Katolišk cerkven list.
TevnJ TBWW.
V Ljubljani IT. ve/ieif/a travna 1866.
M J h! 20.
\ekf{j iz slovenske eerkv. zgodovine,
Spisal P. Hicinger.
2.) Škofje, Akrilejskimu stolu poddruieni.
Nekteri mislijo, de je že sv. Hermagora po več mestih Venecije in Istrije škofe vstavil, ker je v njegovim životopisu zaznamovano, de je v Terst poslal mašnika z levitam, in de je v druzih mestih ravno tako storil, v začetku je namreč beseda mašnik (presbvter, starašina) večkrat tudi škofa pomenila. Nekteri pa to misel ovračajo ter pravijo, de je bil večji del škofij Akvilejskiga pa-triarhata pozneje postavljen, zlasti Istrijanske ne pred I. 520. Vender prav natanko se to ne da določiti, in po presodbi vsih okolišin bi utegnilo to nar bolj gotovo biti, de v bolj poglavitnih mestih so hili kmalo lastni škofje, v druzih pa so pozneje nastopili, ali ko je cerkev pod cesarjem Konštan-tinam mir dosegla, ali ko se je po preklicih veliciga preselovanja Italija z bližnjimi deželami pod kraljem Teodorikam spet pokoja zveselila. Obsega in meje vseh teh škofij se sicer ne morejo popolnama skazati, vender po večjim se dajo zadosti natanko določiti; zakaj cerkvena razdelitev škofij se je sploh ravnala po deržavni razdelitvi posarnskih dežel, verli tega so se meje nekterih škofij v Primorji blizo noviga časa ohranile.
a) V Tergesti ali Te rs tu tedaj pravijo, de je bil pervi škof Hiacint, že I. 51 po sv. Her-magoru tje poslan, kakor se je že zgoraj nekaj omenilo; potem še imenujejo sv. Primaža, škofa in mučenca ob času cesarja Hadrijana krog I. 120, kteriga ostanki so pozneje v Verono preneseni bili; dalje Martina in Se h as tj a na, ktera sta omenjena v djanji Teržaških mučencov sv. Apolinara in sv. Justa, pervi pod cesarjem Antoninam, drugi pod Dioklecjanam. Gotovo za Teržaškiga škofa dokazan pa je pervi Frugifer, podpisan 1. 546 med pričami v pismu, po kterim je Ravenski nadškof Maksim za Polo v Istrii novo cerkev postavil. Geminijan po tem, kteri je o prihodu Lon-gobardov 1. 569 trupla Teržaških mučencov v Grad prenesti dal. Škof Sever je hil pri zboru v Gradu 1. 579, pa je I. 587 spet v edinost vesoljne cerkve stopil. Še je znan Firm in 1. 602, kteri je hil tudi v edinosti z rimskim stolam, je pa za tega voljo mogel od patriarha Severa mnogo prestati."
Teržaška škofija je utegnila od začetka večji del Istrije obsegati, ker so ondašnji škofje še pozneje sploh Istrijanski škofje imenovani: pozneje je bila na severni del Istrije skratena, to je na sedanjo Teržaško okolico s Krasam iu Pivko.
b) V Emoni, to je v sedanji Ljubljani, se šteje nar pred sv. Maksim, škof in nuičenec okrog 1. 253. Tega bi nekteri pisatelji, kot Ferrari in Ughelli, radi za Novigrad v Istrii: Aemonia t Citta nuova) v last vzeli: pa ondi so se škofje začeli veliko pozneje, tudi ime Emonije se je še le pozneji čas jelo oil tistiga mesta rabiti; tedaj ostaja le E-ninna v Panonii, sedanja Ljubljana. (Ferrari Ca-talogus Sanctor. Ughelli 11 a I i a sacra toni. 5. Ilol-landii Aeta Sanctor. 29. Maj.) Popisovanje njegoviga življenja, kakor ga je Šchoenlebeu po Ferrari in druzih posnel, ni zadosti zanesljivo, ker je očitno po djanji druziga Maksima ponarejeno, kteri je hil v Azii, to je v Efezu v mali Azii, za Kristusa mučen. (Schoenleben Annales str. 191, primerjen z opombami Bolandistov pri 29. maj.) Oe je pa ' Emona imela svojiga škofa in mučenca Maksima, to ima nar bolj gotov dokaz v stanovitnim izročilu, po kterim se je ta svetnik od nekdaj v Akvilejskim patriarhatu častil. Utegnil hi pa tudi v rimskim martirologii 18. avgusta imenovan biti, kjer stoji zaznamovano: »V Ilirii spomin sv. mučencov Flora in Lavra, kamnosekov, ktera, ko sta bila njuna učenika Prokul in Maksim že mučenstvo prestala, je dal oblastnik Licion po raznih mukah v globoko rupo vreči". Pomniti je namreč, de ime Ilirije je pozneji čas obsegalo vse dežele med Donavo in Jadranskim morjem. Drugi Maksim, Emonski škof, je bil 1. 381 na Akvilejskim zboru, kjer jc svoj glas zoper krivoverskiga Palladja tako oznanil: »Bog sam ve, in vernikov vest je prepričana, de je hil Palladi po pravici obsojen, ker bogoklet-stva Arijeviga ni čertil, temuč gaje še razglaso-valu. Še je bil na Milanskim zboru 1. 390, kteri je bil tudi zoper arijanske krivoverce sklican. (Man-si Collectio Concil. toni III.) Razun tega se štejejo med Emonske škofe Kast, sv. Flori, Genadi in Janez. Za sv. Florja pričujejo njegovi sveti ostanki, v Poli na Istrijanskim hranjeni: živeti je utegnil krog 1. 400. Kast je hil nek je na rimskim zboru pod papežem Damazam I. 367, Genadi in Janez pa v zborih tudi ondašnjili pod Simaham papežem med 1. 499—504, kakor Valvazor napeljuje po druzih pisateljih, pa sam o tem svoje dvome naznanuje. (Glej njegovo sloveče delo b. VIII. str. 650 in 651.) Res tudi iz Damazovilt zborov niso, razun nekterih izhodnih škofov, nobeni drugi po imenu znani, v Simahovih zborih pa se med drugimi tiste imena ne nahajajo. (Mansi Collect. Con. toni. VIII.) Pozneje je še P a t r i c*. i kot Emonski škof znan iz Akvilejskiga zbora 1.579.
Emonska škofija je obsegala konce Nori k a in Panonije, kteri so se pozneje k Italii prištevali,
kakor se da soditi po legi tega mesta: to je sedanje Gorensko, del Notranjiga do Hrušice, in majhen del Dolenskiga.
c) V I s tri i je bilo že o koncu stare dobe več manjših škofij vstavljenih, kar kaže, de je ta zemlja močno obljudena bila ravno kakor Italija; zakaj zunaj Italije so v zahodu že od kdaj sploh bolj razširjene škofije. Pola ali Pule bi bila utegnila pred drugimi istrijanskimi mesti škofa imeti, ker jc bila o rimskim času sloveča. Znan je nar pred škof Anton krog I. 500, za njim Veneri, večkrat podpisan v rimskih zborih papeža Simalia I. 501-503 (Mansi Coliect. Concil. toni. VIII.): Isaci podpisan v darilnim pismu Polske cerkve I. 546; A dri j a n, znan iz Akvilejskiga zbora I. 579. Tudi v Ped en i ali Pičili seje štel zlo star ško-fovsk sedež; škofa Nicefora so brez gotovih dokaz nekteri že v čas cesarja Konštantina de vali, Marcijan pa je znan iz Akvilejskiga zbora 1.579.
V Parencii ali Poreči je nar pred znan škof K u f r a s i krog I. 521 . morebiti tisti, ki ga papež Pclagi v svojim listu še 1. 557 imenuje. (Pelagii epist. IV. ad Narset.): za njim Elija, dalje Janez, znan iz Akvilejskiga zbora I. 579. Stara Egida, po greškim cesarji Justinu II. Justinopel imenovana, sedanji Koper, poznava perviga škofa Nacarja, krog I. 524, za njim pa Maksimilijana, imcno\ aniga v listu papeža Pclagja I. 557. V listih papeža Gregorja od I. 595 sta še imenovana Peter in Providenci, istrijanska škofa, ktera sta se oh času ločitve zastran Carjigraškiga II. zbora spet v edinost z rimskim stolam povernila: njuna sedeža pa nista znana. Ali je Emonija, sedanja Citta nuova ali Novi-grad, že tudi tako zgodaj škofovsk stol dobila, ali ne, za to stran zgodovinarji niso enake misli; nekteri sc vlečejo za starost te škofije, nekteri jo v pozneji čas Karlna Veliciga devajo. — Toliko je gotovo, de od rimskiga časa se ondi ne ve za nobeno drugo ime razun za Silvo, ktero stoji v Pciitingcrjcvi tabli, ali za Alvurn, ktero piše Ptolomej (Geogr. I. III. c. I.) pa v sredi dežele: ime Emonije pa se ne nahaja pred, kakor v pismu cesarja Konrada II. I. 1029, in še ondi podtaknjeno. potem pa v podpisu škofa Adama I. 1140. Pervi škof pa gotovo znan je Janez pa s pristav-kam 1'ivitatis \ovae, Noviga grada, in sicer o povečevanji Poreške cerkve I. 961: pismo Karlna Vel., v kterim je škofija Novograška imenovana krog I. H03, pa večjidel za podtaknjeno štejejo. Nasprot je bila Emona na mestu sedanje Ljubljane dobro znano, mnogokrat imenovano, in po besedah starih pisateljev in po dokazih starih ostankov zadosti važno mesto, ktero jc bilo za škofov sedež gotovo pred izbrano, kakor malo neznano mestice. (Glej Schoenlebeii apparatus str. 77.)
>lejc istrijanskih škofij so bile v starim času pred ko ne ravno tiste, kakoršne so se ohranile do poslednjih prenaredb I. 17i"<7 in iH30; Pičenska škofija je bila celo majhna, večji Koperska: Po-reška je obsegala tudi Pazensko okolico: Pulska pa je primorje od Itaše do Heke blezo še le pozneji čas pridobila.
d) Sred zemeljsk i Nori k, to je gorata dežela na gornji Dravi in Muri, je štel dve škofii, ktere ste tudi pod Akvilejski stol spadale: od on-dod ste namreč vero prejrle, in njih pastirji se nahajajo v Akvilejskih zborih. V Celeji, sedanjim (VIji, je bil, kakor nekteri vediti hočejo, pervi znani škofTenaks, kteri je bil nekje naAkvilcj-
skim zboru 1. 381; pa njegovo ime se v izdajah zborov (na pr. Mansi Collectio concil. tom. lil.) med 32 očeti tistiga shoda zastonj iše. V šestim zboru papeža Simaha I. 503 pa je podpisan Viti-kan škof Celinski (Viticanus Celinensis, Mansi Coliect. Cone. tom. VIII.); pred ko ne je bil od stare Celeje, ker to mesto se tudi drugod nahaja Cel en a imenovano (Martvrologium rom. 12. Oct. Hansiz Germania saera. tom. L str. 22.) in druziga enaciga mesta ni najti; tudi stoji v ravno tistim zboru Polski škof Veneri zaznamovan. Iz Akvilejskiga zbora I. 579 pa je znan Celejski škof Janez: on je morebiti ravno tisti Janez Panonski, kteri se je pregnan po tem usedel v mestu Kapri, to je Caorle na Beneškim, če ne Koper v Istri i, kakor piše sv. Gregor v nekim svojim listu 1. 595.
V Tiburnii, na sedanjim Lurnskim polji blizo »pitala na Koroškim, je bil ob času sv. Se-verina krog I. 470 škof Pavlin, kterimu je bil sveti mož že pred oznanil, de bo na škofov stol izvoljen: pozneje mu je tudi sporočil zavoljo napada sovražnikov molitve in post napovedati po srednoriških tergih, in res so bili vsi tisti kraji o prihodu Alemanov ropa in razdjanja obvarovani. (Eugippi, vita s. Severini. Sect. 21. 24.) Pozneje je bil škof Leonijan, znan iz Akvilejskiga zb,pra I. 579; kmalo potem o prihodu Frankov so š!'ofje iz tega ljudstva Tiburnski stol posedli, kakor se je Akvilejski patriarh Sever z drugimi škofi vred pritožil v listu do greškiga cesarja Mavric j a I. 590.
Celjska škofija, ako se sodi po legi mesta, je obsegala zahodni del dolnje Štajerske, pred ko ne tudi del dolnje Koroške: Tiburnska pa je zadevala zahodni del sredzemeljskiga Norika, to je sedanje Koroško, del Tirolske poleg Drave, in del gornje Štajerske. (D. si.)
„XMari/e rožen vrel".
Pod tem naslovam je ravno kar v tiskarnici g. Leona v Celovcu na svitlo prišla pomnoženju Marijniga češenja med Slovenci posvečena knjiga, ktero, potem ko smo jo z velikim veseljem in posebno zadovoljnostjo pregledali, v Danici glasno pohvaliti, smo za svojo dolžnost spoznali, ker smo popolnama prepričani, de se bo po pobožni rabi te toliko ljubeznjivc knjižice v vsaki fari Marijno češenje še vse veselejši vnelo in de nam bojo častiti bravci Danice hvalo vedili, ako njih posebno pazljivost na to knjižico s temi versticami obernemo. Poglavitni obseg te knjižice je tako imenovano češenje Marije v mescu majniku ali vel. travnu, kakor se je ta prelepa pobožnost poslednje leta sem s tolikim dušnim pridam dalječ okrog po katoliških deželah razširjati začela, in ktera je, kakor od več krajev zvemo in smo tudi že v Danici brali, lani in ietas že tudi na slovensko zemljo svoje blage korenine presadila in v sercu pobožnih Sloven-cov, kteri Marijo toliko radi častijo, še vse posebno veselje in gorečnost obudila. Ima pa ta knjižica, ki je po eni med nar boljših nemških te verste zdelana, med druzimi enaciga zapopadka to posebno prednost, de je pred vsim za očitno cerkveno rabo namenjena, in v ta namen tako modro in razumno obravnana, de dušni pastir, ki to pobožnost s svojo čedo obhaja, vse, karkoli v ta namen le želeti zamore, silno lepo in prijazno zdelano in za vsak dan v tako prijetni spremembi razversteno najde, de saj mi v resnici ne vemo,
kako bi se ta pobožnost še bolj koristno ob enim pa tudi kratkočasno zamogla obhajati. De je ta knjižica pravimu cerkvenima ritualu za to Marijno pobožnost podobna, sledeči red za vsak dan kaže. Nar poprej je kratki pridigi enako premišljevanje ene skrivnosti ali prigodbe iz Marijniga življenja s pristavljenimi nauki, ki jih gre iz nje posneti, in z vadbo v eni ali drugi čednosti, v kteri naj bi pobožni častivec zlasti tisti dan svojo nebeško mater posnemal. Potem nasleduje silno lepa in ginljiva molitev, v kteri duša zdaj za te, zdaj za druge gnade in čednosti Marijo prosi, kakor jih je v premišljevanji sebi potrebne spoznala, ali sicer svoje zdaj vesele, zdaj žalostne občutke in misli, dobre sklepe in prošnje Marijnimu maternimu sercu izro-čuje. Potem nasleduje premišljevanju primerjen del sv. roženkranca, vender se pri vsaki skrivnosti le kar fl Očenaš in 1 Čcšenasimarija moli. Potlej nasleduje jo vsak dan druge, zopet iz premišljevane skrivnosti posnete, toliko lepe litanije, de mora vsako seree od njih ginjeno in ogreto biti. Po njih dokončanji se poje zdaj od ene, zdaj od druge zmed nar bolj znanih Marijnih pesem kteri odstavek, ki je tudi pristavljen, za tem se pojeta še iz lavretanskih litanij kaka dva ali trije naslovi Ma-rijni po posebni silno prijazni, tukaj na štajerskim zlasti čislani šegi in viži, na ktero ljudje vselej že komaj čakajo in se po vsi cerkvi tak (ruš vzdigne, de se človeku seree nebeškiga veselja raduje: in s tem petjem se vsa pobožnost sklene. Vse to terpi kake pol ure, tedaj z mašo vred, ki se zamore prej ali pozneje brati, eno uro. tako de, ako se ta pobožnost prav zgodaj v jutru obhaja, kakor se nam za na deželi nar bolj primerno zdi, se je vsak dan brez škode za domače opravila veliko ljudi vdeležiti zamore. Znana nam je res fara, kjer se je vlani, in se letaš zopet ta pobožnost na popisano vižo vsak dan ob petih zjutraj obhaja, in reči moramo, de se vsaki dan skorej kakor ob nedeljah ljudi skupej zbere, kteri vsi terdijo, de te ure pri domačih delih nikakor ne pogrešajo, ter so po lanski pervi poskušnji dušnimi! pastirju veliko nadlegovali, de bi se letaš pač gotovo ta prelepa pobožnost zopet obhajala.
Le žal nam je, de se ni mogel tisk poprej dognati, de hi se bila zamogla ta knjižica še pred tem niescam razposlati; zakaj gotovo bi bila že zdaj v prav mnogih farah dušne pastirje in ljudstvo razveseljevala in jim kakor prijazna voditeljica per tej pohožnosti služila. Vender s toliko večim pridani se bo pa prihodnje leto rabiti zamogla, ker bodo Slovenci zdaj priložnost imeli, vse leto to knjižico prebirati in se z njo dobro seznaniti. Zakaj nikakor ne smejo misliti, kakor de hi bila ta knjižica le kar za mesec maj odločena, temuč je tako obravnana, de češenju Jezusoviga in Marijniga serca vdana duša ob enim za vsaki Gospodov in Mariin praznik nar bolj primerjeno premišljevanje z molitvami in litanijami v nji najde; in razumno zdelanih bukev za premišljevanje Jezusoviga in 31arijniga življenja še ravno dosihmal mi Slovenci močno pogrešamo, tako de tudi od te strani ta knjižica posebno priporočenje zasluži, zlasti za take duše, ki želijo, bolj duhovno živeti in zno-tranjo molitev ljubijo. Tudi se bodo te bukvice vsim našim pobožnim romarjem, ki na mnogotere sloveče Marijne Božje pota romajo, gotovo močno prikupile. Ker imajo namreč romarji navado, de gre-doč vse cerkve obišejo, zamore vodja vsake take romarske družbe prave eksercicijeali duhovne
vaje Marii v čast na takim potu s svojo drušino obhajati, ako si premišljevanja tako razversti, de postavim v jutro, kadar se od ene cerkve vzdignejo, eno, okoli poldne, kadar počivajo, drugo, in na večer zopet tretje premišljevanje z molitvami in pesmami vred opravljajo. Tudi ako hoče posa-mezin človek, ali kteri pobožin hišni oče s svojo družino to Marijno pobožnost obhajati, bo boljšiga voditelja si komaj želeti zamogel.
Drugi del teh bukvic pa obseže razne molitve, litanije, pesmi za vse navadne vsakdanje domače in cerkvene potrebe in opravila, tako de zamorejo tudi vsake druge molitevske bukvice prav dobro nadomestovati. Posebno še moramo opomniti na „novenoa ali devetdnevno pobožnost v pripravo na visoki praznik Marijniga brezmadežniga spočetja in na molitvini uri v čast nar svetejših sere Jezusa in Marije, per kterih so zopet pobožne molitve in pesmi in litanije tako razverstene, de zamore pobožna duša ali sama za-se, ali tudi dušni pastir s svojo čedo na posebno prijetno in spodbudljivo vižo tako molitevno uro obhajati.
Veseli nas, de zamoremo s to knjigo, tudi kar tisk in popir zadeva, prav zadovoljni hiti, in se g. Leonu zahvaliti za očitno prizadevanje, pobožne Slovence s to knjižico posebno razveseliti. Le tri veči tiskarske pomote prosimo bravce popraviti in sicer v pesmi na strani 321 beri v tretjim odstavku: „Xas k vencu slave kje peljau namesto: „nas k sercu slave kje pelja; na strani 324 v pervim odstavku pesmi beri: ,,ovojstrila* namesto: „povojstriIa"; in na strani 405 beri: ^Ohudba nar imenitniših djanskih čednost*, namesto: „ohIjuba itd. Cena knjige, ki pol obseže, še ni določena, vender terdo in lično vezana ne utegne nad 1 gld. veljati. —	K—.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Naš m i 1 o s t i v i knez in škot so že zopet pokazali, de je njih radodarnost neutrod-ljiva. Blagovolili so namreč tukajšni katoliški rokodelski družbi, ki so jo v svoje varstvo sprejeli, sto goldinarjev podariti. Bog jim utoterno poverni! — Za gotovo moremo povedati, de bodo naš milostljivi ffonpod knez in skof noviga Goriškima višiga škofa pre-častitiga gospoda Dr. Andreja Gollniayr-ja pcrvo nedeljo po hinkoštih ali v praznik presvete Trojice vpričo prečastitiga Teržaškira in Pareškiga škofa posvečevali. — Častiti gospod Gr. Rihar so te doi 2 nova „tantum ergou (tu je 5. in 6) za štiri slanove z organo na svitlo dali. — llavno kar je tudi v Milico v i tiskarnici in založbi na svitlo prišel dr ur i zvezek zlata vrednih bukev: „Vodilo grešnikov. Spi«! častitljivi oče Ludovik Granaški. redovn k sv. Dominika*. Temu zvezku, ki 348 strani v veliki dvanajsterki obsega in mu je prelepa podoba sv. Marije Magdalene pridjana, so 'udi nar potrebniši molitve pristavljene: jutranja molitev, maša od presv. Trojice, litanije vsih svetnikov in Matere Božje. sv. križev pot, tri Božje čednosti in večerna molitev. — kar prelepim bukvam, ki bi se v nobeni hiši pogrešati ne smele, še veči ceno daje.
Iz Škofje Loke. Kako slovesno je ve« verni svet obhajal veselja polni apostolski razglas 8. grudna pre-tečeniga leta po mestih in tergih, po suhim kakor na globokim morji, je zadosti znano, kakor smo brali vnovič od vsih strani od ^brezmadežniga spočetja Marije Device, Božje Matere*. Očetje kapucinarskiga reda so pretečeno leto Očeta vsiga keršanstva, Pija IX., kake
posebne milosti prosili, in ta jim je v resnici dodeljena bila: „de smejo po svojih cerkvah tridnevno pobožnost s popolnama odpustki obhajati. To se je tudi v naši gnrenski strani v Škofji Loki v cerkvi 00. kapucinov 29., 30. maliga travna in 1. veliciga travna t. I. prav slovesno in pobožno, in kakor je upati, tudi k obiluimu duhovnima pridu za čast Marije že od nekdaj posebno vnetih Ločanov godilo. Od zunaj in od znotraj je bila cerkev z mlaji in cvetlicami okrog in okrog ozaljšana, in glasno je slehernimu že od daleč naznanovala, de tukaj mora biti žeoitnina ne kake pozemeljske, ampak nebeške neveste: in res je bila ženitnina neveste, ktera v lepoti, v dobroti in bogastvu nima sebi enake. V cerkvi v sredi velikiga altarja častitljivo stoji med obilno svit-lobo Marija Iievica, brez madeža spočeta, čista nevesta sv. Duha, Kraljica nebes in zemlje. Vse tri dni .^o dopoldan in popoldan primerne pridige čast in dobrotljivost nebeške kraljice razglašale, od jutra do tamniga večera je bilo sv. llešnje Telo k molitvi izpostavljeno, prebivavci Loškiga mesta in dragi se neutrujeno k spoved-n i ca m . in angelski mizi drenjajo, ter z gorečimi molitvami in prijetito združenim petjem Jezusa milosti prosijo in kličejo Marijo na pomoč. Zadnji ali tretji dan so visoko častiti gospod tehant Kramar iz stare Loke imeli pete litanije in potem so veselo zapeli Bogu in Božji Materi Marii zahvalno pesem, ktero je tudi groin mož-narjev daleč okrog razglasoval. Tako se je ta mari-janska pobožnost končala v čast Marije Device in v ve-dni spomin in poterjenje v veri in gorečnosti do Marije vsim pobožnim Ločanam.	Ločan.
Razgled po keršanshhn sretu.
Na Dunaji ho 9. vel. travna prečastitiga gospoda armenski ga višiga škofa Arist. Azaria z velikimi slovesnostmi pokopali.
..Oestcr. Volksfrcund" jc naznanil smert našiga rojaka, visokočastitiga gospoda Dr. Matija Gogala, duhovniga pastirja pri sv. Petru na Dunaji, ki so 8. veliciga travna v -15. letu svoje starosti v Gospodu zaspali.
Dunaj. Nek nunsk samostan v Tridentinski škofii na Tirolskim, ki z naukam in odrejo mladosti deleč okrog blagor razširja, in je bil že v nar hujši sili in revšini, jc po Božji previdnosti neprevidatna pomoč dobil. Dva poštena Dunajska rne»tnjana nekiga dne skupaj zadeneta. iu edeu, ki rad skrivaj dobrote skazuje, pripoveduje drugimu, de ga je Bog pri njegovih opravilih oblagodaril, de torej zeli kako pomoč deliti, kjir bi sila bila. Njegov prijatel jc bil ravno pismo v rok.) dobil, v kterim prednica imenovaniga samostana zavoljo silne nadloge toži in to reč svojimu prijatla razloži. Drugi dan mu uni katoliški mestnjan bankovec za 1000 gold. zroci za une ubožne nune na Tirolsk m.
V	I n š p r u k u se je 17. svečana Udalrik Idenriog, rojen llelvecijan. v katoliško cerkev vernil.
Prcčast. jegarski vikši škof bodo na svitlo dali sveto pismo v ogerskim jeziku, čigar pregledovanje je apostolski poslanec Viale Prela čanadskimu in kame-niškimu škofu zročil.
Ni davno kar je v Moguncii bogat mestnjan Fiederer umeri, ki je ondotno škofijsko semeniše dediča vse zapuščine zvolil.
V	Ferari je umeri pravdnik Bon a eci o I i, ki je 2 milijona goldinarjev v srebru zapustil: izpeljavo oporoke je zročil Ferarskimu višimu škofu.
V	Bolunji so 13. pr. m. prečastiti gnspod kardinal in viši škof Karol Oppizzoni v 86. letu svoje Starosti mm-rli. šk. f m<» b li 53. kardinal pi 51 le».
»Journal de Constantinopel" je naznanil, de je turški cesar o veliki noči vsim keršanskim jetnikam pod poroštvam njih patriarhov privolil ječo zapustiti, de bi zamogli velikonočne praznike po dolžnosti iu z veseljem obhajati.
V Rimu se natiska na stroške svetiga Očeta imenitno delo spisovavca PUzipios-a, ki ima namen ločene greke s katoličani zedinovati. Pervi zvezek „od pravih in zročenih ukov greške cerkve" je že na dan prišel. Greki in Rasi so nedoučakni tega dela. Gosp. Pilzipios bo potem posebno družbo k zedinovanju obeh cerkev naprav-Ijal. — Bog daj srečo! — Novo veselje in novo upanje vsim družnikam bratovšine ss. Cirila in Metoda.
Angleško. Nekaj let je, kar so se redemtoristi v veliki Britanii vselili, in so imeli že veliko misionov z nar boljšim vspeham; pri nobenim pa ni bilo toliko posebniga sadii, kakor mesca prosenca v poglavitnim mestu samim, pri kterim je 28 odraseuih protestantov h katoliški veri prestopilo.
Zveztlice za * o to.
Majhna učenka iz neke odgojivnice (hiša za iz-rejo otrok), na Fraucoskim je prišla k svoji prednici, In jo s solznimi očmi prosila, jo v družbo svet. detinstva sprejeti. Prednica jo vpraša, kako de bo družbini denar dobila, kjer njeni starši komej za silno potrebo življenja imajo. Deklica odgovori: „Kadar sim pridna, dobim vsak mesec en krajcar, de si kaj kupim; to vse hočem dajati v otetbo Kineških otrok". To se ve, de je bila z veseljem sprejeta.
Učenčku neke odgojivnice so starši obljubili, za vsako poglavje, ki se ga bo iz katekizma dobro naučil, en denar dati. To ga je se le prav k učenju spodbodlo; pa zakaj? Mali deček se je precej v dražbo svet. detinstva zapisati dal, s to blago mis'ijo , de bo s svojim učenjem ubogim Kineškim otrokam pomagal. To mu je serčnost dajalo in ga priganjalo, de je že v nekterih tednih v ta dobri namen nekaj denarja prinesel. Kako pač so taki darovi nedo žn«sti iu pridnosti za nesrečne ajdovske otroke Bogu iu angelam njegovim prijetni!
Jffiti darovi.
Za afrikanski mision.
Gosp. Ant. Cibašek, Šk»cijanski fajmošter 8 gld, — Ena kuharica iz Korošk'ga 4 gld. iu par zlatih uhanov. — Lena Novak 1 zlati perstan. — M. Novak 2 zlata perstana. — Barbara Kopčar nekaj zlatnine in 1 dvajsetieo. —
Za katoliško rokodelsko druibo v Ljubljani.
Gospod Mih. Ambrož 15 gld. — G>spa Karolina Još 10 gld. — Visokočastiti gospod korar Jožef Po-klukar 15 g'd. — Denarn ca Ljubljanskih bukvovezov 10 gld. — Fajmošter iz Gorenskiga 5 gld. —
Prem embe duh » v šine.
V Lavantinski škofii. Sentilnska fara je podeljena gosp. Jožetu K e te r j u. — Za namestnika v Tlicisscnegg pride gosp. Ant. I* o lile ven. — Za kaplana pridejo gospodje: Fr. Žagar v >lonsperg. Fr. Košan v Slovenji (iradee. Mart. Kova-čič v Sent-Andrej. — tiosp. Ign. Raci i*, fajmošter pri sv. Emi, so '£9. sušca umerli.
V Se kov s k i škofii: liosp. Jožefu Ratli-u je Senimar-jeska fara podeljena. <>osp. Leop. Fel be rh a u e r. kaplan v llart-bergu, ostane tam za namestnika. Prestavljena sta gospoda kaplana: Jan. Steigl v Deiitsrlilandsherg in karol Mora v Ooer-wolz. Umeri je gosp. Jan. Keelihauer mal. travna.
Odfocorna cre-ln»ka: Andrej Zamejc in Luka Jeran. — Založnik: Jožef IHutnik.