Glasilo Keramične industrije Liboje-Celje | S;u- usxTn $ kn.; f- ca < I V CtUJ j ■■ in—ur win—L^n——■ Celje - skladišče D-Per 249/1960 1319600003 ,8 KAZALO : 1- 2, 3. 4« 11, 12, 13. Slovo - ;:,)p Stran 122 Tudi letos lep porast proizvodnje - F,Šilinge r. 11 Kaj je naftoflex - H, Šloser •' Analitična ocena delovnih mest - S.Godič " Kaj delamo v prostem času - EP " Pregled nekaj najboljših primerov preseganja norm in zaslužkov delavcev od januarja do maja 196o - J, Ranzinger 11 Slovo - R.Oblak ’ Tov,Gojzniku ob upokojitvi - R.Grum 1 Dobili smo nagrado - R, Oblak 11 prometne nezgode - nadaljevanje in v konec - Zdr,š,in avtom,Žalec ” 131 Pred proslavo dvojnega jubileja - R,Grum " 133 Ali že veste ? 11 233 Humor - EP " 134 125 126 12? 128 129 130 130 131 122 SLOVO V zgodnji pomladi leta 1944- je komaj štirinajstletni deček stopil k bolnemu očetu: "Ata, v hosto grem k partizanom! Ne zdrzim več! Nemec9 ki poučuje na obrtni šoli v Grižah nam za vsako pomoto grozi z nožem, meni pa nemščina ne gre”. Dolgo je oče gledal svojega sina še na pol otroka. Dobro je vedel za napore, ki ga čakajo še tem bolj, ker je ne izkušen in fizično slab. "Pojdi Ludvik!"mu je rekel s solznimi očmi, "jaz sam bi šel, pa sem preslab. Leta in leta me že uničuje bolezen, Pazi nase in dober bodi! Toplo se obuj in obleci, noči so,že mrzle! Ti boš učakal svobodo, jaz pa ne bom več dolgo. Čutim to". Sledil je dolg objem, besede ni mogel spregovoriti nihče več. Mesec je bil šu visoko na nebu, ko se je Ludvik tiho plazil skozi grmovje proti gozdu, «Kakor tat!Mse je grenko nasmehnil sam sebi, "Tujec na domačem dvorišču". Noč je bila lepa in tiha, edino Bistrice, je s svojim žuborenjem rahlo motila popolno tišino, "Ni me strah" si je ponavljal, čeprav mu je srce bilo tako močno, da ga je v tej tišini razločno slišal. "Se nekaj minut pa bom na mestu". Pod nogo se mu je s pokom zlomila suha veja, ki je prepodila večjo ptico. Ni mogel ugotoviti, katera je. Zdaj je bil že blizu dogovorjenega mesta. Osamljenost in napetost sta ga počasi zapuščali. Na majhni jasi so ga že čakali trije tovariši -starejši borci. Pozdrav, nekaj hrabrilnih besed in vodnik Peter mu je izročil še skoraj novo brzostrelko: "Pazi nanjo in neguj jo! Ona bo dostikrat odločala o tvojem življenju. Pa lahka je, Laže jo boš nosil kot karabinko". Ludvik je stisnil k sebi mrzlo jeklo. Čutil je, kako se mu vrača moč, Mala kolona je tiho krenila proti Kotečniku. Pri Podkoritniku jo ostro zalajal pes, takoj utihnil, ko ga je Peter poklical po imenu. Spoznal je borce, ki so so večkrat ustavljali pri tej hiši. "Do bunkerja ni več daleč" je rekel Peter. "Je pa precej strmo. Sicer pa sedaj lahko gremo bolj počasi, Tu.je varno. Ti hudiči v zelenih uniformah ne upajo sem. Ponoči sploh ne. Včasih pridejo podnevi in Še takrat v celih trumah. Poznajo Liboje. Imajo slabe izkušnjo". Na vrhu prod bunkerjem jo Ludvik postal. Noč se je borila z dnom. Preko Bmice _ j o ze prihajalo lepo pomladansko jutro. Po Savinjski dolini so razhlo vstajale skoraj prozorne megle. "Lep dan bo" je bolj mislil, kot izgovoril Ludvik. "Popoldne bi šel za Savinjo s tovariši, Zd-'.j vibe že zelenijo. Ce ne bi bilo teh zelenih, hudičev!" je dokončal misel. Pogled mu jo splaval po dolini tja proti Keramični, kjer je stala nizka na. pol lesena hišica. Ni jo videl. Bilo je še pretemno, pa tudi ovinek mu je zapiral razgled. Tovariši ga niso motili. Vedeli so na kaj misli. Tudi oni sami so takrat, ko so odhajali v neznano, storili isto. Toda oni so bili starejši, te deček pa to vse drugače doživlja. Ko se je pozdravil s tovariši, se je stisnil v kot na pogradu in hitro ga je zajel kr-.tek nemiren spanec. Po nekaj mesecih je bil Ludvik že preizkušen borec. Tovariši so ga imeli radi. Marsikateri od njih si jo dostikrat odtrgal od svojeg: že itak malega kosa kruha delček za "ta malega". Prvi ognjeni krst je bil že daleč za njim. Potem jih je bilo še več. Mala četa se je pravkar vrnila v obronke Liboj s kih gričev, ko je obvcščevalka Ivanko, vsa zasopla prosila za takojšen razgovor z Ludvikom, Obšla ga je zla slutnja: "Doma nekaj ni v redu" si je mislil in brž pohitel k Ivanki. "Ludvik, tvoj ata je sinoči umrl. Mama zelo žaluje za njim - in za teboj. P~ kaj, ko ne moreš domov, prenevarno jo. Trden bodi Ludvik, jaz pa moram takoj nazaj, že itak bom sumljiva, saj so že mraci!" Še bi bila. ostala, toda videla je zadržano solze v Ludvikovih očeh. Hotel jih je skriti, pa so kar samo polzele po licu. Zdaj je hotel biti sam. "Premisliti moram" si je šepetal, čeprav je bil v njem že trden sklep, da so bo šel poslovit od očeta pa čeprav samo za on trenutek. Šel je nekaj korakov vstran od bunkerja pod košat hr-st, Tu si jo vedno najbolj odpočil. Spominj -k ga je na divji kostanj, ki raste blizu njegovega doma in pod k-terim je preživel skoraj vsg. otroška lota. Razumel jo tiho govorico listja v lahnem vetriču, toda nikdar ni mogel tega povezati v nekakšen jasen smisel. Zdaj se je mahoma zavedel: "0 prostosti govori, o svobodi in o domu! Predvsem o domu” je zaključil razmišljanje. Trdno se je odločil, da gre domov. Vodnik Peter je od začetka n vse načine poizkušal, da bi g,- odvrnil od tega sklepa, L .hlco bi mu sicer zabranil^ pa ni mogel,.."Otrok je še in sc toliko bolj navezan na starše. Saj se še močno oblači, trdna tema bo in gotovo bo prišel neopazen do doma". "Premislil som - lahko greš!" mu je rekel. "Vem, da mi boš vse življenje očital, če te ne pustim". Pozno v noči se je skupinic,;; treh partizanov v trdni temi in gostem grmovju prebijala proti Libojam. Peter jo dal Ludviku za spremstvo dva starejša borca, "če naletite na Nemce, trije boste laže" jim je dajal. Nedaleč od Ludvikovega doma so sc ustavili. "Midva počakava tu! Brž se vrni! Pa brzostrelko in bombe pusti tu! Ne boš jih potreboval" mu je rekel Zlatko, V majhni sobici jo na odru ležal njegov oče. Nekaj starejših ženic in možicih je bedelo pri pokojniku, "Ata, venca ti nisem prinesel. Ti ga bom pozneje, ko bo konec vojne". Gledal je razor ni obraz, ki je odražal vse prestrmo trplcnjc zadnjih let. "Samo, da si prišel Ludvik" je med jokom govorila mati. "Zdaj mi je dosti laže. Soj boš ...... "^Beseda ji jo zastala, Za.sliš li so ropotanje škornjev v veži, vrata so se sunkom odprla in zagledali so krdelo sivih čelad z naperjeni- mi avtomati. "Nande hoch" jo zalajal starejši voj-k z nekakšnimi našitki na uniformi, katerih pa Ludvik ni poznal. Vse oči so bile uprte v Ludvika, ki si je zdaj bolj kot kdajkoli zaželel bomb. "Ko bi imel ono, ki sem jih pustil pri tovariših! Pa saj no bi nič pomagalo, preveč jih je, “Gotovo jih jo še zunaj polno. Vso skup:'j bi nas_žive zažgali" si je mislil, V vse sobi je bila grobna tišina., dvignjenimi rokami prosila, naj ji pustijo sina vsaj toliko časa, da bo pogreb. Vsi ostali so storili isto. Sosed, ki je znal nekaj nemščine, jim je prevedel materino željo. Za hip se je v zveri prebudil človek. "Dobro, Zdaj je ura tri. Ob šestih n'j se javi v Žalcu na policiji!" Malo tiše pa je dejal nemcem; "Zaradi drugih. Saj nam itak ne uide. Ena desetina naj počaka zunaj"! Ko so zapustili sobo, je Ludvik že vedel, da je to samo ukana. "Mama, pobegnite, moram. Čimpraje, Mislim, d sem se nocoj poo-staral za. več let. Ne po zunanjosti. Po mišljenju in po dejanjih. Zdnj vem, kaj mi je storiti, ko pridem Takrat jo pokleknila mati in z 125 nazaj k svojin. Ne, ne bo prej niru, dokler ta svojat no izgine, Ni niru niti pri nrtvon očetu!n Hitro je objel mater in se zadnjikrat poljubil očeta na čelo. "Zdaj grem. Zadaj skozi okno. Tako je majhno, da ne bo nihče pričakoval, da lahko pride človek skozi. Na svidenje"! Splazil se je v drugo sobo in dolgo poslušal. Vse je bilo tiho. Narahlo je odprl okence, "EcaVilno sen sklepal. Tu najbrž ni nikogar", si jo šepetal. Mukoma se jo splazil skozi malo odprtino. Legel jo na tla. Z druge strani hiše jo slisal pridušene glasove. "Zdaj mo ne smejo dobiti, imamo s kupne neporavnane račune". Kot kača sc jo plazil proti grmovju, prebredel vodo in na drugi strani sedel pod drevo, da se umiri. Tovariša sta bila žo nestrpna. Na kratko jima jo povedal o srečanju z Nemci. Nista silila vanj z vprašanji. Vedela sta, da je dovolj zaposlen san s seboj. Vodnik Peter se mu je bodrilno nasmehnil, ko jo slišal skopo Zlatkovo poročilo: "Ludvik ni zatajil". Petru je bilo to dovlj. Ernest Polanc Tudi letos lep porast proizvidnjc_ Sorazmerno obsežna investicijska in vzdrževalna dola v proizvodnih obratih brez dvom' trenutno slabo vplivajo na. potek proizvodnje,^Tega smo sc zavedali že v začetku leta in zato tudi s precejšnjim nezaupanjem gledali na letošnji razvoj proizvodnje. Kljub slabim izgledom v začetku leta pa smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni. Proizvodnja, v prvih šestih mesecih letošnjega lota je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višja po vrednosti za 15%, dočim je po količini za 4%, Letošnji polletni plan pa jo presežen po vrednosti za. 4% in po količini za 8%. Tudi realizacija na trgu jo zadovoljiva. Zadovoljiv je tudi obračun dohodka za to poslovno obdobje. Poglejmo nekaj primerj-v z lanskim letom! Skupni dohodek Poslovni stroški Dohodek podjetja Prispe v-1 k iz dohodka Čisti dohodek Del za osebne dohodke Del za sklade 196o % 1959 % indeks 229,615 loo 19o,854 loo 12o 125,o29 54.5 lo5.597 55.5 119 lo4„ 586 45.5 85.458 44.7 123 24.451 I0.6 17.618 9.2 159 80.135 34.8 67,846 55.6 118 70,855 3o,8 56,935 5o,o 124 9.28o 4,5 lo, 861 5.7 86 Razmerje nad osebnimi dohodki in skladi v tej obračunski dobi ni uravnovešeno, je pa takšna delitev potrebna, z ozirom na višino izplačanih osebnih dohodkov. Porušenje razmerja jo začasno in bomo v naslednjih mesecih morali formirati več sredstev za sklade. Zaradi daljšega remonta je prišlo do porušenj^ razmerja predvsem, ker ga proizvodnja ni mogla v celoti nadoknaditi v prvem polletju. Precejšen napredek smo dosegli tudi v strukturi izplačanih osebnih dohodkov. Gibljivi dol osebnih dohodkov sc jo v primerjavi z lanskim letom znatno povečal, sicer pa poglejmo kako izgloda celotna struktura izplačanih osebnih do- hodkov! 196o 1959 Osebni dohodek po času 29,826 33 ,060 Fo učinku 23,o93 16,44o Dodatek z-', nadurno delo 1,374 l,44o Eresežek norn 5,714 3,o26 Erenije in nagrade 8,212 l,o31 Nadosebni dohodek 1,186 9o3 Skupaj; 69,405 55,9oo število opravljenih delovnih^ ur jo v lotošnjen polletju za 2% višje kot v lansken lotu. Število nadur so jo znanjšalo za lo,7%. Produktivnost norjona z vrednostjo proizvodnje in opravljoniai dejanslciui urani so je zvišala za 14%, T - ko ugodni rezultati proizvodnje in poslovanja nan bodo brez dvona vzpodbuda za vložitev še večjih naporov v proizvodnjo v drugon polletju. Franjo Tilinger Kaj .,0 naftoflex? M-veni ie lovni k■lupi so sredstvo za delo v keranic ni in porcelanski 1 v. ' a-' . ni delovni kalupi pa so že od nekdaj vlivajo v navčnih de lovnih "'h (r znnožovalni nodeli), IvEvoc ina nininalno trdnost, zato se .. :1'1 * Ionijo tor jih je potrebno obnavljati, TO delo zahteva kvalificiran delovno silo, ki ina zaradi svoje strokovnosti višjo tarifno postavke, poleg tega nastajajo pri vlivanju navca v novec nočne z a. p ono. Eri razdvojitvi n ode la pa. so poškodujejo obrisi in robovi n-, nodelu. Ti problemi so privedli strokovnjake do tega, da so-pričeli iskati natorial, ki ina boljše lastnosti od uavca. Novi material so imenuje naftoflcx in so uporablja za vlivanj® matičnih tor razmnoževalnih modelov, No.ftoflcx je elastična gumi masa, odporna proti obrabi ter uporabna za podprejenno nodelo , NafloflGX nase po se odlično obnesejo z,- najzahtevnejše izdelka, to ju takšne, ki zahtevajo večje število zagozd ali pa, da ina jo bogato a.c!iafno površino. Obstoja več vre4- naftoflcx na.s. Vsaka ina svoje značilnosti in posebnosti, Enotn-v z-" vsa pa je , da sc sčasoma nekoliko skrčijo (ca.o. 5%) ter vsebujejo oljno sredstvo za ločitev mavčnih odlitkov, To pomeni skr - jšanjc delovnega časa ter sigurnojše vlivanje modelov. En od vrst naftof1exa se lahko po srditvi obdela brez ostružka, Ti nodeli se lahko po obrabi tudi popravijo. Strjena masa pa se ne da več ponovno vlivati ter je neuporabna, Naftoflex sc sestoji iz dveh delov. Če ta dola. mešano v predpis ne n r zuerju, dobimo tekočo našo, ki jo v določenem času normo vlivati v pripr vije n model. Za boljše razumevanja še nekaj tehničnih podatkov: 1. Ercdcl.va nase v uporabno tekočino traja 15 do 6o minut. 2. Strjevanje traja 24 do 36 ur - takoj noto je model sposoben za delo, 3. Vlečna, trdnost 8 do 11 kg/cu2 3. 4. 'Vlečni nateg 2?o do 3oo%. Kor jo n-.ftoflcx rezultat dol", konično industrijo, jo potrebno opozoriti, d n jo dol B strupen, leer vsebuje svinčene spojine. Zato je pri delu z nrftoflexou potrebno uporabljati očala, omadeževano nesto na koži pa takoj očistiti z milnico. E,Šloser Analitična ocena delovnih ne st Dan z- dne n so bolj kropi delavsko samoupravljanja v gospodarskih org .niza ci j h, poj-.vi j.a sc pa tudi vddno večja potreba po novi netodi nagrajevanja del vccv. Ker jo podlaga za splošni družbeni napredek, napredek posnneznika, moramo strenoti za toa, da s s stimulativnim načinom nagrajevanja sproščamo vse ustvarjalno sile posameznikov, V mnogih podjetjih so danes že postavlja vprašanje nagrajevanja, na osnovi ekonomskih enot ali vsaj nagrajevanja po enoti proizvoda. Rredno pa lahko podjetje preide na nagrajevanje po enoti proizvoda je nujno, da izvrši analitično oceno vseh delovnih most v podjetju. Z analitično oceno delovnih most pa že delno ugotavljajo časovni proizvodni stroški posameznih operacij, ali vsaj vrednost izdelovalne časovno enote s tev:.,~da sc oceni potrebn- strokovna usposobljenost,ki se zahtev za. določeno delovno mesto, k-kor tudi vso pogoje, ki negativno vpliv j:' na proizvajalca, odnosno na proizvodni proces. Če kriterije, kat L ' v "/a- jo nr oceno delovnega mesta razčlenimo, bomo dobili pribliz^ !; a.iczno faktor jo : - šolska izobrazba, - potrebna praksa, za opravljanje določenega dola, - težina fizičnega, dola, - težina in obseg umskega dela, - elementarni vplivi na delovnem mestu, - vpliv plina, vlage, kislin, - možnost prohl-da in nezgod - ter vplivi ropota in bleska oziroma pomanjkanje r lobe. Z realno ocenitvijo delovnih nest sc bomo v bodoč izognili -dninistrativnn.u ali osebnemu določanju plač v p --jetju, z druge ntrani pa bomo dobili realno sliko potrebne vlaganja umskih in fizičnih naporov na. posameznih delovnih mestih* Ko bo komisija zu analitično oceno delovnih most ’ čala z delom, bo poklicala vsakega delavca oziroma nekaj delavcev (kor je analitična ocena na. pr vi jena za delovna ne -na katerem del- več delavcev), da s svojim nodpison potre' > pravilnost analiziranja posameznih delovnih mest. Na osne :L analizo bomo delovno neru~ ocenili in točkovali. Oconjevr .je in točkovanje jo uzakonjeno z Uradnim liskam 22/58 FLRJ tako, da v tem slučaju odpade vsako namerno li nenamerno izigravanje Upamo, da bo analitična, ocena delovnih mest dosegla svoj cilj, to jo pravilno rezdeljev-nje oziroma nagrajevanje na osnovi vlaganja naporov posameznikov na svojih delovnih mestih. Komisijo bo predvidoma končala delo 25,avgusta 196o, Slavko Godič Kaj del :mo v proste a 5;*su? Ta tematika jo dosti bolj zahtevna, kot bi a rsikdo sklopil iz naslov, Šola nket?, katero bi zaposlil vsi zaposleni v podjetju, bi pok?zrla točno stanje. Vendar.bo tudi razgovor s precejšniin steviIon zaposlenih v različni staro-sthi dobi in z raz Irenini živijenskimi prilikami dal približno slike, ki jo pr le l^hko nekako posplošimo. Kot^sen pričakoval, je izživljanje prostega časa pač prilagojeno možnostim kulturnega. življenja na podeželju, ki se k?kor povsod tudi pri nas precej razlikuje od življenja delavca v mestu ali večjem industrijskem središču. Jasno je, da so dolžnosti v prostem času, odvisno od stanu in starosti, precej različne.. Zato sem zaključke razgovorov razdelil na 4 poglavja: 1. Mladinke do 25 let starosti: a. V tej skupini pride n^ prvo mesto pomoč materam v gospodinjstvu in osebn- higiena, b. Delo n: polju, doma ali pri sosednih kmetih. c. Čit-njc knjig ( sr nj časopisov). d. Kino obiski in ostale kulturno - prosvetne ali zabavne prireditve. e. Šport (kopanje, planinarjenje, streljanje). 2. Mladinci do 25 let starosti; a. Pomoč pri delu staršem ali kmetom, kjer so nastanjeni. b. Kino, c. Kulturnoprosvetno delo (pevske vaje, godbene vaje, šah). d. Cit-njo. e. Šport. 3. Delavci nad 25 let starosti: a. Delo pri kmetih in pomoč v gospodinjstvu. b. Kino. c. Čitmjc, sprehodi, počivanje. d. Kulturnoprosvetno delo. e. Šport. 4. Delavko nad 25 let starosti: a. Delo v gospodinjstvu. b. Nega in vzgoja otrok. c. Delo na vrtu ali na njivi. d. Počitek, o. Kino, ostale prireditve, Kot som že omenil, ta pregled ne more dati točno slike življenja naših delavcev v prostem času, da pa misliti posebno o življenju mladine. Vzroke z o zelo slabo dejavnost pri kulturnoprosvctnem delu, športu itd. bi lahko iskali v razsežnosti terena, kjer mladinci stanujejo, pomanjkanju športnih objektov in rekvizitov, pa tudi v delu mladinske organizacijo, ki mladince v tem smislu premalo zaaktivizirn. Upam, da bo ta članek uvod v razpravo predvsem s strani mladincev. E, Polanc Pregled nekaj najboljših primerov preseganja norm in zaslužkov delavcev v posameznih oddelkih od januarja do maja 196o. >o o 1 - CD ti 'd* d" CM 00 CM A o ti- A oo •n •d- ti >o A* o (ti o 1 1 H H rti MO 00 ■n (ti Cti 0) 'd* A C— o A A CM CM A ti- Lo ca > ra O , • • O CD A C- A 'd- O Iti MO A (ti o ti 00 ph g 1 1 1—1 rH 1—l rH 1 1 1 1 A A rH —1 >N c- -M" co ob rti d" MO oo td A A CM N • ti A CM m A o d- o A co 00 m ti ti Al 00 A 'd* (ti MO H rH A MO oo ti- A H 0$ -H ti- A A MO 'd* d* o A A A A (ti m -p ti • • e • • e * • O • e ♦ CO H1 O A a H H M0 d- A A O o A tsl O -H en rti rti -ti- (ti (ti -d- MO MO A (ti . _ A > Cu >o 0) O A ti- A A A A CM d* A A -d- m (ti H A • 'd- •d- 'd* A A d* A MO CO -d- -d- d~ A -P XJ A -g A CO c- [ti CM o A MO d* ti- H ti- CD ti A o o A Iti MO 1 1 rH M) ti- A ti O mo co co [ti A oo 00 o O d* ti- m ti c* 03 >IS3 • 1—1 • • 03 CD e A CD ti •n> o •1-3 S e ti O 5p A ti ti •H ti Ph CO co CD 5 a O ti Id ti o TD <+h A o -ti •d i rd •rH 0) O ti ti a ti cO F-i MSI CD •H O •H ti 1—1 ti >o CO o > ti ti > CD •o co (D ti >1 S h) 03 O TD o "ti >ra OJ > rti CD cO H O 03 IS) ti •H N (D CD H > g ra ' CD 03 S o •H rH •H ti > CO •H u o t A s A K co A M > M ■ 00 <1 1 <1 8 £ S ; O Cd J PAI IR NICA 13 o Pregled preše g? n,ja normod januarja do mapa 196o Iz tabele je razvidno, kakšen zaslužek si lahko ustvarijo del vci z delom po normi. ue pogledamo kar prvi primer iz tabele lahko vidimo, da si je tov. Maconi s preseganjem ustvaril 153% večji zaslužek, kot bi g,- zaslužil po času, Ta zaslužek pa bi lahko bil še večji, če bi tov. Maconi imel vse ure po normi.(Tovariš je _ te ure opravil v štirih mesecih in ne kot ostali v petih), kajti v tem primeru bi zaslužil povprečno mesečno 24.752.- din. Ta primer pa ni osamljen, Kakor vidimo iz tabele, so si tudi drugi delavci z delom po normi ustvarili lepe za-s lužke. Povdariti je potrebno, da so v ta pregled zajete samo norma ure, ne pa tudi tiste, ki so jih opravili delavci po času. Nekaj takšnih primerov kot so v tabeli bomo od julija dalje objavljali v vsaki številki Keramika, oziroma vsak mesec sproti. J, R,:ncinger SLOVO Poslavljamo se od naše dolgoletne sodelavke tov, Olge Koren, ki odhaja v svoj zasluženi pokoj. Tov. Olga Koren je bila rojena lo,6.19o8. leta v Libojah in živela vsa leta v tem kraju, V našem podjetju se je zaposlila 1923#leta in je delala 33 let. V teh 33 letih službovanja je okusila dosti gorja, četudi delo v slikami ni bilo umazano in težko. Znano nam je, da je bilo življenje za časa stare Jugoslavije^težko, da jo moral človek trdo delati, če si je hotel kaj prištediti. Tudi tov,Olga je bila vestna pri svojem delu vsa leta. Med narodno - osvobodilno borbo je pomagala partizanom, katerih v tem kraju ni bilo malo. Leta 1944 ji je padel mož v NOB nekje v gornji Savinjski dolini. Tako je naprej preživljala družino sama s svojim zaslužkom, Tov, Olgi kličemo vsi, poscbno^slikarji, še mnogo, zdravih in zadovoljnih Idt v njenem zasluženem pokoju. Rozalija Oblak mv,Gojzniku ob upokojitvi Ko odhaja naš dolgoletni delavec tov.Gojznik rane v zasluženi pokoj, jo moja dolžnost, da zapišem nekaj v tj c našemu dolgoletnemu sodelavcu - modelarju v slovo. Tov,Gojznik se je 1.192o zaposlil v keramični varni v Gotovijah in tam delal kot vajenec - modelar, Le 1926 je takratna družba v Libojah kupil podjetje v Goto. .jah in tov,Gojznik je nadaljeval delo modelarja v^Libojski t /arni. Let. 1931 je bilo zaradi slabega tržišča odpuščenih mnogo delavcev iz tovarna j med njimi tudi tov, Gojznik, ki sc jc nato zaposlil v keramični tovarni v Novem mestu. Zaradi slabih pogojev, oddaljenosti od doma in drugo, se je čez pol leta vrnil v S-:.vinjrho dolino tor delal tri leta kot zidar. Leta 1932 sc je zopet zaposlil v n" šem podjetju, kjer jo delal kot modelar do svoje upokojitve. Vrzel, ki je nastala v modelarni z odhodom tov, Gojznika, odličnega modelarja, bo težko nadomestiti. Spominjali se go bomo kot dobrega tovariša in nu kličemo: "Se na mnoga leten"! Rudi Grum Pobili smo nagrado^ V tednu varnosti je komisij" o higiensko - tehnični zaščiti v našem podjetju bil- zelo agilna. N:pr vila je v tem tednu vjč pregledov po celi tovarni in organizirala tekmovanje med oddelki: 1. o čistoči oddelks 2. o osebni higieni 3. o uporabi zaščitnih sredstev 4. o čistoči g-rdorobnih omar 5. o nezgodi pri delu 6. o čuvanju zaščitnih sredstev 1-T'jveč točk sta ddbila slika.rna in bufot tor bila nagrajena, z lo.ooo,- din. Mislim, d? je nujno, d- bi sc taki pregledi vršili še večkrat v Ijtu,. ker je večkrat čistoča, po oddelkih zelo slaba., V imenu dobitnikov te nagrade so za njo iskreno zahvaljujem, Rozalija Oblak PROMETNE NEZGODE Nada 1jo v-nj e in kone c ICot pokazatelj prometnih nezgod n^m služi odstotek mod nezgodami no poti na delo in domov v primerjavi z nezgod-mi, ki sc doga j jo pri delu v obr.-tih. Statistika nam pove, da odpade na loo obratnih nesreč v krajih: Celje 11 Trbovlje 5 Kranj 12 Novo mesto 13 Murska Sobota 14 Ptuj 12 Kočevja 4 Primerjava n-m pokaže tam, kjer st-nujojo ljudje blizu svojih podjetij in no uporabljajo nik lcih vozil, konkretno v naši razpredelnici rudnrsk" revirja Trbovlje in Kočevje, kjer stanujejo rudarji v bližnji okolici svojih delovišč, v kolonijah. Nasproti temu pa nam prič'jo številke za okr-je Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Ptuj in Kr^nj, da jo tam odstotek nezgod visok, knjti v teh kraj Ih jo v zadnjih lotih močno narasla industrija tor pritegnila iz okoliškega podeželja precejšnje število delovne sile., Iz tega pač ni težko spoznati dejstvo, da bomo z zidavo stanovanj v bližnji okolici podjetij prav uspešno pomagali pri zmanjšanju prometnih nezgod. To seveda ne^gre čez no", zato moramo pač računati s tem, da se bo marsikdo še dokaj_ časa vozil n delo in domov iz oddaIjenih^krnjev, Tu govorimo o kolesarjih, ki jih bo v vsakem primeru še vedno dovolj.Njim osebno in podjetjem, v katerih so zaposleni, naj veljajo naslednji napotki, K-ko lahko podjetja pri svojih^zaposlenih pomagajo prepredev ti prometne nezgode? Kot smo že omenili, lastnik kolesa, ki gr uporablja pretežno kot prevozno sredstvo za pot na delo in domov, kolo le površno neguje in zanj skrbi. Ni rečeno, de bi zato mor-lo skrbeti podjetje, vendar mislimo, da lahko vpliva na člane svojega kolektiva, da se bodo za ta problem nekoliko bolj zanimali, ICcr zakon prište’* nesreče na poti na delo in domov k obratnim nezgodam, je pač razumljivo in nujno, da sc podjetja začnejo zanimati tudi za to vrsto nezgod. Varnostni tehnik naj bi osnoval v podjetju komisijo, s katero bi od čas- do časa pregledal vozila ter lastnike opozarjal na o lev-r e in pomanjkljivosti, ki bi lahko med vožnjo privedle do nesrečo. Člani kolektiva, ki sa redno vozijo s kolesom n- delo, n-j bi imeli možnost, da. bi dajali svoja kolesa. v popr-vilo v samem podjetju (če ima podjetje mehanično delavnico), kjer bi mu ga popravili proti minimalni odškodnini, kajti često odlašamo s popr-vilom ne zaradi stroškov, temveč zaradi nevšečnosti in izgube časa, če damo kolo popravit meh-niku. Posebno važno je to za ženske, ki si tudi manjših okvar često no znajo popravljati samo. Seveda mora vsako podjetje najti primeren način poslovanja tega internega servisa, da ne bi teh uslug izkoriščali. Zlasti je Važno popravljanje tistih koles, ki so pokvarijo na poti n- delo, V takšnem primeru bo delavec verjetno že zaradi olcv re zamudil delo, mimo tega pa. bo med delom več ali manj raztresen, ker so bo ukvarjal z mislijo, da bo po lo in več kilometrov po opr-.vljencm delu in ob vsakem vremenu zaradi olrv-re na vozilu moral pešačiti domov, Tu je pr-v posebno na mestu servis, ki z malimi stroški lahko popr vi predrto zr-čnico, pretrg-no verigo, počen okvir ali n domesti potrgane igle, odlomljeno stopalo, pregorelo žarnico itd. Od tega bi imeli namreč dvojno korist? delavec bo svoje delo opravljal brez skrbi, saj bo vedel da ga čaka na. koncu izmene popravljeno kolo, prav tako pa smo preprečili, da bi se delavec nc odpolj-1 s pokvarjenim kolesom in s tem tvegal nezgodo. V večjih podjetjih se da služba servisa kaj lepo kombinirati s čuvajsko službo na parkirnih prostorih oziroma kolesarnic h. Načelno urejajo večj podjetja parkirne prostore ločeno od mesta podjetja tako, da ob tov-mi ogradijo primeren prostor in namestijo kolesarnico ob vhodu v čuv-jnico. Čuvaj kaj lahko opravij - ta popr vil , če si izberemo zato službo primerno osebo. M-njša podjetja si lahko uredijo poseben skupni parkirni prostor ali kolesarnico kje blizu v soseščini. Skrbite zato, do ne bodo puščali člani vašega kolektiva med delom koles nekje na dvorišču, morda pod kapom ali naslonjena v grmadah na zidove. Delavca naj pri njegovem opra- vilu nc odvrne a skrb za kolo, ali je morda na dežju, soncu ali pritisnjeno nekje ob zid pod gonilo drugih, koles. Ponanjkij iva oprema kolesa je že zahtevala marsikatero nesrečo. Vemo pa tudi, da je nabava, takšne opremevvčasih tako visok izd 'tok, da ga le težko odvojimo od mesečne plače. Zlasti volj- to, če si moramo nabaviti dinamo z žarometom in bi bilo v takšnem primeru pr-'v, da bi priskočile članom kolektiva na pomoč uprav? podjetja, sindikat, ljudska tehnika itd, in omogočila n b vo opremo na obroke, T- ko se bodo mor-li predvsem varnostni tehniki v podjetju zanimati tudi za to vrsto nezgod ter iz analiz prometnih nezgod spoznati njihove pr-ve vzroke. Poučiti bodo morali posameznik-, ne bo pa odveč, če bodo podjetja vsaj enkrat na leto priredila predavanj - o prometni vrnosti ter osvežila spomin na cestno prometne predpise ter jim prikazala vrsto vzrokov, ki dovedejo do pogostih prometnih nezgod. Pomnimo! Vozila upor-bij.-:mo z-to, de si prihranimo čas in pove'čarno uclobnost. Uporabljamo jih pri naših vsakdanjih opravilih in tudi v zabavo. Od njih prič kujemo le korist! Prepričani smo, d- jo bomo imeli, čw bomo upoštevali vse prometne predpise, če bomo na cestah previdni in upoštevali geslo NA CESTI NISI SAM ! Zdr, š, in avtom.Žalec Pr;:d_ proslavo dvojnega j ubile j p ___ Vsem či nom našega kolektiva je že znano, da bomo 3,se.ptembrn t, 1. praznovali lo letnico DS in 145 letnico obstoja naše tov-rno.D- bi ta dan čim svečane je proslavili, bomo v dopoldanskih urah priredili športna tekmovanja, ki so jih bodo najbrž udeležili tudi tekmovalci iz Jugolcomalike in tovarno Umetnih brusov iz Maribora, Tekmovali bomo v kcglanju, šahu, odbojki, streljanju in namiznem tenisu. Da bi postavili čim močnejšo tekmovalno ekipo, bomo priredili izbirna tekmovanja, katerih so naj naši športniki udeleže v čim večjem številu, V vseh športnih panogah bodo tekmovali možki, razen v streljanju, kjer bodo tekmovale tudi ženske. Vsi interesenti na j se takoj j vijo naslednjim ekipnim vodjem: kcglanje -Janc Alojz, šah - Mežnar Mirko, streljanje -vLojcn Ivan, odbojka - Grum Rudi? namizni tenis - Ranzingor Jože, Podrobna navodil- za trening in izbirno tekmovanj o dobite pri vsakem ekipnem vodji. ALI ŽE VESTE da bodo izpiti vajencev v.mesecu avgustu? - da smo pred nekaj dnevi vložili pri Jugosl,investicijski banki zahtevek za odobritev investicijskega kredita za I, etapo II, faze rekonstrukcijo ? - da iua tudi ir. šg podjetje to ko kot večin", drugih podjetij zelo velike težave z obratnimi sredstvi? HUMOR F I L T E R___6_J_ Mirko pripoveduje prijatelju, da je opustil cigareto Zeta, k'torih je pokadil tudi po 4o kom. !,Z jutr j, ko sem vstal po sem imel takšen glas, kot tisti rog v sestavu ''Planšarjev”. ”F je sedaj bolje, ko si spremenil cigarete?” Ga vpraša Ivo. "Je, zd:j je bolje. Kadim Filter 65. Kar ugajajo mi”. Zena, ki od začetka ni poslušala razgovora, je pa slišala zadnje Mirkove besede, jo zaklicala vsa ogorčena: "Z-bog Mirko! Zd'j že 65 teh vražjih Filtrov! Kar pusti jih! Je pa že bolje, da pokadiš 4o Zeta!" EP če ni, ni! Jože: "Ti Tone, kako se po počutiš v novem bloku v Dobriši vasi?" Tone: "Prav dobro! Stanov nje je v redu, drugače pa ni nič". Jože: "Stanovanje v redu, drugače pa. ni nič! Ne razumem česa ni nič". Tono: ,rNo ja, bojler je zanič, hišnega roda ni nič , točkoval--ne komisije tudi že 4 mesece ni nič, pa tudi stanovanja ne plačujemo nič. Sicer se pr nekaj šušlja, da se je izgubila točkoval na komisija". Jože: "Tu pa tam poglej v časopis! Med oglasi boš gotovo zasledil; izgubila se je taka in taka komisijo - poštenega najditelja prosimo ............. Veš stvar je v tem, če jo je našel revež s skromnim stanov njem, jo bo gotovo zadržal toliko časa, da mu bo pr-vilno ocenila stanovanje. Go jo pa najde nekdo, ki ima razkošno stanovanje, jo bo pa itak na svoje stroške dostavil na naslov”. EP Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik Božo Lukman. Izdaja Keramična industrija Liboje — Celje. Prispevke dostavljajte odgovornemu uredniku Rokopisov ne vračamo.