 15. tm. do 15. marca p. 1. tedenski smučarski tečaj na Pesku (1382 m) pod vodstvom g. Emila Vodenika. Vstop in izstop vsak čas mogoč. Specialni pouk za začetnike in izvežbane. -r-Stroški za učnino, hrano, prenočišče so tako minimalno preračunani, da jih zmore prav sleherni, tudi revnejši smučar. Pesek je ena najlepših pohorskih postojank in izhodna točka za vse ture, zaščitena proti vetru. Letošnjo sezono je bila izvedena zimska markacija z rdečimi puščicami, in sicer: Pesek - Rogla - Planin ka; Pesek - Oplotnica; Pesek - Radolna - Siklerica in Pesek - Klopni vrh. Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Prihodnja odborova seja bo v pondeljek 11. tm. ob 20. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Za napredek smučarstva. Na predlog ministra za gozdove in rudnike je ministrski svet odobril oddajo 3200 nr zemljišča na planini Govrtjaču bohinjskemu smučarskemu klubu za dobo 50 let. Iz Mežice. Vse zimske športnike in smučarje opozariamo. da priredi zimsko-sDortni odsek SPD. v Mežici od 24. decembra 1933 do 1. ianuaria 1934 visoko-alpinski smuški tečaj na Peci (železniška nostaia Prevalje), pod vodstvom domačega trenerja g. Maksa Goloba, ki ie bil lansko zimo v zvezinem učiteljskem te-čaiu na Triglavu. Snežne razmere so že sedai na Peci najbolj ugodne, kier ie za-nadlo preko 1 meter pršiča, tako da je Tukalšnia eleHrotvrdka Karl Fforiantfl na Glavnem trgu 23 (levo od mosta na velikem sadnem trgu) nudi cenjenemu občinstvu svojo veliko zalogo novodoilih izbranih lestencev po zelo ugodnih cenah. — Velika izbira ostalih svetilnih teles, elektromaterijala, žarnic, likalnikov, kuhalnih plošč i. t. d. POZOR! I V Mlinski ulfci itev. 15 v gostilni MAREK se točijo od 10. decembra naprej prvovrstna sortirana, speci alna vina iz vinogradov g. Avg. Žlahtiča (preje Scherbaum) in sicer: »Framska kapljica" in »Framska zlata kapljica". Nihče naj ne zamudi poskusiti to žlahtno kapljico. Za topla in mrzla jedila je najbolje preskrbljeno. Cene solidne! vse grmovje in skalovje popolnoma pokrito. Dnevna oskrba v Uletovi koči bo znašala s tečainino in prenočnino Din 40.— za one osebe, ki se bodo ves čas udeležili tečaja. Za vse druge, ki se bodo prijavili za tečai od 1 do 3 dni oa Din 45.—. Uletova koča nudi 35 udobnih ležišč v kurjenih sobah. Prijave ie noslati do 20. decembra t. 1. zimskošportnemu odseku SPD. v Mežici z navedbo prihoda v Prevalje, da se zamore poslati na postajo zanesljivo prevozno sredstvo. Oskrbnino za tečaj je plačati v koči trenerju g. Maksu Golobu. Cenj. smučarje ponovno opozarjamo in vabimo na ta vi-sokoalpinski smuški tečaj na Peci, ki ga je mogoče izvesti v vsej mariborski pod-zvezi edino le v kraljestvu kralja Matjaža — na Peci. Tečaja se lahko udeležijo tudi začetniki, ki še niso dobro izvežbani v smučanju. Dne 31. decembra 1933 se priredi v Uletovi koči na Peci Silvestrov večer v krogu prijetne planinske in smučarske družbe. Športni plesni klub. Maribor noče v nobenem pogledu zaostajati za drugimi mesti, zato si je nekoliko ljubiteljev plesne umetnosti nadelo težko nalogo, ustanoviti plesni športni klub, katerega namen je dvigniti plesno kulturo. Klub bo gojil in izpopolnjeval narodne in moderne plese v športnem smislu. Klub bo nepolitičen in bo predvsem uvajal članstvo v družabnost, ki je dandanes tako razkrojena. Na koncu vsakoletne plesne sezone bo prirejal plesne tekme (turnirje), ter se bodo nagrajeni najboljši plesalci poizkušali tudi na večjih turnirjih v mednarodnem stilu. Ker se danes pogreša prava družabnost in ker nadomešča na zabavali prerivanje družabni ples, bi bilo splošno želeti, da se ta lepa umetnost dvigne na odgovarjajoči nivo, zato pozdravljamo ta novi plesni klub. Gradianski:Hašk 10:1 (4:1). V Zagrebu se je včeraj odigrala prijateljska nogometna tekma med Gradjanskim in Haš-kom. Tekma se je končala s katastrofalnim porazom Haska v razmerju 10:1!! Anglija:Francija 4:1 (3:0). V Londonu se je včeraj popoldne odigrala meddržavna nogometna tekma, ki je bila prvo meddržavno srečanje med Anglijo in Francijo po vojni. Tekmi je prisostvovalo 60.000 gledalcev, med njimi 10.000 Francozov, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki iz Francije. Tekma se je končala z zmago Anglije s 4:1. Sokolstvo SOKOLSKEMU ČLANSTVU! Uprava mariborske sokolske župe vabi vse svo-je članstvo v Mariboru in okolici, naj se v čim večjem številu udeležijo koncerta, ki ga priredi koroški pevski zbor iz Podjune jutri dopoldne od 10. uri v kazinski dvorani. Sokol Konjice. Lutkovna igra »Ga* šperček in čarobna svetiljka« se bo u-prizorila na sokolskem lutkovnem odru v soboto 9. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 10. im. ob 13. uri. V soboto sodeluje društveni orkester. — Občni zbor So-društva Kon?iVe ,> na sredo 10. januarja 1934 ob 1420. uri; na večer pred zborom bo ob 18. uri sestanek v svrho ve kandidatne liste. — Miklavževo je tukajšnje Sokolsko dru--.vo priredilo v telovadnici 5. t. m. po- ' -e z oM-—-----------• mladi- ne. Skupno je bilo obdarovanih 68 otrok z leko, 79 otrok z raznim pez'- H S^rliprn^ iv! i pri nabiralni akciji, iskrena hvala v imenu društva in v imenu najrevnejše sokolske mladine. Občni zbor Sokolske čete v Špitaliču pri Konjicah bo v nedeljo 17. t. m. ob 13. uri v šoli. Občnega zbora se udeleži večja delegacija matičnega društva Konjice. Račun za ljubezen. »Ljubezen je luč življenja ...« »Da, a ko se človek oženi, dobiva ra^ čune za razsvetljavo...« Poceni blago za revne ljudi dobite samo Cvetlice vence in šopke dobite najceneje v cvetličarni P02ary Ty»ševa 36 palača Ban. hran. Kartolei najcenejša oblaga za tla po m! Din 30’— ,.W e k a" Maribor Aleksandrova c. 15 Stanovanjska oprema M Prtis Maribor, Gosposka 36 preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo, odeje, prevleke za postelje, posteljno perje in gosje perje tapetniško, železno in pohištvo iz medi. Reducirane cene! Ceniki se pošiljajo brezplačno! 47X11 Za vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke se proda dobro vpeljana v obratu se nahajajoča žaga na vodno moč in parni pogon z vsemi k lesni industriji pripadajočimi stroji. Lastno sklapišče 100 m od postaje na lesu bogatega kraja v Mislinjski dolini. • Tozadevna pojasnila v pisarni Dr. Alojzij Bratkovič, Slovenjgradec Sl HHIIIIIIHIIIIIIIIHIIliiiiilHIHIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIHIIIIIlli. ..»j.iiltllttiti 'iilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllilliilllllllllllllHUlHIIIIIinilllllllllllllllllllllllHIL. I Centrala r MARIBOR v lastni novi palači na oplu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte prej IUZNOSTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ^ Nafbolf varna naložba denarja ker jamči za vloge pri lej hranilnici Dravska banovina s celim avonm premoženjem m z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno