CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA 75-letiiica smrti KARLA MARXA Danes preteče 75 let odkar je v Lon- donu umrl utemeljitelj znanstvenega socializma in prve Internacionale Kari Mairx. Njegovo znanstveno in revolucio- naimo delo je v 75 letih rodilo bogate sadove. Veliko dežel na svetu si na osnovi njegovih mdsli urejuje boljše življenje. Marxov nauk je podlaga za vse k napredku človeštva in k pravič- nejšim družbenim odnosom stremečih delovnih množic. Zlasti danes, ko velika nasprotja v svetu predstavljajo vedno bolj nevarna žarišča spopadov, je Mrxo- vo življenjsko delo zanesljiv vodič k re- ševanju teh problemov. S svojim delom 8i je Kari Marx postavil najtrajnejši spomenik v zgodovini človeštva. Predvolilna dejavnost na višku VELIKA PREDVOLILNA ZBOROVANJA PO VSEJ DRZAVI. — PRED VOLIVCI SO GOVORILI NAŠI NAJVIŠJI DRŽAVNI IN POLITIČNI VODITELJI. - NA NEDELJSKEM PREDVOLILNEM ZBOROVANJU V BEOGRADU BO GOVORIL MARŠAL TITO. — TUDI V NAŠEM O- KRAJU PREDVOLILNA DEJAVNOST NA VIŠKU. — DELOVNI LJUD- JE V PRIČAKOVANJU VOLITEV, KO BODO PRED SVETOM DOKA- ZALI SVOJO ENOTNOST IN GLASOVALI TUDI ZA NAŠ BODOČI RAZVOJ Bližnje volitve v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino so v predpripravah razgibale vse naše delovne ljudi, lahko celo trdimo, da sleherno našo vas. Vo- lilna aktivnost združuje v celoto celo vrsto izredno važnih stvari, od katerih bo odvisen bodoč razvoj naše sociali- stične domovine, njene politične, gospo- darske in kulturne rasti. V predvolilni dejavnosti je bilo zajeto vse. vse težnje naših delovnih ljudi, vsi načrti za bo- doč razvoj in to od najmanjših druž- benih enot, pa do celotne državne skup- nosti. Nov tip socialističnega človeka, naša najpopolnejša demokratična uredi- tev je dala tudi predvolilnemu obdobju svojstven pečat, po katerem se naše volitve bistveno razlikujejo od vseh podobnih dogodkov v drugih državah, pa naj si bodo na vzhodu ali zahodu. V preteklih dneh je bilo po vsej dr- žavi veliko predvolilnih zborovanj, na katerih so govorili naši najvidnejši državni in politični voditelji. Ti naši najvišji predstavniki niso stopili zgolj pred volivce svojih volilnih okrajev. V Slovenijo so prišli najvidnejši vodi- telji iz drugih republik in naši funkcio- narji so govorili na zborovanjih v brat- skih republikah. S tem, da so bili vsi govorniki povsod toplo pozdravljeni, da so ljudje manifestirali s tem tudi idejo bratstva in enotnosti, je dokaz, da je vsa naša jugoslovanska skupnost zrasla v enoten in nefazdružljiv steber, ki je spomenik naše notranje enotnosti in naših skupnih stremljenj tudi navzven po vseh vprašanjih naše zunanje poli- tike, posebno pa še v pogledu borbe za mir v svetu. Tako je pred dnevi v Ljubljani na velikem zborovanju govoril podpred- sednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kradel j. V Kranju je delavskim množicam govoril podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Ivan Boži- čević. Na velikem predvolilnem zboro- vanju v Zrenjaninu je govoril pred- sednik Zveze sindikatov Jugoslavije tov. D juro Salaj. V Kruševcu so državljani navdušeno pozdravili tov. iVIiho Marin- ka, predsednika Ljudske skupščine LRS, Petar Stambolič pa je po obisku v Slo- veniji obskal tudi naše šiptarsko manj- šino in imel predvolilni govor v Ko- sovski Mitrovici. V teh dneh se predvolilna aktivnost še stopnjuje. Ta teden bo po vsej drža- vi še veliko predvolilnih zborovanj. V Beogradu bo v nedeljo govoril pred- sednik republike maršal Tito. V Ljub- ljani bosta poleg člana Zveznega izvr- šnega sveta tov. Nikole Minčeva govo- rila še Vida Tomšič in Janez Kerma- ver. V torek bo tudi v Celju eno izmed največjih predvolilnih zborovanj. Go- vorili bodo poslanski kandidati tov. Franc Les'košek-Luka, tov. Milena Kor- že in član Zveznega izvršnega sveta tov. Peko Dapčević. Poleg velikih predvolilnih zborovanj so po vsej državi, tako pa tudi pri nas, zborovanja in sestanki po manjših kra- jih. Poslanski kandidati v republiške zbore obiskujejo predvolilna zborovanja tudi po vaseh in zaselkih. Teren obi- skujejo tudi drugi politični aktivisti, tako komunisti kot aktivisti sociali- stične zveze. Naši delovni ljudje so na volitve te- meljito pripravljeni. Ne samo to, da poznajo svoje kandidate, da jim za- upajo in vedo, da so izbrali res naj- boljše. Naši delovni ljudje temeljito I>oznajo tudi svoje bodoče naloge in vedo, da bodo le skupna prizadevanja vseh delovnih množic rodila tak sad, kot si ga vsi želimo. DELAVSKI SVET V ŽELEZARNI STORE JE DOBRO GOSPODARIL Letos hočejo doseči še večje uspehe Prede dnevi so se na zasedanju de- lavskega sveta v Železarni Store teme- ljito pogovorili o poslovanju podjetja v preteklem letu. Lani je večina obratov izpolnila in presegla proizvodni plan razen livarne valjev, obdelovalnice va- ljev, šamotarne, ker za valje in samotno malto ni bilo dovolj naročil. Skupna proizvodnja je bila lan' ustvarjena z 10,87%, blagovna proizvodnja s 105,87%, usluge s 125,57 %, dohodek s 104,6 % in dobiček s 149,27 %. V primerjavi s pred- lanskim letom je bila proizvodnja pove- čana za 37,8 %, blagovna pa za 20,9 %. Pogoji dela so bili dobri. Glede pre- skrbe z osnovnimi surovinami in z elek- trično energijo ni bilo posebnih motenj. Taki pogoji so brez dvoma vplivali na finančni uspeh železarne, ki je presegla tudi finančni plan in je bilo lani poslo- vanje tako uspešno kot še nobeno leto poprej. Levji delež za take uspehe je brez dvoma pripisati tudi enotnemu ko- lektivu, ki ga uspešno vodi delavski svet ob podpori organizacije Zveze komuni- stov in sindikalne podružnice. Da je to res, nam jasno kaže tudi produktivnost dela, ki je lani v primerjavi s predlan- skim letom narasla za 22 % po vredno- sti in za 16 % po količini. Produktivnost se je najbolj dvignila v elektro-plavžu in sicer 93 % po vrednosti in za 58 % po količini. Elektro-plavžu sledita va- Ijarna in martinarna. Da so dobro go- spodarili, nam pove dovolj zgovorno tu- di dejstvo, da so lani znižali materialne stroške za 340 milijonov din ali za 295% v primerjavi s predlanskim letom. Vzporedno s tem so znižali tudi stroške proizvodnje za 121,8 %. Na znižanje stro- škov je vplivalo povečanje proizvodnje, povečani izpleni in prihranki pri suro- vinah in materialu. Prodajne cene so ostale iste kot leta 1956, cene cevem pa so znižali. Lani so zvišali zaslužke za 24 % po času in za 16 % po učinku. Po- vprečni prejemki s plačami iz dobička in premijami so lani znašali 15.935 din, medtem ko je bilo to povprečje predlani 13.787 din ali za 15,5 % nižje od lanskega leta. Povprečna plača delavcev je zna- šala lani 12.759 din, uslužbencev pa 14.982 din. V živahni in konstruktivni razpravi so člaini delavsikega sveta sodelovali v tako velikem številu, kot še na nobenem zasedanju doslej. Najbolj zanimiva jp bila ugotovitev, da se člani delavskega sveta še niso zadovoljili z doseženimi uspehi in da čutijo veliko odgovornost do kolektiva in družbe. Zato so sklenili, da bodo letos dosegli še večje uspehe. V ta namen so vnesli v delovni načrt, da bodo smotrno in sistematično izbolj- šali organizacijo poslovanja, izboljšali pogoje dela, obnovili naprave, dvignili storilnost dela, učvrstili delovno disci- plino, znižali proizvodne stroške in iz- boljšali kvaliteto izdelkov. Ker imajo največje težave ravno s proizvodnjo va- ljev, so naročili vodstvu tehničnega in komercialnega oddelka, da prouči pro- blematiko izdelave valjev. Da bi izbolj- šali kvaliteto vseh izdelkov, bodo uvedli Člani delavskega sveta poslušajo poročilo upravnega odbora medfazno kontrolo izdelkov, medtem ko so doslej imeli le kontrolo nad končnimi izdelki. To kontrolo bodo opravljali naj- boljši tehnični kadri. Razen tega bodo posvetili veliko skrb strokovnemu in splošnemu izobraževar- nju delavcev. V ta namen so uvedli te- denske seminarje že januarja in nad 200 delavcev je te seminarje že končalo z uspehom. Ker bo seminar trajal preko vsega leta, računajo da ga bo obiskalo blizu tisoč delavcev. Da bi znižali pro- izvodne stroške v martinami, so pred- lagali, da bi elektro-plavž znižal ceno plinu in da bi odpadlo toploto v podjetju bolje izkoristili. Tudi racionalizacijo bo treba zopet poživeti, saj je danes bolj potrebna kot kdajkoli prej. Ko so člani delavskega svet razprav- ljali o razdelitvi sredstev, ki ostanejo kolektivu — v skladu za samostojno raz- polaganje imajo 77 milijonov, del dobič- ka, ki je namenjen za izplačilo plač nad tarifnimi postavkami, pa znaša 52 milijonov din — so soglasno sklenili, da bodo ta denar uporabili predvsem za sklad osnovnih sredstev. S tem denarjem bodo izvršili rekonstrukcijo valjame, Iz- (Nadaljevanje na 5. strani) Okrajna konferenca ZKS v Celju Danes ob devetih dopoldan se je za- čela v dvorani kina Metropol v Celju okrajna konferenca ZKS. Konferenca bo trajala še jutri. Da bi se delegati lažje pripravili na razpravo in tako prispevali svoj delež za še uspešnejše delo organizacij in članstva Zveze komunistov, so sprejeli nekaj dni prej tiskano poročilo, ki za- jema vsa delovna področja v okraju. 2e to poroililo kaže, da so na področju celjskega okraja bili doseženi veliki uspehi, hkrati pa opozarja na nekatere slabosti in pomanjkljivosti ter nakazu- je velike možnosti, ki jih bo treba še izkoristiti v dobro delovnih ljudi. Ce z ozirom na naše delo, uspehe in pomanjkljivosti ocenjujemo vlogo, ki jo je pri tem odigral vsak član, osnovna organizacija, občinski in okrajni komite ZKS, potem se odgovornost za čim uspešnejše in plodno delo konference še poveča. Zato bodo delegati v teh dveh dneh objektivno, realno in kritično oce- nili dosedanje delo in nakazali način za še boljše delo in odklanjanje pomanj- kljivosti. Ker v tiskanem poročilu niso zajeta vsa delovna področja in nekateri pro- blemi so obdelani s splošnih stališč, je sekretar okrajnega komiteja ZKS v Celju tov. Franc Simonič v uvodnem referatu obdelal te probleme konkretno in s stališča vloge in nalog komunistov. Po poročilu okrajnega komiteja ZKS in revizijske komisije so delegati raz- pravljali v treh komisijah o delu, uspe- hih, nalogah in problemih organizacij Zveze komunistov v okraju. Razprava, ki bo trajala še jutri, bo predvsem oce- nila delo komunistov v organih delav- skega in družbenega upravljanja, v go- spodarstvu, zadrugah, trgovini, prosve- ti, šolstvu in zdravstvu ter nakazala pot za še uspešnejše delo. Podrobno o kon- ferenci bomo poročali v prihodnji šte- vilki. Celjsko mladinska brigada v Ksrteljevem v ponedeljek zjutraj je iz Celja odpo- tovala prva mladinska delovna brigada, ki bo sodelovala pri gradnji avtomobil- ske ceste Bratstva-enotnosti do predvi- doma 10. maja. Ob priliki odhoda vseh brigad iz naše republike je bila v Ljub- ljani parada, ki so jo vodili celjski bri- gadirji, edini v uniformah. Tako je tudi njen komandant kot prvi podal raport glavnemu komandantu. Brigada »Du- šana Finžgarja« je bila med najbolje opremljenimi — dobila je nov radijski sprejemnik, dva kompleta za odbojko. osem šahov, žogo za nogomet in mali rokomet, knjižnico v vrednosti 10.000 dinarjev, ki ji jo je poklonila Okrajna zadružna zveza v Celju in drugo. Ob pol dveh so brigade krenile z ljub- ljanskega kolodvora, kjer se je od njih poslovil predsednik CK LMS TONE KROPUSEK, proti Novemu mestu, kjer so brigadirji doživeli prvi sprejem in jih je pozdravil predsednik OK LMS JOŽE HARTMAN. Brigadirji so potem odšli v Karteljevo, kjer je delovišče celjske brigade. Izdelan je načrt programa in statuta ZKJ Komisija CK Zveze komunistov Jugoslavije za program ZKJ je sestavila osnutek programa ZKJ, ki so ga pred dnevi poslali vsem osnovnim organizacijam ZK v razpravo. V nekaj dneh bo osnu- tek programa v prodaji tudi v knjigarnah. Osnutek vsebuje deset poglavij. Prvo govori o družbeno ekonomskih in političnih odnosih v sodobnem svetu, drugo o boju za socializem v novih pogojih, tretje o medna- rodnih političnih odnosih in zuna- nji politiki socialistične Jugosla- vije, četrto o jugoslovanski socia- listični revoluciji in nastajanju ljudske oblasti, peto pa o ekonom- skih in političnih pogojih socia- listične izgradnje v Jugoslaviji. Ostala poglavja govorijo o druž- benoekonomski ureditvi, o poli- tičnem sistemu oblasti delovnega ljudstva, o federaciji in odnosih med jugoslovanskimi narodi, o gospodarski, socialni in prosvetni politiki ter o družbeni vlogi in idejnih osnovah Zveze komuni- stov Jugoslavije. Tudi komisija CK ZKJ za statut ZKJ je zaključila svoje delo. Osnutek statuta bo objavljen v prihodnji številki glasila CK ZKJ »Komunist«. V sredo, dne 19. marca ob 16,30 bo v Žalcu v DOMU PARTIZAN PREDVOLILNA JAVNA ODDAJA RADIA CELJE Vabimo predvsem mladino iz okolice in prebivalstvo Žalca. Občinski odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec CELJANI! v okviru priprav na volitve v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino, na katerih bomo s pol- noštevilno udeležbo ponovno ma- nifestirali našo voljo za nadaljnji socialistični razvoj naše domovi- ne, bo v torek, dne 18. marca ob 4. uri popoldne na Titovem trgu v Celju (pred železniško postajo) veliko predv/olilno zborovanje Na zborovanju bodo govorili član Izvršnega komiteja CK ZKJ to- variš FRANC LESKOSEK-LUKA, član Zveznega izvršnega sveta to- variš PEKO DAPCEVIC in drugi poslanski kandidati. Volilci, delovni kolektivi, organi- zacije SZDL, mladina, udeležite se množično tega zborovanja! Občinski odbor SZDL Celje STRAN 2 14. MARCA — STEV. 10 POGLED PO SVETU EUe Faure modruje v svoji Zgodovini umetnosti, da ima vojna velikanski vpliv na človekovo prihodnost, odkar v njej »sodelujejo« celi narodi. Ceš, vojna je pojav, ki gre preko področja zavesti, strahovita biološka kriza, v ka- teri vojna kakor slepa elementarna sila preplavlja meje in pregrade moralne zavesti. Pustimo ob strani, koliko in če ima Faure prav v svoji definiciji vojne, gotovo pa je res, da je danes vprašanje vojne in miru glavno vpra- šanje planeta prav zato, ker teorija o »malih vojnah« ni realna. Pred našimi očmi nastaja nekaj, kar bo imelo za prihodnost večji pomen kakor kdajkoli kakšen mednarodni do- govor. Kajti strah pred nuklearno vojno je splošen, tudi pri tistih, ki so vsa leta po vojni sanjali o absolutni premoči. Stičnih točk je pri vprašanjih, ki naj bi se dajala na dnevni red, precej. Kompleksi vprašanj so trije: razoroži- tev, brezatomska zona in nenapadal- ni pakt. Seveda tudi vprašanje inter- kontinentalnih raket, ki bi jih ZDA rade spravile na dnevni red, medtem ko se jim vprašanje atomske oboro- iitve, ki ogroža ves svet, ne zdi tako važno. Rakete pa direktno ogrožajo ameriško ozemlje. Zadnji dogodki ka- žejo, da se stvari premikajo. Hoja na hrib najvišjega nivoja je težka, polna previsov, pod katerimi se oddihujejo in premišljujejo, toda doslej še nobe- den od udeležencev ni odstopil od zah- tevne ture. Bulganin je v zadnjem pismu slovesno izjavil, da SZ takoj jutri pod- piše dezatomizacijo ob učinkoviti med- narodni kontroli, Hruščev se nasmiha ameriškemu poslaniku v Moskvi, Eisen- hower komplimentira sovjetskega po- slanika 'v Beli hiši Menšikova, enega najsposobnejših sovjetskih diplomatov. Novi Eiesnhoewrjev svetovalec za raz- orožitev Wudsworth namerja korak v Moskvo, pravijo celo, da bo šel tja tudi Nixon, Eisenhowerjev namestnik. Mi- kojan, podpredsednik sovjetske vlade pa bi obiskal ZDA. Dulles je sicer odločno proti vsemu temu. Kajti obstoji strašna nevarnost, da bi kdo pomislil — glejte, Amerika popušča, ker je pripravljena, da se po- govarja s komunističnimi nasprotniki. Vendar kljub njemu svet NATO pakta meni, da morajo biti vrata za poga- janja široko odprta. Po zasedanju NATO pakta se zdaj zbira tudi SEATO pakt, da bi ukrepal zoper komunistično sub- verzijo in ekonomsko-politično prodi- ranje v južno in jugovzhodno Azijo. Težko gre, to je res. Vendar diploma- cija v vseh delih sveta dela za to, da bi odstranila ovire na poti k medna- rodnem sporazumevanju. Rusi so zdaj pristali tudi na konferenco zunanjih ministrov, ki naj bi predlagali dnevni red, vendar takega, da bi že vnaprej ne onemogočil sporazuma. Zato naj na dnevni red ne pride vprašanje vzhodno- evropskih držav, kajti ideologija in družbeni sistem spadata v interno živ- ljenje držav. Ce nemško vprašanje mo- ra priti na tapeto, potem naj bosta na obravnavi pričujoči obe Nemčiji. Na Zahodu skuša najtežje vprašanje urediti diplomat št. 3 iz ZDA Murphy. Mnogo mu je na tem, da bi uspel v Se- ' verni Afriki in podprl Gaillardov re- žim. Počasi mu gre izpod rok, kajti Francozi mu nič kaj preveč ne zaupajo. Pineau ga sploh ni pričakoval v Pari- zu, ampak se je odpeljal na Daljni vzhod, še prej pa je grajal ameriško politiko na Srednjem vzhodu in sicer Bagdadski pakt, Eisenhoiverjevo dok- trino, ameriško podporo Naserju zoper Izrael in ob sueški krizi. Soustelle, nek- danji francoski šef v Alžiru je izjavil, da Murphy ne brani francoskih intere- sov. Glede atlantizacije Bizerte pa so se slišale grenke pripombe na angle- iki Gibraltar in Malto, češ, Angleže pa ne vidite in jim nič ne oporekate. Francija hoče ferro ignique — z ognjem in mečem — pokoriti uporni Alžir. Zdaj hočejo generali izprazniti tuniško- alžirsko mejo in izseliti več sto tisoč AlžArcei^. Uporabljajo plin, uničujejo »rAbske rasi in verujejo v vojaško zmago in pokopališki mir v Alžiru ter sanjajo o obnovi francoskega imperija v zahodnem Sredozemlju. Medtem pa se Arabci združujejo in bude nacional- na in zedinjevalna čustva tistih Arab- cev, ki še ne dihajo svobodnega zraka. K ZAR je pristopil zdaj še Jemen in bo dobil enak položaj kakor Sirija in Egipt. Atomski poizkusi se seveda vrste na- prej. Japonci protestirajo v Moskvi in v Washingtonu, vendar brez uspeha. Človeštvu pa je predvsem za končni uspeh naporov, ki naj odstranijo ne- varnost atomske vojne in vojne sploh. Tisti, ki se brez pridržka bore za to, so nedvomno veliki ljudje, saj so veliki poznavalci ljudi, z nezmotljivim ob- čutkom za trenutne in perspektivne po- trebe. Zato bo vsak z zanimanjem in zadoščenjem bral zadnji intervju, ki ga je dal predsednik naše države Tito znanemu ameriškemu časnikarju Sulz- bergerju. T O. Dom pod najvišjim nivojem Vse že imam pripravljeno. Ali že gredo? Hič ni videti, verjetno so se kje ustavili. PAZPRAVA O PREMIJAH v torek je bila na Okrajnem sindikalnem svetu v Celju seja predsedstva delavskih svetov ter predsednikov občinskih sindikal- nih svetov. Uvodno poročilo je po- da! podpredsednik OSS, tovariš Zmaher. Posvet, iki je bil sklican na pobudo predsedstva Okrajnega sindikalnega sve- ta, in predvsem zato, da bi izkristalizi- ral in opredelil vprašanje premiranja in premijsikih pravilnikov, je ugotovil, da je dosedanji sistem nagrajevanja prine- sel s seboj prav tako dobre kakor slabe strani; dobre predvsem tam, kjer so bile premije podeljene za posebno konkretno delo, ki je povečalo delovno storilnost; slabe pa tam, kjer posamezne organiza- cije po ipodjetjih niso pokazale pravega 023iroma pravilnega odnosa do premij- skega sistema. Ta odnos bi moral izha- jati namreč iz strukture podjetja, pre- mijski sistem sam oziiroma premijski pravilniki pa bi morali biti v skladu z razponom plač. Od tod je izšla vrsta na- pak, ki so v naši javnosti naletele na bolj ali manj upravičene graje. Vod- stva .podjetij bodo morala določiti pre- mijske osnove, hkrati s tem pa.— in tu ne gre za neko kompleksno revizijo premijskih pravilnikov — odstraniti ozi- roma popraviti vse pomanjkljivosti, pri čemer bodo morala izhajati iz splošnega uspeha podjetja in znižanja ipolne last- ne cene. Tako bodo premije administra- tivnih uslužbencev odpadle, na predlog zbora proizvajalcev pa jih bodo morali uslužbenci, ki so jih prejeli, vrniti. Zbor proizvajalcev v Celju je zavzel stališče, da je treba v vseh tistih podjetjih, ki so izplačala več kot štiri plače nad dobič- kom, pregledati premijske odnose, od- nose med osnovnimi in bruto plačami ter proizvodnjo. Na tej osnovi bodo po- tem delavski sveti samostojno sklepali dalje, OSS pa naj bi dal priporočilo sin- dikalnim podružnicam. Nadalje so se udeleženci seje soglasno strinjali v tem, naj bi premijski sistem služil stimulaciji dela; naj bi se sindi- kalne organizacije borile za pravilnost premijskih pravilnikov. Dalje bodo ob- činski sindikalni sveti morali dati zbo- rom proizvajalcev pravilnike v pre- gled. Na koncu so bili sprejeti sklepi, po katerih ;bo strokovna komisija izde- lala pripomočke za sestavo premijskih pravilnikov, delavski sveti v podjetjih pa bodo pregledali osnove in postavili razmerja. V celjski občini G stanovanjsliili siiupnosti Ko je Svet za stanovanjske zadeve pri občinskem LO Celje te dni na svoji redni seji razpravljal o potrebi ustano- vitve novih stanovanj sikih skupnosti, so člani sveta najprej načeli kot osnovno vprašanje: Koliko stanovanjskih skup- nosti naj bi ustanovili v celjski občini ter kakšne naj bi bile te skupnosti. Pri določanju števila stanovanjskih skupnosti bi bilo vsekakor treba upo- števati gospodarske osnove in možnosti, ki morajo biti osnova -bodočemu delu. Osnutek zakona o stanovanjskih skup- nostih predvideva dvoje oblik skupno- sti: teritorialne, ter skupnosti gosix>dar- skih organizacij ali ustanov. Postavlja se vprašanje, za katere teh dveh tipov bi se kazalo odločiti, odnosno, kako bi bilo mogoče ta dva tipa primemo kom- binirati. Svet je mnenja, da bo treba to problematiko pred odločitvijo še teme- ljito proučiti. Teritorialne skupnosti imajo predno- ' sti splošnega komunalnega in servisne- ga značaja, skupnosti gospodarskih or- ganizacij pa bi lažje vzdrževale stano- vanjski fond in verjetno tudi lažje gra- dile. Vsekakor bo dejavnost posameznih skupnosti treba v statutih natanko do- ločiti, ker bi sicer mogle i)osegati v de- lokrog krajevnih odborov, kar bi imelo za posledico dvotirnost v dejavnosti in orientaciji članov. Prav tako bo potreb- na tudi skladnost akcij političnih orga- nizacij. Idealno bi bilo, če bi teritorial- ne razmejitve med posameznimi čini- telji na terenu sovpadale, kar pa v pri- meru ustanavljanja skupnosti gospodar- skih organizacij, ustanov ali zavodov zaradi razdrobljenosti ne bo vselej mož- no izvesti. S tem v zvezi bodo morali delavski sveti v gospodarskih or- ganizacijah po temeljiti proučitvi pred- logov, (ki jih bo izdelal Svet za stano- vanjske zadeve v sporazumu s Sveti stanovanjskih skupnosti in Okrajnim odborom SZDL) sprejeti ustrezne, skle- pe, ki bodo odločili o oblikah stanovanj- ske skupnosti. Članom sveta je bilo v proučitev pred- loženih vrsto dobrih predlogov, o kate- rih bo svet še razpravljal '— dobro pa bi bilo, da bi pred ustanovitvijo novih stanovanjskih skupnosti o njih razprav- ljala tudi širša javnost. Predvideno je, da' bomo v Celju ver- jetno še v letošnjem letu ustanovili 6 stanovanjskih skupnosti: Otok—Lisce, Celje—center. Gaber je. Dolgo polje. Breg—Polule—Zagrad in Store. Stano- vanjske skupnosti se bodo ustanavljale posamič — ne več skupnosti hkrati. Od- delek za gradnje in komunalne zadeve pri ObLO Celje bo takoj pristopil k razčlenjevanju osnutka za vzpostavitev teh skupnosti. Nove skupnosti se bodo formirale po pravilnem, dobro proučenem teritorial- nem principu, vendar pa bo pri tem treba upoštevati ekonomske osnove — vzporedno s tem pa proučiti obstoj sta- novanjskih skupnosti gospodarskih or- ganizacij in ustanov. Oddelek za grad- nje in komunalne zadeve bo zato takoj stopil v stik z zainteresiranimi podjetji, zavodi in ustanovami, ki bi želele usta- noviti lastne stanovanjske skupnosti ter izdelal potebne analize. Režijske stroške, odnosno organizacijske prijeme bo treba izvesti tako, da bo poslovanje čim bolj' poceni. Po novem osnutku stanovanj- skih skupnosti bodo le-te prevzele tudi vse sedanje administrativne naloge da- našnje Stanovanjsike uprave, med dru- gimi tudi razdeljevanje stanovanj. Ta moment je pri ustanavljanju skupnosti vsekakor treba upoštevati. Posebno po- zornost bo treba posvetiti kadrovskemu sestavu bodočih skupnosti, saj bo od iniciative in sposobnosti ljudi v veliki meri odvisen uspeh dela posameznih stanovanjskih skupnosti. Velike važno- sti za uspešno poslovanje skupnosti bo primeren način sodelovanja gospodar- skih organizacij ter prispevek prebival- cev. Da bi mogli v Celju čim prej preiti k ustanavljanju novih stanovanjskih skupnosti, bo oddelek za gradnje in ko- munalne zadeve po teh predlogih, smer- nicah in sklepih Sveta za stanovanjske zadeve takoj pristopil h konkretnemu delu. Kozlansho in železnica Da,, ceste so tisti žulj, ki se ne more zaceliti! Njim ne pomaga niti slavna »atomska voda« pri Podčetrtku. Raz- drapane so, polne j£im, ozka in zahrbtne v svojih zavojih. Promet je vsak dan večji, avtomobili požirajo kilometre, čeprav so ceste še tako slabe. Toda po- vrhu še niti teh slabih cest ni dovolj. Na Kozjansko je že celo težko priti in tudi to je krivo za večno zaostalost od- ročnih predelov. Ze davno je bila predvidena gradnja ceste iz Golobinjeka preko Virštanja v Lesično. Zdaj, ko bo stekla ob SotU železnica, pa je vprašanje povezave ! Kozjanskega z najbližnjo železnico še posebno pereče. Cesto so speljali že pred leti na vrh Virštanja in je še dokaj vozna, čeprav je odsek od Sel do vrha prepuščen razpadanju, ker nihče ne vzdržuje zgrajenega cestišča in ob vsem odseku ni videti niti kupčka gramoza, manjka pa še od povezave z odsekom iz Lesičnega dober kilometer. Seveda, je teren, preko katerega teče trasa, ze- lo težaven, hribovit in plazovit, vendar bi se cestišče le moralo kmalu spojiti, če pomislimo, da bi tako bilo Kozjansko daleč v zaledje neposredno zvezano z železniško progo pri postaji Imeno. Ta- ko je naravnost krivično, saj je razdalja prav kratka. Nič koliko pridelkov bi našlo pot na trg, omogočeno bi bilo načrtno izkoriščanje gozdnih površin in odročno Kozjansko bi se približalo svetu. V predelu ob Sotli je vprašanje cest prav kričeče. Razumljivo,, da je težko premagovati blatne ilovnate kolovoze po strmih klancih, toda cesto, ki bo virštanjsko in kozjansko gričevje preč- kala, bo potrebno prej ali slej dogra- diti, če hočemo doseči gospodarsko rast pokrajine hitreje in bo tudi kmetijstvo donosnejše. Kozjansko bomo morali zvezati po najkrajši poti z železnico, prebivalstvu pa dati tako prometno ži- lo, po kateri se bodo stekali pridelki na trg, povzročitelji uspešnejšega meha- niziranega kmetijstva pa k njim. S proračunskimi sredstvi bo treba zelo varčevati Vse izgleda, da letošnja sredstva ko- munalnega proračuna za celjsko občino niti ne bodo dosegla sredstev lanskega leta in bo potrebno za to na vseh koncih in krajih varčevati. Lansko leto je bilo svetu za gradnje in komunalne zadeve določenih 74 milijonov din, za letos pa je bilo predvidenih 86 milijonov, vendar je treba upoštevati, da so cene letos višje, potrebe po boljšem vzdrževanju pa tudi izredno velike. Pripomniti je treba, da je stanje občinskih cest izre- dno slabo, še slabši pa so mostovi, saj bomo morali v letošnjem letu verjetno zapreti prometu kar 5 mostov, v kolikor ne bodo zagotovljena zadostna sredstva za vzdrževanje. Kot osnovna investicija mora ostati v letu 1958 in tudi v bodoče nadaljevanje regulacijskih del na Savinji, po možno- sti pa tudi regulacije ostalih voda. Dru- ga najvažnejša investicija bodo velika dela na ureditvi celjskega železniškega vozlišča, ki jih bo izvedla Železniška uprava. S tem v zvezi se postavlja tudi vprašanje cestnih priključkov in nove- ga mostu preko Voglajne, saj bodo dela, ki jih bo izvajala železnica, nujno po- vezana s temi problemi. K ostalim večjim negospodarskim in- vesticijam je nadalje šteti gradnjo mo- stu čez Savinjo v Liscah, razširitev Ma- riborske ceste, nadaljevanje gradnje ceste na Svetino, ureditev Stor, nabava čistilne naprave, asfaltiranje in uredi- tev nekaterih cest, zgraditev kanaliza- cije pri Skalni kleti. Ljubljanski cesti in na Otoku, kjer bodo potrebna ob- širna komunalno ureditvena dela. Glede investicij bo svet za komunalo določil prioritetni red, po katerem bodo dela potekala v okviru razpoložljivih sredstev. Povsod prisrčne proslave 8. marca Praznovanje mednarodnega praznika žena — 8. marec — smo letos v Celju in okolici zares svečano proslavili. Po vseh delovnih kolektivih, kjer so zapo- slene žene, so praznovali ta dan z naj- različnejšimi kulturnimi programi in pogostitvami. Tlidi v ustanovah so tova- riši izkazali svojim delovnim tovariši- cam posebno pozornost ob njihovem prazniku. Šolski otroci so svojim tova- rišicam čestitali s šopki rož (kolegi pa s ix)marančami). Nad vse veličastna je bila letos osred- nja proslava mednarodnega praznika žena v Celjskem gledališču, kjer je pred izvedbo pestrega kulturnega programa mnogoštevilnim celjskim ženam govori- la tovarišica Milena Korže, kandidat za poslanca v Zvezni zbor. Prav tako so bile svečane tudi prire- ditve v večjih kolektivih. Verjetno je med temi letošnji praznik žena naj- lepše proslavila tovarna Toper, ki je istočasno praznovala tudi 17 letnico ob- stoja svoje tovarne. Nad 300 delavk se se je zbralo v dvorani Doma armije, ki niti ni mogla sprejeti vseh tovarišic. Uvodoma je tov. direktor Plevnik pri- kazal razvoj tovarne od ustanovitve do danes. Ta tovarna, ki zaposluje preko 400 žena, je postala v zadnjih letih mo- čan konfekcijski center v merilu repub- like. Z velikim navdušenjem so žene spre- jele sklep DS, da bo tovarna Toper od- slej 8. marec praznovala kot praznik podjetja in bo to prost, plačan dan. Tovarišica Slava Koprivčeva je nato spregovorila o pomenu 8. marca ter po- zvala žene, da tudi v bodoče vložijo vse sile za procvit podjetja. Na proslava je nastopil še domač pevski zbor, ki je dokazal, da ima vse pogoje uspešnega razvoja. Nastopile so še recitatorke in otroci delavk, ki so med rajanjem za- suli svoje mamice s cvetjem, ludi to- variši so ženam pripravili za njihov praznik nekaj prav prisrčnih točk. O čem je razpravljal svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve v, laški občini? Na zadnji seji Sveta za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve v laški občini so razpravljali o gradnji vodovoda Rimske Toplice—Laško, ki ga bo začelo graditi podjetje »Komunala« v Laškem čim bodo na razpolago de- narna sredstva. Gradnja vodovoda Šmohor—Rečica—Debro pa je v polnem teku. Stroški za gradnjo tega vodovoda bodo znašali 26 milijonov din, dela pa bodo zaključena v letu 1961 ali morda še prej, če bodo prebivalci pomagali še nadalje s prostovoljnim delom kot do- slej. Tudi elektrifikacija na področju Breze in Tevč dobro napreduje. Neka- teri so že dobili električno luč, ostali pa jo bodo dobili še letos. Tudi v osta- lih naseljih (Trnov hrib, Lokavec, Ja- goče, Debro in Slivno), so že pričeli s pripravljalnimi deli. Občinski odbor pa je v ta namen prispeval 10 milijo- nov din. "Svet je razpravljal tudi o stanovanj- skem problemu v Laškem, kjer bi bilo potrebno zgraditi preko 150 stanovanj. V ta namen so že ustanovili stanovanj- sko zadrugo, ki bo še letos zgradila ne- kaj enodružinskih hiš. Razen tega bodo gradili tudi nekatera podjetja in občina ter je pričakovati, da bodo tako v La- škem vsaj delno omilili stanovanjsko stisko. PROSLAVA DNEVA ŽENA NA SPODNJI HUDINJI Zene članice SZDL — so praznovale Dan žena. Zbralo se jih je tako število, da je bila po dolgem času dvorana pre- majhna. Program so izvedle z lastnimi močmi. Bil je pester, tako, da so bile zelo za- dovoljne. O pomenu tega dne je spre- govorila tov. Podjavorškova. Pri pro- gramu so sodelovali tudi otroci. Ob zaključku programa je predsednik SZDL izrazil čestitke vsem ženam. Po- sebej je še čestital najstarejši članici SZDL tov. Hrovat Vandi, ki je ta dan slavila svoj osebni praznik. Pomcneli pred volitvami v Celju Pred dnevii so se zbrali vsi predsed- niki in sekretarji osnovnih organizoij SZDL celjske občine in se temeljito po- menili o predvolilnem zborovanju, ki bo v torek v Celju in o volitvah. Po- leg organizatoričnih priprav za volitve so se udeleženci tega sestanka temeljito pomenili o napakah in problemih, ki se pojavljajo na terenu. Kot vedno je tudi na tem sestanku prišel v ospredje pro- blem okoli stanovanj, razne podražitve in podobno. Na vrsto teh vprašanj je odgovarjal predsednik občinskega odbora SDZL v Celju tov. Cveto Pelko. Ponovno je tol- mačil nepravilnost ob izplačevanju pre- mij, o problemu dviganja življenjske ravni delovnega človeka in produktiv- nosti dela pri nas in v inozemstvu. Pri tem je poudaril zakaj toli'kšni^ povojni napori v zvezi z graditvijo naše indu- strije in v kasnejšem času borba za na- predek kmetijstva. Le z dobro mehani- zacijo, ki jo proizvaja industrija, bomo lahko dvignili tudi kmetijstvo, s tem pa tudi življenjski nivo vseh nas. DAN 2ENA V ZAGRADU IN PECOVNIKU Pretekli petek je bila v Zagradu-Pe- čovniku svečana proslava Dneva žena. S svojim programom so sodelovali DPD Svoboda Zagrad-Pečovnik in ženski pevski zbor pod vodstvom tov. Bregar- jeve. Po uprizoritvi Klopčičeve drame »Ma- ti«,, katero je režirala tov. Stan te Ma- rica, so žene bile povabljene na zaku- sko ter v veselem razpoloženju pra- znovale svoj praznik. 14. MARCA — Ste V. 10 3 STRAN Naši predvolilni razgovori POSLANSKI KANDIDAT LOJZE LIBNIK: Rogaška Slatina si ho povrnila svoj svetovni zdiovilišhi sloves Poslanskega kandidata v republiški zbor za področje občine Rogaška Slati- na je težko ujeti, kajti »razpet« je med politične dolžnosti, delo kot direktor zdravilišča in med šolo, kajti tov. Lib- nik neumorno vztraja pri nadaljnjem šo- lanju na celjski ekonomski šoli. »Ujel« sem ga tako mimogrede na poti v Celje in ga vprašali, kaj mi lahko v naglici pove o problemih zdravilišča T Rogaški Slatini. Tovariš Libnik, ki je svojim občanom znan politični in gos;podarski funkcio- nar, mi je v naglici primemo tudi od- govoril. Dejal je, da je Zdravilišče v povojnih leitih dobilo od družbe ogromno sredstev in da bo tudi v bodoče treba vložiti še nova sredstva, da bi si zdraviliška usta- nova pridobila si>et sloves, ki ga je v »toletju pridobila. Zato so posvetili prvenstveno skirb kaptažnim delom pri vrelcih, katerih zmogljivost je v zadnjih letih začela padati. Ta dela se pod vod- stvom univerzitetnega profesorja dr. Ba- ca uspešno odvijajo in že zdaj ima Ro- gaška Slatina spet dovolj mineralne vo- de, ki po svoji kvaliteti presega vse so- rodne mineralne vode v Evropi. Nadalje je povedal še to, da je ena iz- med važnih predstoječih nalog tudi do- graditev vodovoda za Rogaško Slatino. ,To akcijo izvaja s sodelovanjem gosp>o- darskih organizacij in vsega prebival- stva občinski ljudski odbor. Med največje naloge v prihodnosti uvršča tovariš Libnik naslednje: grad- njo nove pivnice mineralne vode, grad- njo nove Hidroterapije, modernizacijo obstoječih hotdlsskih poslopij, moderniza- cijo pralnice in gradnjo stanovanj, ki naj omogoči sprostitev tistih hotelskih sob, ki jih zasedajo družine uslužbencev. Hoteli smo tov. Libniku postaviti še vprašanje o stanju drugih turističnih in zdraviliških krajev v našem okraju, toda čas je potekal, čeprav lahko kljub temu dodamo naše prepričanje, da bo tov. Libniik moral v bodoče poseči tudi v te probleme in da bo gotovo tudi kot bodoči poslanec v naši slovenski skup- ščini sodeloval za napredek svojega kra- ja, kot tudi za razvoj zdraviliškega tu- rizma pri nas. Naj nam oprosti, če smo te misli kar sami navrgli. POSLANSKA KANDIDATKA MILENA KORŽE: Za bolfse in lepše zivlienje naših družin.. • Poslansko kandidatko za Zvezno ljudsko skupščino v celjskem okraju tov. MILENO KORŽE, ki kandidira v celjski, vojniški in ko- njiški občini, smo zaprosili, da nam odgovori na dvoje vprašanj. Tov. Koržetova se je odzvala rade volje naši prošnji in za naše bralce odgo- vorila na postavljeni vprašanji takole: 1. Znano je, da se že dalj časa ukvar- jate z vprašanjem izboljšanja življenj- skih pogojev zaposlenih žena. Ta prob- lem je precej pereč v celjski občini zaradi močno razvite industrije. Kako bi po Vašem mnenju morali začeti v Celju reševati to vprašanje, da bi se stanje izboljšalo? Izboljšati življenje zaposlenih žena pomeni, reševati mnogo vprašanj, ki pa niso povezana le z njenim položajem, temveč tudi s položajem njene dru- žine. Problem skrbeti za otroke je naš prvi problem, ki se ga moramo temeljito lotiti. Zato je prav, da pogledamo, kje 50 otroci in kaj je z njimi ta čas, ko sta starša na delu in kakšna je prehra- na teh otrok. Zaščito šoloobveznega otroka moramo najostreje obravnavati. Bolj bi morali skrbeti za šolske kuhi- nje, za prostore, kjer bi se otroci za- drževali v času, ko so starši na delu, v katerih bi sprejemali opoldanski ob- rok hrane ter pomoč pri nalogah. Prav tako je ta pomoč važna za otroke, ki se vozijo iz okoliških krajev, ali pe- šačijo od daleč. Za predšolske otroke poznamo vrtce, ki so zelo potrebni in jih je treba raz- vijati, vendar je ta oblika zaščite otrok precej draga. Zato bi morali iskati tudi cenejših oblik, ki jih bodo organizi- rali starši v stanovanjskih skupnosti. Urejeno dvorišče med stanovanjskimi bloki, soba in pomoč državljanov pri nadzorstvu otrok. Tako pomoč bi mar- sikateri upokojenec rad nudil — sebi v razvedrilo in v pomoč staršem. Pri- spevki staršev za tako pomoč bi bili minimalni. Pri tem je treba iskati naj- različnejše in najcenejše oblike varstva, nad otroci. Tam pa, kjer zidajo nove stanovanjske bloke, ne smemo pozabiti na skupne prostore za otroke, ki mora- jo postati prav tako nenadomestljivi kot je elektrika in voda v stanovanju. Drugo je vprašanje prehrane zaposle- nih staršev, in sicer gre tu predvsem vsaj za en topli in izdaten obrok hrane na dan. V več celjksih tovarnah imajo o- bratne menze, vendar te menze ne mo- rejo zadostiti vseh potreb. Zato je že- lja mnogih zaposelnih, da se tudi za vse ostale organizira odprti, kombini- rani tip družbene prehrane, kjer bi po- leg običajnega načina postrežbe uvedli tudi odnašanje hrane ali celo polpri- pravljene hrane na dom, ki jo lahko zaposlena žena doma dokonča. 2. O stanovanjskih skupnostih se zad- nji čas mnogo razpravlja. Kakšne kori- sti bodo imeli državljani od teh skup- nosti in kako bi v Celju začeli njihovo organizacijo, da bi čim prej zaživele? Skrb za človeka, za razbremenitev družine in njen boljši življenjski stan- dard ne moremo obravnavati ločeno od stanovanjskih sikupnosti, ki morajo po- stati organizacija življenja družin na nekem področju. V tem okviru moramo planirati podružabljenje gospodinjstva, zlasti za ona dela,, ki jemljejo ženi naj- več časa. Naš cilj mora biti v tem, da ne prinašamo strojev v hišo, temveč da delo odnašamo iz hiše. Državljani v tem okviru lahko zelo razvijejo svojo iniciativo in skrb za skupne probleme vseh družin ene stanovanjske skupno- sti. Od te iniciative in želje državlja- nov je v veliki meri odvisen razvoj teh skupnosti, od njihove zavesti in medsebojnih kulturnih odnosov. V tem okviru bomo reševali vprašanje boljše- ga življenja družine, od skrbi za zašči- to otrok, prehrane, raznih uslužnostnih servisov, popravljalnic raznih predme- tov in naprav, bodisi na principu sa- mopostrežbe ali usluge, od kulturnega razvedrila otrok in odraslih. Pri tem bo veliko vlogo imela samopomoč in doprinos državljanov samih. Mislim, da sta tu dve stvari, na ka- tere ne smemo pozabiti. Prvič, moramo izhajati iz samih ekonomskih pogojev občine. Ti pa so odvisni od storilnosti dela, t. j., tudi od prizadevanja držav- ljanov, da bi čim več ustvarili. Kolikor imamo, toliko lahko porazdelimo. Zelo pa je važno, da delovni ljudje sodelu- jejo pri planiranju porazdelitve ustvar- jalnih sredstev,, ki ostajajo v gospo- darski organizaciji in občini, da poma- gajo in soodločajo, da se ta sredstva usmerjajo za razvoj onih dejavnosti, ki so v okviru komune najbolj potrebne. Zato pa je treba imeti svoj program, kar velja tudi za stanovanjske skupno- sti. Drugič, o programu posamezne sta- novanjske skupnosti naj razpravljajo na zborih volivcev in na sestankih SZDL. Zbor volivcev naj bo osnova za postavljanje programov in obveznosti državljanov. Reševanje teh vprašanj mora postati skupna skrb vseh državljanov, politič- nih, družbenih in gospodarskih orga- nizacij občine. S tem, da rešujemo ta vprašanja, skrbimo za boljše življenje naših družin, kar vpliva na boljšo pro- duktivnost dela, boljši zaslužek de-lov- nega človeka ter na gospodarsko moč komune. - Lašha občina med ppippovami za volitve Kot vsepovsod, so predvolilne pri- prave močno razgibale teren tudi v ob- čini Laško, kjer so bila do sedaj že tri večja predvolilna zborovanja, na katerih sta govorila kandidata za Zvezno in Re- publiško ljudsko skupščino, tov. Sergej Kraigher in Jakob Žen. Teh zborovanj se je udeležilo preko 700 volivcev. Predvsem zanimajo volivce vprašanja v zvezi z dvigom ravni življenjskega standarda. O vseh teh vprašanjih sta kandidata na dosedanjih zborovanjih obširno govorila. Volivci se živo zanimajo tudi za zu- nanjepolitična vprašanja, kar je dokaz, da je do gotove mere odigral na terenu svojo vlogo tudi radio, ki posveča v predvolilnem času precej programa po- sameznim zunanje in notranje politič- nim problemom. V tem času se vršijo predvolilna zbo- rovanja tudi po vseh večjih podjetjih, kjer so obiski prav tako zadovoljivi. Posamezne kmetijske zadruge so raz- gibani teren izkoristile in s podvojenimi močmi prešle na ustanavljanje posa- meznih proizvodnih skupnosti. Tako j« kmetijski zadrugi Laško v teh dneh usi>elo ustanoviti na Vrhu nad Laškim kar dve hmeljarski skupnosti z 12 ha hmeljišč. Površina za gojitev jarega la- nu pa se je na področju te zadruge dvig- nila na 30 ha. Z istim -poletom so se lotile v zad- njem času akcije pospeševanja kmetij- stva tudi kmetijske zadruge Rečica, Jurklošter in Rimske Toplice. S tem v zvezd so po vaseh sestanki, kjer se za- družnikom ipojasnjuje pomen volitev v zbor proizvajalcev kmetijske skupine, istočasno pa kmetijski proizvajalci, čla- ni kmetijskih zadrug, sprejemajo obve- ze za nadaljnji dvig kmetijske proiz- vodnje. Iz navedenega sledi, da bodo volivci iz laške občine šli na volišče s čistimi pojmi in jasno določenim delovnim pro- gramom in oddali glasove za najboljš« med najboljšimi. Volivci iz Sedraža so sklenili, da bo- do prvi končali volitve in napovedujejo tekmovanje vsem ostalim voliščem v občini. Kakšne so ugodnosti borcev NOV po novem pokojninskem zakonu Novi zakon o pokojninskem zavarovanju, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1958, je prinesel tudi udeležencem narodne osvobodilne borbe veliko novih ugodnosti. I. Kdo ima te pravice? Po zakonu je mogoče ločiti: 1. borce (aktivne borce narodnoosvobodilne borbe v POJ, NOV ali JA); 2. aktiviste (udeležence NOB na aktivnem in organiziranem delu v NOV, to so osebe, ki' so bile organizirano vključene v NO gibanje in izvrševale vse zadane naloge, ne pa samo sode- lavci NO gibanja); 3. aktiviste v zaporu, taborišču^ ali interna- ciji, če so se prej borili ali izvrševali naloge NO gibanja in bili pri tem ujeti aH prijeti, ali če so se kot pripadniki revolucionarnega gi- banja leta 1941 znašli v zaporu, pa so tam nadaljevali delo, ali" bili organizatorji gibanja in so s svojim delovanjem tam krepili in raz- vijali NO gibanje; 4. borce španske republikanske armade; 5. vojake zavezniških armad po letu 1941, in spremljevalce vojaških konvojev; 6. sodelavce NO gibanja, to so osebe, ki niso aktivisti v smislu toč. 2), vendar pa so aktivno sodelovali v NO gibanju in dalje časa oprav- ljali posamezne naloge, oziroma dolžnvisti ali zadeve v odborih, zavodih ali organizacijah NO gibanja, ali so to delali po njihovih nalogah, če so potem vstopili v delovno razmerje do konca leta 1946, ali če imajo skupno 15 let delovne dobe. II. Kakšne so te pravice:? 1. Borci (toč. 1/1, 2, 5, 4, 5), ne pa tudi so- delavci (toč. 1/6), imajo brez ozira na to, kdaj so stopili v boj, naslednje pravice: a) Cas prebit v borbi se šteje v pokojnino v dvojnem trajanju (sodelavcem — 1/6 — samo enkratno); b) dvojno se šteje tudi čas, prebit v NOV pred 15. letom starosti (samo borci); c) za borce ne veljajo omejitve iz čl. 50, po katerih se zavarovancu odbije čas od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, če so pod orožjem aktivno sode- lovali v boju na strani okupatorja, ali bili organizatorji, funkcionarji ali aktivni člani kvizlinških organizacij (v naših krajih bo pre- cej takih primerov); n. pr., nekdo je bil nemški vojak, temu se čas od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 ne šteje v pokojninsko dobo, če pa je bil kas- neje borec NOV, se mu čas borbe vkljub temu določilu šteje celo dvakratno; d) pokojninska osnova se po členu 74 poveča vsem borcem (toč. I/l,» 2, 3, 4), ne pa tudi za- vezniškim vojakom in sodelavcem (1/5, 6) takole: Španski borci in borci iz leta 1941 dobijo vedno polno 100% pokojnino; ostalim borcem pa se po službenih letih odrejena pokojnina (kadar nimajo polnih let, t. j. 100% osnove) zviša: borcem od 1942 za 90%, borcem od 1943 za 60%, borcem od 1944 za 50%, borcem od 1945 za 10% vendar osnova s poviškom vred ne sme prekoračiti 100% osnove tistega razreda. (N. pr. borec iz leta 1942 je star 55 let, ima 25 let po- kojninske dobe, ima pravico do 70% pokojnin- ske osnove določenega pokojninskega razreda) — po kvalifikaciji —, ima pa kot borec iz leta 1942. pravico do 9i% zvišanja 70% osnove, to- rej do 63% zvišanja, ali do 133%. vendar dobi v vsakem primeru le 100% osnove. Ce bi imel borec iz leta 1944 pravico do 70% osnove, bi se mu ta zvišala za 30% (30-krat 70) in znese to 21%, tako ima pravico do 91% pokojnine, namesto do ?•%, ki bi mu po službenih letih šla). 2. Oni borci, ki so stopili v boj pred 9. sep. 1943 (kapitulacija Italije) toč. I/l, 2, 5 in 4), ne pa tudi zavezniški vojaki in sodelavci NOV, imajo še te ugodnosti: a) Borci, ki imajo polno pokojninsko dobo (35 let moški, 3« let zene), imajo pravico do polne starostne pokojnine, ne glede na starost. b) Borci, ki imajo 15 let pokojninske dobe, od te najmanj 1» let delovne dobe, imajo pra- vico do nepopolne pokojnine že, ko dopolnij« 55 let moški in 50 let ženske (ostali zavarovan« 65/55 let), pri čemer se pa šteje ▼ !• letao i»- lovno dobo čas borbe v dejanskem, ne pa dvoj- nem trajanju. c) Onim borcem, ki še niso dopolnili 55 m. 50 let, imajo pa 15 let delovne dobe, lahko ia- jemno prizna pravico do pokojnine posebm* zvezna komisija. Tak predlog lahko stavi opra- vičenec sam, ZB ali delodajalec, vendar ta dva le z njegovim pristankom (čl. 73/2 in 164). d) Nobeden teh borcev ne more biti razvršče« nižje od X. pok. razreda, četudi bi po plaži (kvalifikaciji) imel nižji razred, se am prizma X (čl. 77). e) Tem borcem se poveča polna pokoJBi»a za ves presežek nad polnimi leti po 5% aa vsako leto, brez ozira na starost (pri ostalifc upokojencih se tak presežek pred izpolnitvij« starosti 50/55 ne upošteva (čl. 70/1, 76/1). Ce p« se tak borec znova polno zaposli, se mu pove- čuje pokojnina kot ostalim upokojencem (5% za vsako leto — čl. 76). 3. Izplačevanje pokojnin zaposlenim borccM. a) Vsak polno zaposlen upokojenec s polm* delovno dobo, ima pravico do 50% odmerje»t pokojnine, brez povečanja po čl. 7» (t. j. 5% za vsako leto), torej vedno le od 1»0% osnov«; to splošno določilo velja tudi za borce. b) Polno zaposlenemu borcu, ki je star »a* 65 let — moški - in nad 55 let — ženska — a nepopolno pokojninsko dobo, pa pripada 5t% od pokojnine, ki se dejansko izplačuje, torej tudi povečana po čl. 74 (90, 60, 30, 10% za bore. 1942, 1943, 1944, 1945). . c) Polno ali celo nepolno zaposlenim borce« z nepopolno delovno dobo, ki pa še niso stan 65 let moški in 55 let žene, pa ne pripada, k« so zaposleni, ničesar iz naslova pokojnine ?• izrecnem določilu čl. 142. Ti torej ne dobij» 50% pokojnine, če delajo. (Ostali zavarovanci itak ne morejo dobiti nepopolne pokojnin« pred 65 oz. 55 let starosti). To je torej izjemn« določilo, ki je namenjeno borcem, ki iz zdrav- stvenih razlogov ne morejo več delati m bi bil« nelogično, če bi ti še delali, oziroma bi to sU v škodo njihovega zdravja. 4. Omeniti je. da se pokojnina poveča za 3iV« (vendar ne preko 100% pokojninske osnove), tudi vojnim ujetnikom bivše jugoslovanske voj- ske, ki so v taboriščih aktivno in organiziran« sodelovali pri delu za NO gibanje. 5. Končno je še omeniti, da veljajo za apo- kojitev aktivnih podoficirjev in oficirj;ev ter vojaških uslužbencev JLA posebna dolondenci med Aškercem in Ljudmilo Poljanškovo; Marja Boršnikova pa objavlja še pesni- kova pisma Zupančiču. Sestavek »Slo- vensko gledališče in Anton Aškerc« je prispeval Janko Traven. Vsi ti prispev- ki nam odprejo marsikakšno zanimivo stran pesnikovega življenja. Drugi del zbornika dopolnjujejo zapi- ski. France Dobrovoljc piše o »Arhivar- ju Antonu Aškercu in zgodovinarju Francu Komatarju«; Janez Logar o »Ja- nezu Trdini in Antonu Aškercu«. Ko- , respodenčni del nadaljujejo »Tri Ašker- j čeva pisma Franu Milčinskemu« (Janko j Traven), »Drobci iz neznane Aškerče- ve korespodence« (Bogomil Gerlanc), »Ostanki Aškerčeve korespondence s sli- karjem Germom« (Bogo Komelj). Sled- nji objavlja še »Antona Aškerca in Karla Slanca«, »Klemenčičev portret pesnika Aškerca« in »Razglednico z Aškerčevim portretom«. Gustav Grobel- nik piše o »Aškercu in Celjskem pev- skem društvu« in o »Obnovi Aškerčeve domačije na Senožetih«; France Dobro- voljc o »Odmevih stoletnice Aškerčeve- ga rojstva pri Rusih in Bolgarih«; Vik- tor Smolej o »Aškercu in Slovakih«; Vekoslav Bučar o »Aškerciani v Itali- ji«; Rudolf Mole »O Aškerčevi natanč- nosti« in Alfons Gspan o »Jubilejni pri- reditvi ob stoletnici Aškerčevega roj- stva«. Almanah zaključuje Pavle Ka- lan s prispe vikom »Ali je Aškerčeva spominska plošča v Ljubljani vzidana na napačni hiši?« Dundo Maroje v Velenju Velenjska »Svoboda« je pred kratkim uprizorila eno najstarejšili jugoslovan- skih odrskih del, komedijo dubrovni- šliega pesnika Marina Držića »Dundo Maroje«. Delo je režiral Hinko Dermol. V vlogi Lotrce je nastopila Marička Ke- leneeva, v vlogi Drejčeta pa Avgust Jeriha. Sceno za to delo je .napravil Janez Ravljen 50-letni iubilei esperanishega gibanja v Jugoslaviji Letos bodo jugoslovanski esperantisti fM-oslavili 50-letni jubilej eaperantskega gibanja v Jugoslaviji. S tem jubilejem v zvezi bo 17. kongnes esperantistov Ju- goslavije v Novem Sadu, ki bo imel zna- čaj kulturnega festivala. Izšla bo tudi siK)minsika knjiga s podrobno zgodovino gibanja, biografijo padliih .borcev, od- lomki iz njihovih del in s prispevki se- danjih esiperantistov, ki se že dalj časa zbirajo v vsej državi. Kot poroča esperantski osrednji urad za informacije, je samo v letu 1956 so- delovalo okrog 15.000 ljudi na najazlič- nejših kongresih in sestankih, kjer je uiradmi jezik esperanto. Dandanes je tudi esperantska književnost v svetu že zelo poznana, saj se sestoji ne le iz številnih prevedenih del, temveč tudi iz originalno pisanih romanov in pe- sniških zbirk, ki jih je vedno več in nji- hov umetniški nivo je vedno pomemb- nejši. Za ilustracijo nam lahko služi, da v knjižnici britanskih esperantistov, ki je najbolj popolna te vrste na svetu, hranijo nad 30.000 zvezkov in na tisoče izvodov najrazličnejših revij in časopi- sov. Mnogo znanstvenih in strokovnih revij objavlja izvlečke tudi v esperantu. Na Japonskem je mednarodni jezik ze- lo razširjen med akademsko mladino in med znanstveniki, ki poučujejo ta je- zik na fakultetah. Ze leta 1887 je bil v Varšavi natisnjen prvi učbenik medna- rodnega jezika esperanto. Namenjen je bil ruski publiki. V tem učbeniku je bil majhen esperantsko-iruski slovar in kratko navodilo za njegovo uporabo. Avtor tega učbenika je bil Dr. Ludovik L. Zamenhof, a delo je izšlo pod psev- donimom dr. Esperanto, kar pMDmeni »upajoči«. Po njem je jezik dobil tudi svoje ime. V teh sedemdesetih letih si je — boreč se proti predsodkom, proti najrazličnejšim rasizmom in šoviniz- mom — esperanto utrl pot v vse predele sveta in med vse družbene sloje. Začeli so z gradnjo osemletne šole na Hudiriji pri Celju Ozko grlo v pomanjkanju šolskih prostorov v Celju se širi. Fo perspek- ti\Tiem planu, ki ga je sprejel še bivši ML-O Celje, je sedaj na vrsti gradnja osemletne šole na Hudinji. Podjetje »Gradiš« je pred kratkim začelo kopati temelje za novo stavbo, ki bo imela 16 učilnic in vse prostore, ki jih potrebu- jejo sodobne šole. Severni del mestne občine bo z njo dobil novo prosvetno postojanko in tako razbremenil vse do- sedanje snlošnoizobraževalne šole v središču mesta. Po pogodbi z gradbe- nim podjetjem bo šola dograjena že prihodnjo pomlad 1959. Čeprav bo veljala nova šola, ki bo sprejela okrog 1000 učencev, okrog sto milijonov, bo vendar ta denar dobro naložen, ker bo vsaj za nekaj let rešen problem šolskih prostorov v Celju. Šele s to zgradbo bo v Celju moč v celoti izvajati šolsko reformo. Med učilnicami in telovadnico je predvideno tudi hišnikovo stanovanje. Vsekakor pa je treba skrbeti tudi za stanovanja učiteljev. Treba bo graditi nov stanovanjski blok, v katerem bi bilo tudi nekaj stanovanj za učitelje. V bližini bodoče šole je razvita indu- strija, ki teži za tem, da bi zgradili stanovanja za svoje delavce. V sodelo- vanju z njimi bi bilo rešeno tudi sta- novanjsko vprašanje učiteljev. Menimo, da tega vprašanja ne bo težko rešiti. Novega kulturnega uspeha se ne vese- lijo samo Hudinjčani, marveč vsa naša javnost. Tehniko pionirjem in mladini Pod tem geslom se je začela v Slo- veniji širokopotezna akcija za tehnično vzgojo pionirjev in mladine, ki jo pri- rejajo Zveza prijateljev mladine Slo- venije, GO Ljudske tehnike. Letalska zveza in CK LMS. Da bi tehnična vzgoja naše mladine tudi izven šole dobila močnejši polet, bodo maja in junija v občinskem in okrajnem merilu na manifestativen način prikazali dejavnost pionirjev in mladine na področju tehnike. To manifestacijo tehnike bodo pri- pravili in vodili okrajni in občinski ko- ordinacijski odbori, v katerih bodo so- delovale množične organizacije, pred- vsem pa zastopniki raznih društev, podjetij in ustanov, ki imajo opravka s tehnično vzgojo mladine. KDO LAHKO POMAGA Na prvem mestu je brez dvoma orga- nizacija Ljudske tehnike, zatem Dru- štvo inženirjev in tehnikov. Taborniki, Aero-klub, Ljudska armada. Gasilci, Avto-moto klub in nešteta vrsta zastop- nikov iz rciznih obrtnih in tehničnih po- klicev. INŠTRUKTORJI TEHNIČNE VZGOJE bi naj bili prav iz vrst naštetih organi- zacij in posameznikov, ki lahko posre- dujejo svoje znanje mladini. In kako hvaležna jim bo! Naj ne zapirajo vase skrivnosti svojega bogatega znanja, marveč ga naj trosijo med vedoželjno mladino. MATERIALNI POGOJI Podjetja lahko brez škode nudijo svoj odpadni material v industriji in obrti. Njegova vrednost jim bo povr- njena takrat, ko bo vključevala v svojo proizvodnjo praktično vzgojeno mladino, ki bo s svojim uspešnim de- lom, pomnoženim z znanjem, pomagala dvigati proizvodnjo in naš standa,rd. In finančn sredstva? Občinski ljudski odbori, družbene organizacije, podjetja in ustanove, ki bodo v tehnično vzgojo mladine vložila kakršna koli sredstva, jim bodo ta stotero povrnjena. PROSTORI ZA TEHNIČNO VZGOJO MLADINE Ni važno, kje se odvija taka dejav- nost. Po kratkih tečajih in z dodelitvijo materiala se lahko izvaja doma. Gre le za majhne prostore, kjer bi inštruktorji opravljali svoje tehnično vzgojno delo. Vse ostalo se bo razvilo samo ob sebi. Le začeti je treba. PROGRAM TEHNIČNE VZGOJE ki ga je sestavil Okrajni koordinacijski odbor na sedežu Okrajnega sveta za šolstvo, prosveto in kulturo, predvideva v letošnjem maju in juniju občinske in okrajne prireditve, na katerih bodo mladini in pionirjem prikazali napre- dek in ustroj naše tehnike z načinom, kako si lahko na preprost nač.n .pri- svoji tehnično znanie ler ga po svoji izbiri začne sama pridobivati v svojo in našo družbeno korist. -nik. Simfonični orl(ester JLA v Ceiiu Zaradi večjih popravil v dvorani Na- rodnega doma so letos koncerti redki. Ljubitelje glasbe bo razveselila vest, da gostuje v Celju Simfonični orkester JLA iz Beograda. Ker trenutno ni na razpolago primeame dvorane, bo koncert izjemoma v Mestnem gledališču. Orke- ster bo izvajal M. Kozine simfonično pesnitev »Ilova gora«, Cajkovskega kon- cert za violino in orkester v D-duru in Brahmsovo IV. simfonijo. Dirigent je Franc Klinar, solist Igor Ozim. Koncert bo v ponedeljek, 17. marca z začetkom točno ob 20. uri. Istega dne popoldne ob 17. uri bo or- kester izvajal spored za celjsko srednje- šolsko mladino. Predprodaja vstopnic je v Glasbeni šoli. Akademski kipar Ivan Napotnik, eden naših najponiembncjšili mojstrov v umetniškem obdelovanju lesa ima v svoji delavnici ogromno čudovitih umet- nin. Na sliki podoba ženske, ki jo je umetnik imenoval le kot — Studijo Fazi m, do bodo drugi pozili note Pred kratkim je imelo Združenje šo- ferjev in avtomehanikov za celjski okraj I. letno skupščino. Ker promet in nje- gova vprašanja zaradi razširjenosti niso samo stvar »ljudi od stroke«, ampak za- nimajo vse ljudi, govorimo o njih ob- širneje. Prepričani smo, da vas bo za- nimalo. Kadar govoirimo o cestnem prometu v našem okraju, moramo predvsem upo- števati dejstvo, da sta motorizacija in kolesarstvo v zadnjih šestih letih nare- dila skoraj nesluten razvoj. V tem času se je samo število kolesarjev povečalo od 35.000 na 55.000, kar se najbolje ob- čuti na cestah iz Celja proti Vojniku in Savinjski dolini. Ne smemo se čuditi, da so nesireče na teh dveh odsekih naj- bolj običajne. LANI — 24 SMRTNIH 2RTEV Disciplina je najvažnejše! To pravilo velja za vse: pešce, ko;esaTie, šofo'-- je ... Dovolj je, da samo eden od njih ne hodi oziroma ne vozi pravilno, pa že spravi v nevarnost vse. Najzgovor- nejše priče so prometne nesreče. Da vam stvar nazorneje prikažemo, smo poklicali na pomoč statistiko: Lani je bilo v celjskem okraju 326 prometnih nesreč (govorimo samo o cestnih). Z drugimi besedami: 24 mrtvih (10 kolesarjev, 7 motoristov, 2 voznika vprežnih vozil, 2 sopotnika na motornih vozilih, 1 pešec in 2 otroka), 91 težje poškodovanih in 106 z lažjimi telesnimi poškodbami. Materialno škodo cenimo na okoli 35,000.000 din, kar pa ni realno število, ker smo upoštevali samo škodo na vozilih. Ce prištejemo k temu še dejstvo, da je vozilo zaradi nesreče za daljši čas neuporabno in prištejemo še stroške zdravljenja ponesrečencev, bi se število dvignilo na 175,000.000 dinarjev. NESREČ JE VEDNO VEC Lahko trdimo, da se črta na »njiho- vem grafikonu« vedno bolj strmo vzpe- nja, saj smo imeli lani do konca sep- tembra toliko nesreč kot vse leto 1958. Samo oktobra je b lo 41 prometnih ne- sreč s 35 poškodovanci, 4 mrtvimi in 5,000.000 din materialne škode. Vidimo, da se je število prometnih nesreč lani dvignilo za 67 %, število smrtnih primerov pa za 140 %. NE BO ODVEČ, če pogledamo, kje je bilo največ nesreč. Vsekakor na cesti I. reda Maribor— Ljubljana, ki je neprimerno bolj pro- metna kot ostale — nesreč 43 %. Na ce- stah II. reda je bilo 35 % nesreč, na preostalih pa 22 %. KJE SO VZROKI NESREČ? Nesreče so največkrat zakrivili kole- sarji in motoristi in to več kot polovico, lo je razumljivo, saj je njihovo število (kot smo že omenili) precej narastlo. Predvsem na cesti I. reda od Celja do Vojnika in Šempetra je vsak dan tudi do 9000 kolesarjev. Na vsak način z gradnjo kolesarske steze ne bi smeli več odlašati, saj bi le-ta promet v mnogo- čem izboljšala. Seveda ni rečeno, da bi že samo s tem odpravili vse nesreče. Kolesarji se namreč vse premalo zave- dajo, da so v primeri z ostalimi vozili precej počasni in bi morali bolj paziti na svojo varnost. Upoštevati bi morali prednost na križiščih in odcepih in pa- ziti na prometne predpise. Tudi zanje vinjenost ni priporočljiva. Na pravilno opremo kolesa se naj- večkrat pozablja. Imeti mora prednjo in zadnjo zavoro. Za vožnjo ponoči in v megli mora imeti spredaj luč, zadaj pa rdeče refleksno steklo. Na prvi pogled se nam to zde malenkosti. Upoštevati moramo, da na primer refleksno steklo največkrat opozori šoferja, da je pred njim kolesar. Brez tega bi ga v megli, dežju ali temni noči opazil šele tik pred sabo, kar bi največkrat že bilo prepozno. Z majhnimi denarnimi izdat- ki za pravilno opremo dvokolesa si sa- mo zavarujemo življenje. Predpisi pravijo takole: Kolesarji morajo voziti pravilno drug za drugim. Vzporedno lahko vozijo le, če se s tem ne ovira ali ogroža promet. Med vožnjo se ni dovoljeno oprijemati drugih vozil, spuščati noge s pedalov ali roke s krmila. Med vožnjo ponoči, v mraku ali megli mora imeti kolo spre- slepi drugih voznikov, zadaj pa rdeče steklo, ki odbija svetlobo. Kolesa in vprežna vozila smejo biti v prometu na javnih cestah samo: če imajo potrebne naprave za zanes- ljivo vodstvo in zaviranje; če so v dobrem stanju; če ne ogrožajo varnosti oseb, ki se vozijo z njimi ali varnosti prometa osta- lih vozil. Vsakdo mora izpolnjevati ta pravila, kajti le na ta način ne bo ogrožal pro- meta in bo tudi sam varen na cesti. Naj v ilustracijo navedemo nekaj pri- merov nesreč, kjer boste sami z lahkoto ugotoviti krivca: V Rogaški Slatini se je kolesar spustil z neuporabnim kolesom po klancu, na zavoju zaradi hitrosti ni mogel več ob- vladati vozila. Zaletel se je v obcestno drevo in bil na mestu mrtev. Na Teharski ces-ti v Celju sta vinjena kolesarja vozila po levi strani. Nasproti je pirdvozil motorist, ki se je pri trčenju močno poškodoval. Prav tako kolesar in sopotnik na motorju. Vidimo, da že Ta slika je zgovoren dokaz, kaj se zgodi. Če voznik avtomobila ne upošteva pro- metnih predpisov pri prehitevanju drugega vozila. zaradi majhne neprevidnosti lahko pri- de do težke nesreče. Neupoštevanje prednosti prištevam« k manjšim krš tvam prometnih predpi- sov, toda ... V Drešinji vasi je kolesar- ka prehitro zavila na levo in pr.šia prav pred avtomobil. Za las je ušla smrti 5 STRAN Problem trgovin v celishem ohrafu SILNI PORAST BLAGOVNEGA PROMETA IN PORAST PROIZVODNJE ZAHTEVATA VEC NOVIH TRGOVIN, NOVA SKLADIŠČA, VEC SPECIALI- ZIRANIH TRGOVIN. Trgovina na drobno je v celjskem ri KZ Podče- trtek in Pristava pa ipo 6 v vinograd- ništvu in sadjarstvu. Nasade 5 ha črne- ga ribeza menijo razširiti na 25 ha, hme- lja na 14 ha. Zanimanje za obnovo je vsestransko. Veliko važnost polaga ob- čina na arondacijo zemljišč socialistič- nega sektorja. Presenetljivi so bili re- zultati pri tekmovanju za visoke hek- tarske donose pšenice, ko je KZ Pri- stava dosegla povprečno 44 stotov, a kmet iz Vinskega vrha je republiški re- korder z 81 stoti. Vzporedno z dvigom kmetijske proiz- vodnje bo treba misliti na predelovalne obrate. V ta namen so že pričeli z grad- njo avtomatičnega valjčnega mlina v Mestinju, ki bo nadomestil tudi obso- telske rečne mline, katerim so zaradi regulacije Sotle podrli jezove. Ogromna bo pa tudi zbiralna vinska klet, ki j« bodo v vrednosti 140 militonov začeli graditi letos v Imenem, v Šmarju pa bo KZ gradila še veliko mlekarno. To bo zelo olajšalo redni odkup kmetijskih pridelkov. Posebno pa se bo dvignilo kmetijstvo v Obsotelju. Občina je skoraj brez industrije, zato je tudi precej odvisne delovne sile, ljudje si iščejo zaslužka drugod. Mladi- na odhaja, ker se ne more zaposliti. Že v marcu bo začela obratovati šmarska tekstilna tovarna, ki bo zaposlovala 29 ljudi. Opremljena je z dobrimi stroji, ima posebne klimatske naprave in je moderno urejena. V njej bodo izdelo- vali blago, ki ga v tovarnah na veliko ne izdelujejo: dekorativno blago, brisa- če, žepne robce, volnene rute. Računajo z letno proizvodnjo ±55.00u m. S tem -se seveda ne bo rešeno vprašanje zatposlit- ve, toda obrat bo precejšnjega gospo- darskega pomena za občino. Za šole je občina investirala v pretek- lem letu čez 5 milijonov dinarjev. O^ novili so šmarsiko gimnazijo, ki je do- bila kabinet in telovadnico, šolo v Olim- ju in zgradili vodovod za šolo v Viršta- nju. Potrebe so še velike. Posebno sta- novanj primanjkuje. V samem Šmarju pogrešajo sobe za tujce, gostišče, večjo pekarno in javno pralnico. Načrti govore, da bodo v bliž- nji prihodnosti skušali rešiti tudi to. Sredstev je malo, toda mnogo se bo dalo narediti, če bodo pravilno izkori- ščena. Občinska možje so kljub vsema optimistično razpoloženi in zaupajo v zdrave ustvarjalne sile šmarskega pre- bivalstva. -Ir- Vinka Simonič med Virštanici Pred dnevi je kandidat za Republiški zbor tov. Vinka Simonič obiskala vo- livce v Virštanju, ki so se zbrali v le- pem številu in veseli pozdravili svojega kandidata. Pogovorili so se o najvažnej- ših problemih v kraju: o neprehodnih ilovnatih kolovozih, o elektrifikaciji, o velikem napredku, ki ga je kraj storil v povojnih letih. Saj je Virštanj dobil trdo cesto, elektriko, novo šolo z vodovodom ter napredno vinogradniško gospodar- stvo. Zdaj pa Virštanjci krepko obnav- ljajo svoje izčrpane vinograde v koope- raciji s Kmetijsko zadrugo Imeno, udar- niško grade cesto preko Verač proti Bučam in se pripravljajo na gradnjo Prosvetnega doma, za kar so že orga- nizirali delovno brigado, v katero se je doslej vključilo že več kot 50 delavolj- nih Virštanj cev, ki jim bo po skromnih močeh celo pomagala zelo aktivna pio- nirska delovna brigada z 58 starejšimi pionirji. Pionirji so resnično pridni, zgradili so pionirsko cesto, zdaj pa štiri čete že spet tekmujejo, katera bo prej dogradila svoj odsek pionirskega telo- vadnega prostora. -Ir- Po vseh občinah prisrčne proslave dneva žena v GRIŽAH je sindikalna podružnica rudnika Za- bukovca pripravila ženam terena Griže in okoliških vasi ob njihovem prazniku prijetno presenečenje. V dvorani Kul- turnega doma so si ogledale film in spremljale krajši program. Bile so tudi lepo pogoščene. Vse do jutra so se ru- darske žene in nekdanje partizanske m.amice izpod Mrzlice vrtele ob zvokih godbe. Sindikalni orgamizaciji rudnika in vsem ostalim organizacijam, ki so pomagale pri tako uspeli prireditvi, so žene iz srca hvaležne. V KONJICAH je bila glavna proslava v soboto po- poldne v Kulturnem domu. Navzočih je bilo nekaj sto žena iz vse bližnje in daljne okolice. Med gosti sta bila tudi kandidat za zveznega poslanca, tovari- šica Milena Korže in republiški kandi- dat tovariš Riko Jerman. Po prireditvi je bila pogostitev vseh žena. Isti večer je bila podobna prireditev tudi v Zrečah, kamor so prišle celo žečini na svoji zadnji seji razpravljal o tem vprašanju, so čla- ni sveta menili, da zaenkrat v Celju ne bi gradili nove klavnice, pač pa bo ipo- trebno smotrno preurediti sedanje na- prave in objekte. INSTALACIJA PLINA V NOVIH ZGRADBAH? Do danes še v Celju ni bilo sprejeto stališče glede obvezne napeljave plina v nove zgradbe. Komunalno podjetje Pli- nama-vodovod^razsvaljava zato pred- laga, da bi v nove zgadbe v Celju ob- vezno napeljali tudi plinske instalacije ter priključek na plinovodno omrežje. Predlog bo predložen ljudskemu odboru v razpravo. KDO BO KRIV? Vsem je znano, da so celjske ceste in ulice zelo ozke. V mestu se to ne da preurediti »čez noč«, vendar bi se dalo z malenkostnimi sredstvi preurediti ce- stišče od Brega do Polul. Zakaj? Ta odsek ceste proti Laškem je zelo ozek in nevaren zaradi vedno večjega prometa. Zjutraj in popoldne hodijo v šolo in se vračajo domov šolarji, ki pa niso dovolj zreli za lastno varnost. Več- krat pride na tem delu ceste do nevar- nih srečanj in celo do nesreč. Predlog, o katerem so že razpravljali Brežičani med seboj, je ta, da bi ob Savinji (pod cesto) napravili pot za pešce, s tem Ipi se prav verjetno izognili marsikateri nesreči in odgovornosti. ŽELEZARNA UPOKOJENCEM Člani delovnega kolektiva železarne v Štorah menijo, da bi bilo treba čla- nom kolektiva, ki odhajajo v pokoj, po- svetiti več pozornosti. Upravni odibor podjetja sicer izplača enkratno nagrado, vendar nekateri čakajo nanjo po me- sec ali več. Menijo tudi, da bi bilo prav če bi njihovim delavcem, preden so upo- kojeni, sindikalna organizacija skupaj z upravo podjetja priredila poslovilni sestanek, na katerem bi jim izročili de- narne nagrade, pa tudi .pismena prizna- nja v obliki diplome. Upravna odbor je na svoji seji že skle- nil, da bo za izplačevanje teh nagrad sestavil poseben pravilnik. ODPRAVILI BODO DOBIČKE Na izredni seji Komisije za skrb za delovnega človeka sindikalne podruž- nice v Železarni v Storah je bila izra- žena želja, naj bi ta komisija odpravila nepravilnosti v tovarniškem bifeju. Čla- ni kolektiva so nanireč ugotovili, da prodajajo malico s prevelikim dobič- kom. Komisija bo na !ix>dlagi pritožb zahtevala od uprave podjetja in delav- skega sveta lokinitev teh dobičkov. NEKAJ ŠTEVILK V Železarni v Storah so v lanskem letu p>orabili za razne tečaje in semi- naje 1,167.343 din. Priredili so šolo za visoko kvcdificirane delavce, ki jo je uspešno zaključilo 44 članov, medtem ko so v varilski tečaj poslali 4 varilce. V istem razdobju so za štipendije iz- plačali 1,905.650 diin, skupno 54 štipen- distom. SPREJEM NOVIH DELAVCĆV Na predlog upravnega odbora so na zadnjem zasedanju delavskega sveta Že- lezarne v Storah sprejeli sklep, da bo Komisija za sprejem delavcev spreje- mala nove delavce na delo dvakrat me- sečno in sicer vsakega štirinajstega in zadnjega v mesecu. MLADINA NIMA PROSTOROV Mladinski organizaciji v Ljubečni bi bili potrebni razni krožki, za katere pa nimajo potrebnih prostorov m imajo sestanke v gostinskih prostorih. Mla- dina pričakuje, da bo z dograditvijo zadružnega doma dobila tudi svoj pro- stor, kjer se bo lahko nemoteno sesta- jala. Lansko leto je bila pohvaljena in nagrajena. NOVI GLINOKOPI Spričo pospešenih gradenj občutno pri- manjkuje opeke. Domača proizvodnja krije komaj ,polovico potreb in smo zato še vedno vezani na uvoz iz drugih re- publik. Nujno je zato ix>trebno razširiti opekaine, odnosno odpreti nova naha- jcdišča gline, ki je pri nas ne primanj- kuje. Kolektiv Celjske opekarne je ra- zumel to potrebo in bo letos razširil svoje glinokope proti zapadu, nekoliko pa tudi proti severu. Opekama bo pri razširjenju glinokopov posegla tudi v nekatere občinske ceste. Tako bo verjet- no cesta Nova vas—Hudinja presekana v dolžini kakih 200 metrov. V nadome- stilo za to cesto bo Opekama na zapadni strani zgradila novo cesto, da prebivalci teh naselij ne bodo prikrajšani. Na seji sveta za komunalo je bil sprejet sklep, da naj celotno cestno onu-ežje, ki se bo moralo zaradi razširitve glinokopa spre- meniti, uredi Celjska opekama na svoje sitroške. Način ureditve bo predpisala Uprava za ceste in kanalizacijo Celje. VESELI VEČER Prejšnji teden je zabavni ansambel Celjskega akademskega kluba priredil v veliki dvorani prosvetnega doma v Storah veseli večer. Program, ki je bil pester in lepo sestavljen, so izvajali in- strumentalni kvintet, peli so Jože, Mar- jan in Branko, medtem ko je humorist Matevž iz Ljubljane držal poslušalce v nenehnem smehu. Ljudi je bilo okrog tri sto. Istega dne je ansambel z istim spore- dom nastopil v veliki dvorani zadruž- nega doma v Šentjurju pri Celju. , V PODVOZU PRI POSTI IZDREDNO MOCAN PROMET Po predloženih podatkih Uprave za ceste in kanalizacije je v Celju izredno razvit promet pod železniškim podvozom pri pošti. Dnevno gre skozenj preko 500 raznih motornih vozil, preko 3500 kolesarjev, preko 6700 pešcev, preko 140 ročnih vozičkov in preko 100 vprež- nih vozil, odnosno preko 11.000 upo- rabnikov dnevno. V zvezi z ureditvijo celjskega želez- niškega vozlišča se je tako pojavila nuj- na potreba po ureditvi, odnosno pre- usmeritvi tega podvoza. Po nekaterih predlogih naj bi nov podvoz uredili v bližini novega mostu čez Savinjo. V Storah so na pobudo Društva žena in organi- zacije SZDL organizirali v veliki dvora- ni prosvetnega doma svečano proslavo v počastitev 8. marca. O pomenu mednarodnega praznika borbenih žena in o vlogi žena v seda- njem družbenem razvoju je govorila predsednica Društva žena, tovarišica ROŽENA SVETKOVA, sledil je koncert ženskega pevskega zbora, recitacija SO- NJE OCVIRK, ob zaključku pa je godba na pihala zaigrala še nekaj komadov. Na proslavi je predsednik DPD »Svo- bode« Store, tovariš ing. BORIS NE- CEMER, izročil ženskemu zboru v ime- nu Okrajnega sveta Svobod in prosvet- nih društev v Celju pismeno priznanje za uspešno in kvalitetno delo. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (CENE v OKLEPAJU VELJAJO ZA PRIVATNI SEKTOR) Krompir 12-14 (14-20); čebula 44-60 (50 do 100); česen 200 (160—200); fižol v. 100 (70—100); fižol n. — (50—70; solata 60—80 (60—80); cveta- pa 80 (80); špinača 120 (150—200); motovileč — (150-200): radič 100 (150—250); regrat — (150 do 200); zelje glavnato 20 (20—30); zelje ribano 40 (40); repa ribana — (50); pesa 50—60 (50—60); ohrovt 25—40 (40); peteršilj 50—60 (40—100); hren — (150—200); koleraba — (20—40); korenjček 40—60 (20—70); por 40—60 (60); redke v 18 (20—40); sadje suho — (100 do 150); slive suhe 28« (—); gobe suhe — (1500); fige suhe 180 (—); orehi lušč. 700 (750); orehi celi 220 (220—240); rozine 400 (—); mandeljni 1400 (—); limone 260 (—); pomaranče 210 (—); orašidi ■580 (—); jabolka 80—90 (70—110); mleko — (36); skuta — (160); smetana — (240); maslo — (480 do 540); kure — (480—700); piščanci — (500); zajci — (200—506); jajca 13—14 (12—14); koruza — (50); pšenica — (50); oves — (40—45); ječmen — (40); koruzni zdrob — (65). kronika nesreč Triletni Dušan Ostmh iz Zepine pri Teharjih se je poparil z vrelo vodo. Dobil je opekline po telesu. — Tudi štiriletna Olga Kukovič iz Šmiklavža pri Skofji vasi se je poparila z vrelo vodo in utrpela opekline po telesu. Pri padcu sla si poškodovali nogo Štefka Fer- lež iz Vojnika in Marijana Stegu iz Zagrada. Franc Belak iz Zadobrove pri Škof j i vasi je padel z voza in si poškodoval hrbtenico. Pri padca si je zlomila nogo Ana Zupan iz Pods.rede. Anton Povše iz Trbovelj je bil v Celju na obisku. Iz neznanega povoda pa se je t stano- vanju v Gubčevi ulici obesil. Trgovina TEHARJE, prej KZ razprodaja tekstilno blago z 10% popustom gibanje prebivalstva v CELJU V ČASU OD 1. DO 8. MARCA 1958 jc bilo rojenih 27 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Janez Udrh, kmetovalec iz Spodnjih Grnšovelj m Štefanija Turnšek, poljska delavka iz Lo- čice ob Savinji; Franc Jakob, pom. šofer in Marija Beg, delavka, oba iz Celja; Anton Gračnar, upokojenec in Ana Vrhovšek, kme- tovalka, oba iz Pečovja; Aldo Poropat, avtokle- par in Marija-Vera Malgaj, kemijski tehnik, oba iz Izole. Umrli so: Ana Kolar, podpiranka soc. skrbstva iz Celja, stara 79 let; Marija Jns, gospodinja iz Celja, stara 74 let; Ciril Novak, šofer iz Kasaz, star 32 let, Antonija Zolnir. posestnira iz Lopate pri Celju, stara 78 let; Dušan Gaber, otrok iz Celja, star 4 mesece; Bogdan Draksler, otrok iz Marna pri Hrastniku, star 7 mesecev; Ivan Vehovar, osebni upokojenec iz Celja, star 8* let; Štefanija Ribič, dijakinja iz Vodruža, stara 15 let; Terezija Tanjšek, gospodinja iz Celja, stara 56 let. Madicinske sestre so zborovale v Celju že nekaj časa dela Društvo medicinskih sester, ki šteje vsega 60 članic. Tako so v društvu organizirane vse medicinske sestre iz raznih zdrav- stvenih ustanov na področju našega okraja. Prvi redni letni občni zbor je preteklo sredo pokazal, da je društvo res še mlado, toda že prizadevno tipi je za vsemi oblikami organizacijskega de- la, kako bi se v preventivi in kura- tivi pri nas zboljšala zdravstvena služ- ba. Naloge Društva medicinskih sester so neposredno vezane tudi na naloge žen- skih društev — kar je v svojem refe- ratu nakazala tovarišica Helena Bo- rovšak. Poročilo predsednice društva, sestre Dominike, pa je govorilo o ana- lizi dela in problemih medicinskih se- ster na terenu. Njena izvajanja so po- trdila dejstvo^ da je medicinska sestra res dragocena vez med zdravnikom in bolnikom. Na podeželju je dobra medi- cinska sestra učitelj zdravstvene abe- cede na vasi. Dobro pozna socialne pri- like, dobro pozna že tudi organizacijske prijeme in gre v borbo za človeško zdravje s parolo: bolje preprečevati, kot zdraviti bolezni! najprikupnejSa »nimfa« Na III. Neptunovem plesu v Celju so izbrali tri najprikupnejše med vsemi nosilkami rdečih srčkov. Vse tri so bile deležne lepe nagrade. Vsaka je dobila kolekcijo kozmetičnih izdelkov »Narta«. Na sliki vidimo prvonagrajeno »nimfo« te zabavne prireditve pod pokrovitelj- stvom »boga vodnih globin«. GASILCI Gasiilci iz Ljubečne se pripravljajo na svoj praznik. Pripravljajo pester spored, v katerem bo tudi uprizoritev Gogoljeve »Zenitve«. VOJAKA OTON IN STANE pozdravljata ... Naše uredništvo je pred dnevi prejelo dopisnico, na kateri vojaka, Savinjčana prosita za javno objavo njunih pozdra- vov. »Pozdravljava vse fante in dekleta iz Levca in Polzele, iposebno pa svoje do- mače. Prisrčen pozdrav tudi onim, h ka- terim nama misli najčešče uhajajo. Že- liva si skorajšnjega svidenja.« Oton in Stane, vojna pošta 3065/4, Sombor TEDEN POŽARNE VARNOSTI V okviru »Tedna požarne varnosti« je bila v prostorih gasilskega doma v , Storah izredna seja upravnega in nad- zornega odbora prostovoljnega gasil- skega društva Železarne Štore. Navzoči so bili zastopniki delavskega sveta, upravnega odbora, ZK, uprave podjetja in sindikalne podružnice. Ob zaključku tedna je bil zbor vseh gasilcev s svečano proslavo. Posebna komisija, ki je pregledala delo, je ugo- tovila, da so najboljše uspehe dosegla gasilska društva Šentjur, Slivnica in Dramlje. Gasilcem je govoril tudi pred- sednik Občinskega LO Šentjur, tovariš Peter Hlastec. LORGER V ŠENTJURJU Na povabilo LU je te dni v Šentjurju pri Celju pred val naš znani in najboljši atlet, tov. Stanko Lorger, o popotnih in športnih vtisih z raznih tekmovanj (Var- šava, Praga, Moskva, Pariz, Rim, Ate- ne). Ob zaključku je na željo poslušal- cev govoril še o spominih iz Avstralije. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno, zato so prisotni predavatelji prosili, naj jih še večkrat obišče. STORSKE PEVKE V KOZJEM Preteklo nedeljo je ženski pevski zbor DPD »Svoboda« iz Štor priredil v Koz- jem samostojen pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Mnogoštevilni iptoslu- šalci so bili s koncertom zelo zadovoljni. ZA RAZVOJ TURIZMA V ZRECAH Na sestanku odbornikov SZDL v Zrečah so poleg ostalih vprašanj, ki so važna v času predvolilnih priprav, go- vorili tudi o napredku turizma v tem kraju in bližnji okolici. Zreče so dokaj ugodna izhodiščna točka izletnikov, ki gredo na ta del Pohorja, posebno na Rogljo in Pesek. V bližini je več zgo- dovinskih krajev kot na primer Sko- marje in Resnik, ki so zlasti znani iz časa narodno osvobodihie vojne. Vse to in še posebej prirodne lepote nudi- jo dokaj ugodno področje za razvoj turizma v teh krajih. Zato so v Zrečah pred dnevi ustanovili pripravljalni od- bor za ustanovitev turističngea društva. IZ SMARTNEGA OB PAKI Nova avtobusna proga. Od 1. marca dalje se otvori poštno-potniška atvo- busna proga Celje—Velenje—Šmartno ob Paki—Celje, katero je organiziralo podjetje za PTT promet. Avtobus bo vozil dvakrat dnevno. Zjutraj bo prispel v Šmartno ob Paki 6.30, zvečer pa ob ob 18.31. Vozil bo samo ob delavnikih. Skoda, da ne bo vozil tudi ob nedeljah, kajti takrat tudi vlak ob 6.18 ne vozi. Ravno ob nedeljah bi imel največ pot- nikov. Iz gornje Savinjske doline 42 VOLISC V MOZIRSKI OBCINI Območje mozirske občine je za mairč- ne skupščinske volitve razdeljeno na skupno 42 volišč. V 84 volilnih odborih bo sodelovalo skupno 504 volivcev. Te dni bodo pričeli že z instruktažo volilnih odborov. Vse tehnične priprave za vo- litve v redu ix>tekajo. Revizija volilnih imenikov je bila pravočasno in dobro opravljena. Skrb za okrasitev in uredi- tev volišč so prevzele politične organi- zacije, predvsem mladina. Volivci v Smihelu nad Mozirjem so napovedali vsem voliščem v občini tekmovajije o udeležbi na volitvah. Sklenili so, da bo- do volitve opravili že do 10. ure dopol- dne. ZADRUGE PRED OBCNIMI ZBORI Kmetijske zadruge mozirske občine se aktivno pripravljajo na bližnje letne občne zbore. Računajo, da bodo občni zbori opravljeni v mesecu marcu in v prvi .ix)lovici ajjrila. KZ Ljubija pri Mozirju je imela pred dnevi že svoj letni občni zbor. Člani zadruge so kritično pregledali delo KZ v preteklem letu in ugotovili, da je bilo delo zadruge zadovoljivo. Lanski program dela je bil v nekate- rih panogah celo presežen. KZ je imela v lanskem letu skupnega prometa v vrednosti nad 40 milijonov dinarjev. Pri odkupu je imela prometa nad 10 mi- lijonov dinarjev. KZ Ljubija ima dobro organiziran odkup kmetijskih pridel- kov. Pri tem prometu je dosegla dobi- ček nad milijon dvesto tisoč dinarjev. Na občnem zbom so sprejeli tudi pro- gam dela za leto 1958. Povečali bodo nasade hmelja za 6 hektarjev in zgra- dili novo zadružno sušilnico za hmelj. Skrb za melioracijo bo ena zelo važnih nalog, ki si jih je KZ stavila v plan. Zato je bila pred nedavnim ustanovlje- na melioracij sika skupnost. V letošnjem letu bo KZ dokončala Zadružni dom in zgradila novo zadružno skladišče. Med pomembne sklepe, ki so bili sprejeti na občnem zboru, spada tudi sklep o ustanovitvi kmečke samopomoči. Tudi kmetje iz Varpolja in Šentjanža (KZ Rečica ob Savinji) hočejo na svojem področju ustanoviti melioracijsko skup- nost. Prispevali bodo blizu Jelovico stroškov (večinoma z delom in prevozi), za kritje ostalih stroškov pa bodo najeli dolgoročni kredit. AVSENIKI SO NAS OBISKALI Na območju mozirske občine je te dni gostoval kvintet bratov Avsenikov, s pevoi: Francem Korenom, Jelko Cvete- žar in Jano Osojnik. S programom, so nastopili v Mozirju, Rečici ob Savinji, Ljubnem in Gornjem gradu. Občinstvo je bilo s celotnim programom zelo za- dovoljno. ŠMIHELSKA MLADINA ZASLUŽI PRIZNANJE Dolge zimske večere je mladina v Smihelu koristno uporabila. Mladinski aktiv je naštudiral Molierovo igro »Ju- rij Tepček« in jo v januarju z zado- voljivim uspehom uprizoril. Dramska sekcija Prosvetnega društva je v janu- arju uprizorila dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. Ce k temu prištejemo še prireditev pionirjev ob novoletni jelki vidimo, da se je. dramska dejavnost v Smihelu v tej zimi precej razmahnila. CE BI PREDAVATELJI VSAJ REDNO PRIHAJALI... V Smihelu obstoja tudi 2. letnik Kme- tijsko gospodarske šole. V primeru z lanskim letom je obisk nekoliko nižji, saj obiskuje šolo zadnje čase le 14 učen- cev. Vendar pa lahko trdimo, da so ti toliko bolj marljivi in pridni pri učenju. Redno trikrat tedensko prihajajo k pre- davanjem tudi po pol do 1 ure daleč. Predavatelji prihajajo iz Mozirja in Ce- lja. Vsekakor pa bi šola dosegla še večji uspeh, če bi vsi predavatelji redno pri- hajali. Toda često se zgodi, da učenci zastonj čakajo predavatelja. Mnogi pre- davatelji pa se ne ustrašijo dolge poti in slabega vremena ter redno .prihajajo v Smihel. Prav njim gre največ zaslug za dober uspeh na šoli. REČICA OB SAVINJI UPRAVITELJSTVO Kmetijsko go- spodarske šole je v Rečici ob Savinji organiziralo gospodarski tečaj za kmeč- ka dekleta. Udeleženk je bilo 41. V NEDELJO je bil občni zbor aktiva mladih zadružnikov,, na katerem so ob- ravnavali vprašanje hmeljarstva na področju kmetijske zadruge v Rečici. PROSVETNO DRUŠTVO je med naj- aktivnejšimi društvi v okraju. Pred' kratkim je dramska sekcija uprizorila Jurčičevega »Sosedovega sina« ter »Okence«. Poleg knjižnice dela še ljud- ska univerza, ki pripralja redna pre- davanja. V OKVIRU »Tedna požarne varnosti« so gasilci pripravili nočno in dnevno vajo in pripravili predavanje za šol- sko mladino. RAZNA DRUŠTVA ter zbori voliv- cev postajajo aktivnejši. Ustanovili so odbor za gradnjo vodovoda in režijski odbor za gradnjo učiteljskih stanovanj. Ustanoviti želijo tudi osemletko. RAZGIBANA DEJAVNOST KONJI- ŠKE SVOBODE Novi odbor konjiške Svobode je letos dokaj razgibal njeno delo. Plod tega so tudi nekatere spremembe v samih ob- likah delovanja in vodenja. Z ozirom na to, da ima društvo več sekcij, ima ta še vsaka posebej svoj ožji pododbor, ki vodi njeno delo na tem področju. Predsedniki teh pododborov pa so člani odbora Svobode, s čemer je v celoti podano medsebojno sodelovanje in re- ševanje skupnih nalog. Vsaka sekcija ima svoj program, ki ga sprejme na sestanku svojega članstva, s tem pa se je tudi povečalo število tistih,, ki r društvu aktivno delajo. Naj povem sa- mo to, da so igralci pred kratkim dali na oder igro »Rdeča kapica«, zdaj pa se pripravljajo še na dve igri. Vse to kaže, da bo letos delo konjiške Svobode zelo močno razgibano. IZ SLOVENSKIH KONJIC Člani sindikalnega odbora pri Kme- tijski zadrugi v Slov. Konjicah so pred dnevi izvolili za svojega novega pred- sednika tov. Danico Pintar. To je v konjiški občini prvi primer, da je žen- slka predsednik sindikalnega odbora, čeravno jih je med zaposlenimi v pod- jetju in ustanovah dobra četrtina. V konjiški občini je sedaj okoli tisoč upokojencev, ki so člani društva v Slov. Konjicah in v Vitanju. Ce jih primer- j jamo s številom zaposlenih, potem pride i na blizu tri zaposlene po en upokoje- nec. Samo iz tovarne usnja KONUS je " še živih okoli 70 upokojencev, med nji- mi le dva, ki sta bila upokojena še pred vojno. Vodstvo podjetja jih je pred • kratkim povabilo na skupni pomenek^ kjer jim je pripravilo manjšo zakusko. * Tudi na gradbenem podjetju v Slov. Konjicah so sindikalni odborniki že raz- . pravljali o volitvah za delavski svet podjetja. Sklenili so, da bodo dosedanji člani DS po vseh gradbiščih svoje vo- livce seznanili o uspehih in problemih dela. To pa bo hkrati tudi priprava za izbiro kandidatov za novi delavski svet. * Izgleda, da je tudi letošnja zima bila na »obroke«. Smučarji v konjiški občini so svoje rekvizite že shranili, saj je toplo sonce že kazalo, da snega ne bo več. Seveda so se pošteno zmotili, saj jim je narava močno zmešala račune. Dokaj ugodna zima pa je seveda moč- no vplivala na redno proizvodnjo. Do- čim so prejšnja leta bile v vseh pod- jetjih močne omejitve električnega toka in so ponekod delo celo začasno usta- vili, pa letos ni bilo niti enega takega primera, da bi zato morali delo preki- niti. L. V. V LUCAH JE ZASVETILA LUC Pred nedavnim je v Lučah in okolici zasvetila električna luč. Vrednost iz- vršene elektrifikacije na tem območju znaša do danes nad 37 nailijonov dinar- jev, od katerih odpade na občino, DES Celje in OZZ Šmartno ob Paki nekaj nad sedem milijonov; vsa ostala sred- stva so prispevali domačini sami: kme- tijska zadruga šest in pol, kmetje v le- su nad 19, s prostovoljnim delom pa nad 5 milijonov dinarjev. Kmetje, de- lavci in uslužbenci so opravili 39.639> prostovoljnih ur. Za nadaljnja dela pa bo potrebnih še 45 milijonov. ŠMARTNO OB PAKI ZADNJO SOBOTO so v Šmartnem. ob Paki zeiključili pouk na Kmetijsko gospodarski šoli. Končni uspehi so bili presenetljivi, saj so ga skoraj vsi učen- ci opravili z odliko. GASILCI so ob »Tednu požarne var- nosti« očistili gasilski dom, preizkusili vse cevi in drugo orodje. PODSREDCANI v ZADREGI V nedeljo so se mladi Podsredčan« pod vodstvom tovarišice Cernakove- predstavili kot dobri igralci v Selah piri Virštanju v komediji Zadrega nad za- drego. Obisk je bil zadovoljiv, le gasilska dvorana v Selah je klavrna, ker še nima poda in se človek pošteno oblati v sicer lepi dvorani. Upamo pa, da bodo kmalu tudi to pomanjkljivost odpravili vrli ga- silci s prostovoljnim delom, kot so udar- niško in z lastnimi sredstvi zgradili svoj dom do takšnega stanja, kot je. Kakor slišimo, bo ob prazniku dela slavnostaa otvoritev. 14. MARCA — STEV. 10 7 STRAN Šport * šport * šport * šport * šport Napredek Partizana Celje-mesto Pred dnevi je bila skupščina TVD Partizan Celje-mesto, na kateri je preko IM mladih Iju- 4i z navdušenjem sprejemalo poročila odgovor- nih društvenih delavcev. Kaj bi jih tudi ne. saj je z njih prevevalo delo vsakega posameznika, napori in uspehi, ki jih je bilo v preteklem letu na pretek. Res je, da tudi ni manjjcalo določenih napak, ki jih je pa opaiiti pri delu vsakega društva, ki delujejo v našem mestu. Tndi o napakah so kritično spregovorili na tej skupščini. Ce želimo vsaj nekoliko spoznati uspehe tega društva, moramo najprej povedat;, da so z Tsestranostjo vadbe in pestrimi njenimi obli- kami utrdili društvene vrste, okrepili aktivno ilanstvo. ki se je povečalo za 7%, da so s po- močjo Obč. LO Celje in prostovoljnim delom ilanstva, kjer so bili zlasti marljivi pionirji, le domala dali novemu telovadišču dokončno podobo, da so z velikimi uspehi na tekmova- njih nastopali v atletiki, malem rokometu, v mnogoboju, košarki, smučanju itd. Društvo se je tudi odlikovalo s skrbnim gospodarjenjem. V Partizanu Celje-mešto je sedaj že preko 400 članstva, redno vadbo pa obiskuje po dva- krat tedensko 265 pripadnikov. Kljub tej šte- vilki pa društveni delavci še niso zadovoljni s sedanjim stanjem članstva. Z dokončno uredi- tvijo letnega telovadišča s potrebnimi igrišči in izvajanju redne vadbe predvsem na prostem, bo vsekakor dotok mladine v Partizana še večji. Zato se postavlja v ospredje vprašanje no- vih vodnikov in vodnic, še posebej za cic:bane in pionirje, ki jih že sedaj društvu močno pri- manjkuje. Za ta poklic, ki zahteva poleg teh- ničnega znanja tudi veiko požrtvovalnosti in pripravljenosti za prostovoljno delo, ljubezni do otrok in mladine, pedagoškega čuta in po- dobno, bo treba zbirati ljudi predvsem iz vrst aktivnega članstva, ki živijo z društvom. Ali naj opišemo vse uspehe društva v pre- teklem letu? Ekipi pionirjev in mladincev sta bili prvaka celjskegao kraja, Catrova, repub- liška prvakinja v skoku v višino, lepi so bili uspehi društvenih pripadnikov na krosu, člani in mladinci so bili okrajni prvaki v malem ro- kometu, mladinke prve v košarki, festivala slo- venske telesne kulture se je udeležilo 159 pri- padnikov, nastopa v Celju 154 itd. Za te velike nspehe so vsekakor močno zaslužni predani društveni vaditelji od tov. načelnika Kokota Slavka, ki že polnih 12 let usmerja strokovno delo društva, pa do tov. Dojerja, Košlomaja, Kresnika, Beškovnikove, Crepinškove, Iršičeve, Tolimirjeve in drugih. Skupščina je vsem iz- rekla priznanje in jim podelila diplome za njihovo nesebično delo. Pohvaljeni pa so bili tudi najbolj delovni mladinci-športniki, ki so s svojimi nastopi pripomogli tolikšnim društve- nim uspehom. Morda še beseda o slabostih oz. napakah? Do- mala polovica upravnega odbora ni vršila svojih dolžnosti. Največja slabost pa je bila predvsem v tem, da je tajnik, ki je v društvih pravzaprav duša vsega dela, povsem zatajil. Tudi propa- gandna komisija ni napravila ničesar in je bilo o društvu le malo slišati v preteklem letu. Morda bi bilo treba izreči kritično pripombo tudi na račun nekaterih vodnikov, ki niso vse- lej izpolnjevali svojih dolžnosti do mladih te- lovadcev. Upajmo, da bodo po koristnih predlogih v razpravi in sprejetju okvirnega programa dela za letošnje obdobje, vse navedene napake od- stranjene. Društvo si pač močno želi pritegniti v vrste aktivnega članstva čimveč delavske mladine in obrtniškega naraščaja. Naloge, ki so dobile prioritetni red za leto 1958, pa so: 1. mobilizacija društvenih pripadnikov za mla- dinsko delovno akcijo na avtocesti Zagreb-Ljub- Ijana, 2. pomnožitev vaditeljskega kadra, 5. pri- prava in udeležba na vseh tekmovanjih, i. iz- vedba sektorskega nastopa v Celju s sodelo- vanjem ostalih društev in 5. razvijanje dru- žabnih oblik razvedrila in zabave za mladino. Nogomet: ŠE DVE TOCKl ZA ZSD CELJE Ponovljena tekma Celje : Usnjar iz jesenske- ga dela prvenstva CNP se je končala z visoko zmago celjskih nogometašev — 5:1 (2:0). Celja- ni so bili znatno boljši in so si zmago povsem zaslužili. Strelci golov — za Celje: Letner 2, Hrastnik, Tanjšek in Perovič, častni gol za Usnjarja pa je dosegel Natek. Kladivar je na Glaziji imel v gosteh Grafi- čar ja iz Ljubljane. V zelo lepi igri so celjski nogometaši nasprotnika povsem zmleli in so vodili že 6:0. In še bi lahko bilo več golov. In potem? Po stari »celjski« navadi so se ob tem rezultatu začeli igr.ičkati in tudi celotna obramba se je hotela vpisati v listo strelcev. Gostje so izkoristili to nepremišljenost doma- činov in so v treh prodorih dosegli 5 gole in s tem odšli iz Celja s častnim porazom 6:5! Za Kladivarja so bili uspešni: Posinek 2, Kvartič, Kokotec, Šega in Marinček. Košarka: ZMAGA IN PORAZ V nedeljo so v Celju gostovali košarkarji iz Maribora. Ženska ekipa Celja je premagala Maribor z 58:26 (19:9), mladinci Celja pa so srečanje izgubili s sovrstnki iz Maribora z 48:66 (20:45). SMUČANJE: S SMUČARJI NA GOLTEH IN NA SLEMENU! V Celju so zaradi ogromnih snežnih pada- vin bili že v skrbeh za zadnji razpisani tekmo- vanji — okrajnimi prvenstvi v veleslalomu in tekih. Nekateri so se vrnili s kolodvora nazaj ■domov, drugi pa so le trmoglavo vztrajali pri odločitvi in se podali v planinske predele Golt in Slemena. In res, pot ni bila zaman! Tako idealnega lepega sončnega dne in odličnih snež- nih razmer le redko kdaj doživiš v planinah. Ker je bilo na obeh tekmovalnih mestih zbranih preko 100 tekmovalcev, se je prireditelj odlo- čil za izvedbo tekmovanj. Tu so bili zbrani domala vsi najboljši predstavniki smučanja iz vseh celjskih šol, kompletne ekipe iz žalske, ioštanjske in mozirske . In prvaki Celjske smučarske podzveze? Pri članih Verk (Celje), pri članicah Belaj (Celje) pri mladincih Ban (Celje) in pri mladinkah So- vinek (Celje). Organizacija tekmovanja je bia povsod brez- hibna, tekmovalne proge so bile odlično pri- pravljene in vsi tekmovalci so bili nadvse za- dovoljn z izvedbo tekmovanj. Polni novih do- živetij in izkušenj so se vračali zagorelih obra- eov s planinskega sveta zopet v dolino, kjer jim bo ostal nedeljski dan še dolgo v lepem spominu. Atletika: V POKRITIH PROSTORIH - KLADIVAR DRUGI V DR2AVI! Prvo pomembno tekmovanje v atletiki — državno prvenstvo v pokrith prostorih, ki je bilo zadnjo nedeljo v Zagrebu, je prineslo pro- doren uspeh AD Kladivarja. Kot ekipa so se celjski atleti, ki so nastopili močno' oslabljeni (brez Važiča, Vipotnika, Maleta), odlično uve- ljavili. Dosegli so drugo mesto v državi, takoj «a beograjskim Partizanom! Od celjskih tek- movalcev zasluži vse priznanje Lorger Stanko, ki je zmagal na 60 m čez ovire in na 60 m. Na ovirah je postavil nov jugoslovanski rekord v pokritih prostorih — 8.0, na 60 m pa ga je iz- enačil s 6.8! Na ovirah se je odlično uveljavil tudi Zupančič Igor s četrtim mestom in je iz finala izrinil Vuceliča? Lcšek je zmagal v skoku ob palici s 4,10, Naraks pri mladincih na 1000 m z 2:47,5, Šikovčeva na 60 m s ~,8, Si- lanova je bila tretja z 8.2, Catrova je presenetila z odličnim rezultatom v skoku v višino (145 cm), kjer je pobrala drugo mesto in pustila za seboj hrvatsko rekorderko Jugovo. mladinec kruin- pak je bil v članski konkurenci tretji na 1000 m itd. Na tekmovanju je nastopilo preko 200 atle- tov iz 20 klubov. Zato je uspeh Kladivarja tem pomembnejši! Ekipni plasma: 1. Partizan 61, 2. Kladivar 58. 5. Mladost 55 točk itd. V BELIH VODAH NA SMUČEH Smučarski aktiv »PLANINAR« Bele vode nad Šoštanjem, ki je bil ustanovljen novembra 1955, na pobudo obeh učiteljev in Celjske smučarske podzveze, je priredil dve nedelji zaporedoma smučarske tekme v počastitev 14. OBLETNICE POHODA SLAVNE XIV. DIVIZIJE, ki se je tod okoli prebijala v globokem snegu in mrazu. Ne- daleč od Belih vod proti Zavodnji je padel tudi partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh. Zaradi izredno neugodnih snežnih razmer je bil aktiv primoran v nedeljo dne 3. februarja izvesti le tek, kjer je zmagal Lenko pred Ma- zejem, Atelškom idr., pri članih in mladincih; pri mladinkah Petkovnik Marija pred Hudo- breznik Marijo in ostalimi; pri mlajših pionir- jih in pionirkah pa je bil vrstni red naslednji: Lesjak Jožica in Fanika, Gersak Štefan itd. Skupno je tekmovalo 28 tekmovalcev — od 1. razreda osnovne šole pa tja do 33 let starega Sp. Brloškega. To je lep uspeh za majhno in raztreseno gorsko vasico Bele vode ob pobočjih Smrekovca, Mozirskih planin m Tolstega vrha. Še večji uspeh pa je bil dosežen v nedeljo, 2. marca, ko je bil ob izredno ugodnih snež- nih razmerah izveden veleslalom v Zaloki pod Golimi. Udeležilo se ga je 35 tekmovalcev in tekmovalk. 2al naša prireditev v počastitev XIV. divizije ni dosegla tistega namena, kot je bilo prvotno zamišljeno, ker nismo našli pri ObLO Šoštanj razumevanja glede material- nih sredstev, da bi lahko povabili smučarje iz Šaleške doline in celotne celjske podzveze. -mj- NEDELJSKl ŠPORTNI PROGRAM Na smučiščih pod Tolstom pri Celjski koči: ob 9.00 OKRAJNO PRVENSTVO V SMUKU; ob 15.00 OKRAJNO PRVENSTVO V SLALOMU. Nogomet: 12. kolo podzvezne celjske lige: v Šoštanju ob 15.00 - USNJAR : CELJE v Velenju ob 15.00 - RUDAR : SVOBODA (Trbovlje) v Storah ob 15.00 - KOVINAR : SLOGA (Trbovlje) v Rogatcu ob 15.000 - BRATSTVO : OLIMP objave in oglasi.objave in oglasi TAJNIŠTVO OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA OBJAVLJA Podjetje za mednarodno trgovino »Merkur« iz Zagreba nam je kot zastopnik nemške tvrdke, ki dobavlja motorna kolesa znamke »Vespa« vrnilo večje število dopisnic, katere so posa- mezni Celjani pisali tvrdki v Nemčijo s proš- njo, da jim pošlje poleg raznih prospektov tudi »značke«. Pozivamo vse interesente za motorna kolesa, da prenehajo^ s takim dopisovanjem, ki zaradi izrazov klečeplazenja posameznikov — uporabe nemškega pravopisa za svoja imena in drugih dokazov pomanjkanja ponosa — vzbu- jajo v inozemstvu neupravičeno slab vtis o naših ljudeh. PRODAM ugodno nerabljeno kuhinjsko opremo. Naslov: Celje, Dobrava 55. PROD.\M ugodno, novo hišo z malim posestvom ob glavni cesti Šentjur—Dramlje. Klajnšek Franc, Trnovec 41, Šentjur. PRODAM zelo lepo seno-otavo (pri cesti). Mastnak, Gorica-Dobrna. PRODAM 2 kubika češnjevih desk. Naslov v upravi Usta. PRODAM motor »Benelli<-500, kompleten s prikolico. Cena 110.000 dinarjev. Ogled: Lat- kova vas pri Zolnir. Prodajaec Pauline M., Loke-Tabor. PRODAM parcelo na Teharski cesti v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAMO ugodno vrtne betonske stebre. Zi- darsko podjetje >REMONT<, Celje, Slandrov trg 1. PRODAM brivski inventar. Jakše Franc, Celje, Mariborska cesta 55. PRODAM manjšo parcelo v Cretu. Informacije: Helena Jamnišck, Petrovce 28. PRODAM ogrodje večjega namiznega štedil- nika. Gregorič, Ločica 5, p. Polzela (bivši Šlorman). PRODAM kombinirani otroški voziček. Celje, Delavska ulica 12/1 — desno. PRODAM lepo urejeno posestvo z inventarjem v Vojniku (7,6 ha). Naslov v upravi lista. PRODAM posestvo U ha v Savinjski dolini. Ve- lika možnost za gojitev hmelja. F. Hren, Ljubljana, Komenskega ulica 22/11. PRODAM otroški voziček pleten, italijanski model. Vprašati Stanetova 24. KUPIM vseljivo enostanovanjsko hišo z vrtom blizu Celja. Plačam takoj. Martin Rozman,* Crct 59, Celje. KOŠNJO (sladko seno) v bližini Celja vzaraein v najem, najraje s kozolcem. Naslov v upravi SPRE^JMEM MIZARSKEGA POMOČNIKA. Hra- na in stanovanje preskrbljeno. Glešič Evgen, Škofja vas — Celje. SPREJMEM pošteno dekle (lahko starejša) za vsa dela na malem posestvu v Savinjski do- lini. SPREJMEM starejšo žensko za varstvo petlet- nega otroka. Plačilo po dogovoru. Informacije t gostilni »Gaberje«, Celje, Mariborska c. 79. >MERKUR<. trgovina z železnino Celje, Gub- čeva ulica, sprejme slugo za trgovske posle. SPREJMEM mizarskega pomočnika in vajenca. Pristovšek, Sp. Hudinja 57, Celje. SPREJMEM mlajšega kovaškega pomočnika, prostega vojaščine. Hrana in stanovanje pre- skrbljeno. Naslov v upravi lista. ENGLISH-ITALIANO-DEUTSCH, instruiram in- dividualno dijake in odrasle po šolski in su- gestivni metodi. Vprašati od 13. do 15. ure, Celje, Stritarjeva ulica 20/1. SPREJ.MEM NA HRANO in stanovanje starejSo žensko, po možnosti upokojenko, ki bi nudila pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. NAMESCENKA išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. IŠCEM dvosobno stanovanje v Celju. Plačam dve leti vnaprej, ali pa ga kupim. Naslov v upravi lista. MLAJŠA upokojenka želi prazno sobo. Pomaga pri lažjih delih. Ponudbe na upravo lista. MLADA ZAKONCA iščeta prazno sobo. Dam nagrado, kdor mi jo preskrbi. Naslov v upravi lista. . , . ... NAGRADO 10.000 din dam, kdor mi preskrbi sobo in kuhinjo ali pa samo sobo. Neislov v upravi lista. . . DOZ-u CELJE se iskreno zahvaljujem za izpla- čilo premije ob priliki nezgode. Vsakomur, ki še ni zavarovan pa najtopleje priporočam, da se zavaruje proti nezgodam in elementarnim neprilikom, ker nesreča nikoli ne počiva. Anton llovšek, Kokarje 17 ra.diio 202m Nedelja, 16. marca 12.00 Posnetki z javnih oddaj v Rogaški Sla- tini. Kozjem in Šmarju 15.00—14.15 Prenos sporeda RL 14.15 Zabavna gasba, vmes objave 14.20 Želeli ste — poslušajte! 15.00—25.00 Prenos sporeda RL Ponedeljek, 17. marca 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15..00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Igrajo mali celjski ansambli 17.55 Športnik o športu 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Torek, 18. marca 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15..00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Igra godba na pihala »Svoboda« Store p. v. Franca Berghausa 17.35 Kulturni obzornik 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sreda, 19. marca 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15..00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 »Savinjčani« pojo in igrajo 17.35 Reportaža 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 20. marca 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15..00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Od melodije do melodije 17.40 Gospodinjske beležke 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Petek, 21. marca 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15..00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Mladinski zbori pojo 17.55 To bo zanimalo tudi vas . . . 17.45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Sobota, 22. marca 14.55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15..00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 17.25 Za vsakogar nekaj gledališče*gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 14. marca ob 20. uri — Alejandro Ca- sona: Drevesa umirajo stoje — gostovanje v Laškem . Sobota, 15. marca ob 20. uri — Marijan Marine: Komedija o komediji — izven Nedelja, 16. marca ob 16. in 20. uri — Juro Kisinger: Na slepem tiru — gostovanje v Ptuju Torek, 18. marca ob 16. in 20. uri — Juro K»- slinger: Na sepem tiru — gostovanje v Kranja Četrtek, 20. marca ob 14. in 20. uri — Alejan- dro Casona: Drevesa umirajo stoje — gostova- nje v Brežicah Sobota, 22. marca ob 19. uri — Dnevnik Ane Frankove — gostovanje v Slov. Konjicah kino ^kino *kino *kino KINO UNION, CELJE Od 12.—17. 111. 1958, »Gospodar Balantrea«, ame- riški barvni film Od 18.—21. III. 1958. »Beležnice majorja Top- sona«, francoski film KINO METROPOL, CELJE Od 12—15. III. 1958, »Dvoje priznanj«, madžar- ski film Od 16.-19. IIL 1958, »Samo ljudje«, jugoslo- vanski film Od 20.-23. III. 1958, »Ni prostora za divje zveri«, nemški fim Dne 16. III. 1958, »Bela psička«, ruski film Trgovsko podjetje »Izbira« Laško sprejme v službo 2 TRGOVSKA POMOCNIKA-CE MEŠANE STROKE Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejema podjetje z ob- razložitvijo prakse in zaposlitve do 20. marca 1958. Nastop službe 1. 4. 1958 ali po dogovoru. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU, komisija za razpis mest razpisuje na osnovi 21. člena zakona o pristojnosti ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ 52/57 in 90. člena uredbe o ustanav- ljanju podjetij in obratov (Ur. list FLRJ 51/53 MESTO RAČUNOVODJE TRGOVSKEGA PODJETJA RESEVNA-SENTJUR Pogoj: srednja strokovna izobrazba in pet let prakse na položaju knji- govodje ali računovodje srednjega trgovskega podjetja ali nižja strokovna izobrazba in deset let ustrezne prakse. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih službenih mest ter doka- zilom o nekaznovanju predložite Občinskemu ljudskemu odboru Šentjur, najkasneje do 25. marca 1958. Na osnovi čl. 33, 36 in 37 Zakona za, javne uslužbence komisija za razpis službenih mest Mestnega zdravstvenega doma Celje razpisuje KONKURS za mesto RAČUNOVODJE s popolno srednjesvr^ko izobrazbo in za mesto STROJEPISKE II. razreda z nepopolno srednješolsko izo- brazbo in s položenim strokovnim izpitom. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje kolkovane s 30 din naslovite na Mestni zdravstveni dom, Celje, Vodnikova ulica 1 — pod šifro »Razpis« do 25. 3. 1958. Gostinsko podjetje »BRANIBOR«, Celje, Stanetova ulica 2-7 sprejme DOBRO MOC v knjigovodstvu za samostojno vodenje blagovnih obračunov. — Nastop službe 1. 4. 1958 in pridno in vestno CiSTILKO. — Nastop službe takoj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podjetja. Pozor I Gradbena podjetja, razne investitorje in zasebnike opozarjamo na naše izdelke: umetni kamen vseh profilov, teraco, stenske obloge, betonske cevi in lončene peči. — Zahtevajte ponudbe. Kolektiv podjetja »CEMENTNINE« Celje, telefon 23-57 Trgovsko podjetje AVTOMOTOR, Celje, Levstikova 12 proda RAČUNSKI STROJ, znamke „Rstra" po ugodni ceni. Interesenti si ga lahko ogledajo v upravi podjetja, Levstikova ulica 12. UPRAVA SOLE ZA DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE V TEHARJIH PRI CELJU razpisuje naslednia delovna mesta: 1. ADMINISTRATORJA 2. KNJIGOVODJE 3. KUHARICE 4. KUHINJSKE POMOČNICE 5. SLU2ITELJA 6. CISTILKE Pogoji: 1. administrativna šola, poznavanje strojepisa in splošne administracije; 2. ekonomska šola ali ustrezna praksa; 3. ustrezna praksa za vodjo kuhinje; 5. hišniška dela in poznavanje komimalnih naprav: vodovoda in centralne kurjave. Za vsa razpisana mesta bo nastop službe 1. aprila letos. Plača bo določena po uredbi in dogovoru. — Prošnje z vsemi potrebnimi podatki takoj pošljite upravi šole, zaželen je tudi osebni obisk. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJK, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA- ČUN 620-S05-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PSTliK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 290 DIN. ČETRTLETNA 1E5 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA nSKARMA V CELJU Tudf dr. Fuchs na južnem tečaju Angleški raziskovalec in znastvenik dr. Fuchs, je takole izgledal, ko je po 99 dneh potovanja čez beli kontinent prispel v bazo. Zemljevid ponazarja nje- govo pot, ki jo je napravil s svojimi dvanajstimi tovariši od novembra do marca Geofžična leto, v katerem živimo, je prineslo znanosti ogromno novih podat- kov o zemlji, njeni notranjosti, površini in o zračnem prostoru okoli nje. Poleg tega, da si bo človek v tej znanstveni akciji vseh narodov sveta pridobil gra- diva za nadaljnje znanstveno delo, je geofizično leto povzročilo tudi vrsto rekordov, kajti pri takih podvigih ni potrebno le znanje, temveč dostikrat tudi izreden pogum. Seveda je tokrat mnogo lažje kot je bilo raziskovalcem in znanstvenikom v preteklosti, kajti njihovo delo je močno podprto z strani držav, v katerih imenu nastopajo. Za- mislimo si samo, koliko denarja stanejo sateliti, rakete, baloni, koliko dolarjev, funtov in rubljev itd. požrejo moderno oprejnljene odprave, ki so si vzele »na piko« Antarktiko, to ledeno in naj- manj znano celino na našem planetu. Mnogi raziskovalci so v preteklosti z Življenjem plačali svoj pogum in rado- vednost kako izgleda šesti kontinent, Zdaj so se Amundsenu, Scottu, Byrdu, Shaekletonu, letalcu Ellsvvorthu in ka- petanu Cooku priključila nova imena. 7. januarja letos se je pretolkel na Juž- ni tečaj Sir Edmund Hillary, znani za- vojevalec najvišje gore sveta — Mount Everesta. Ta izredni športnik je požel še eno zmago, medtem ko je angleški raziskovalec dr, Fuchs zaradi bolezni odstopil in se 24. novembra lani ponov- no podal na pot. Z enajstimi tovariši se je lotil brezmejnih daljav, prepre- denih z ledeniškimi razpokami, pregra- jenih s strmimi ledenimi stenami. Le- dena puščava, deviška in neprijazna jim je bila edino okolje 99 dni. 20. ja- nuarja letos pa je dr. Vivian E. Fuchs stopil na južni tečaj. Torej trinajst dni za Hillaryjem. Potem je nadaljeval svo- jo pot na drugi konec kontinenta ka- mor je prispel 2. marca. Za seboj je imel 99 dni pohoda in 2.100 milj ali okoli 3.300 km. Na poti je dr. Fuchs obiskal Novozelandsko odpravo, ki je bivakirala globoko v ledenem plašču, nadalje obiskal tudi ameriško morna- riško oporišče pri južnem tečaju. Kot pravi, je potoval pod razmeroma »ugod- nimi« vremenskimi prilikami, to se pravi v takem mrazu, kakršnega pri nas le redkokdaj doživimo. Antarktika torej ni več tako nezna- na. Zemljepisna karta o tem kontinentu se neprestano dopolnjuje. Morda ne bo "dolgo, ko bomo imeli v rokah tudi zem- ljevide, v katerih bodo začrtana 'rud- na bogastva zaledenelega sveta. To je prav gotovo, kajti le »firbec«, kako šesti kontinent izgleda, ni napeljal znanstvenikov toliko držav v to akcijo, ki stane toliko denarja in naporov. Danes v zbirnih seznamih prebivalcev sveta ne najdemo v Antarktičnem pod- ročju z otočjem skoraj nobene naselje- nosti. Število teh Antarktičanov menda ne presega tisočega števila in še ti ljudje so le kitolovci, vremenoslovci in zdaj tudi člani odprav. Kaj bo čez leta, ko bodo odkrili svetu prepotrebne rude? Morda bo ta doslej neznana zemlja predmet novih sporov? Do te kritične točke je pravzaprav že prišlo, ko po- staja vprašanje lastništva že aktualno. Iskal je zlato in našel krompir Dandanes si skoraj ne moremo zami- sliti obeda brez krompirja, ki se da pripraviti na najrazličnejše načine, ka- kor je pač kuharica spretna. Ko takole uživamo krompir, kot neizogibno vsak- danjo hrano, nam še na misel ne pride, da bi pomislili, kako bi brez te korist- ne rastline izhajali. Kot da je krompir večni spremljevalec človeka. Pa ni res. Sele od leta 1537 ga poznamo. Leta 1537, torej pred dobrimi štiri sto dvajset leti, je nek španski zavoje- valec pridivjal v indijansko vas v juž- noameriških Andih, kjer je iskal zlato. On njegovi plačanci so bili lačni, da se jim je svetilo skozi želodec. Prevrnili so vse koče domačinov, da bi našli ne- kaj užitnega. Toda nič drugega, kot jajcem podobne rdečkaste korenine, jim ni prišlo pod roke. Skuhali so si te zemeljske sadeže in ugotovili, da ima to korenje še precej dober okus, celo za njih, ki so bili vendar civilizirani Span- ci. Indijanci so rastlino imenovali p a - p a , Španci pa so jo prekrstili v p a - tata. Pozneje so Angleži dali jedil- nim gomoljem ime p o t a t o , Italijani t a r t u f f o 1 i, Nemci Kartoffel. mi Slovenci pa k r o m p i r. Od takrat se je krompir razširil po vsem svetu in predstavlja danes neprimerno večjo vrednost kot vsi zakladi, ki so jih Španci pokradli Inkom. Toda krompir je bil deležen tolikih obrekovanj, kot le malokatere jedilne rastline. Še sto let po odkritju so krom- pirju pripisovali kužne izpuščaje, pljuč- ne bolezni, rahitis itd. Mnogi voditelji so se morali pošteno zavzeti, da so ljud- je začeli uporabljati krompir za kuha- nje. Leta 1588 je De Sivry, načelnik me- sta Mons poslal cesarskemu botaniku Clausiusu na Dunaj dva krompirja. Le-ta je krompir vsadil in si od prve letine teh dveh gomoljev pripravil kosi- lo z mesom. Ker mu je bila jed všeč, je poslal prijateljskim vrtnarjem po Ev- ropi nekaj sadežev. No in kljub temu se krompir še ni udomačil. Jedla ga je gospoda, kot eksotično jed in pa tisti, ki bi drugače od lakote pomrli, če ^bi se ga ne lotili. V Nemčiji, ki je danes med največji- mi pridelovalci in porabniki krompirja, se je udomačil šele dvesto let po najd- bi v Andih. Ob neki priliki je Friderik Veliki poslal voz krompirja v izstra- dano mesto Kolberg. Meščani so planili po krompirju, grizli surovega in ga potem kot neužitno reč vrgli psom. Vlada je morala po vaseh postaviti stražarje in valpte, ki so silili ljudi, da bi sadili krompir. Šele ob letih velike lakote po tridesetletni vojni se je krom- pir tako uveljavil, da je kmalu zavzel častno mesto na jedilnih listih. Iz Nem- čije so krompirjevo slavo ponesli v druge dežele številni ujetniki. Tako je krompir priromal v Francijo, v Italijo, v naše kraje, pozneje pa je zmagovito zasedel ves svet. Francoski apotekar Parmetier je ko- maj prepričal Luja XVI., da je smel začeti saditi krompir. Sadež je bil ta- krat tako redek, da si je kraljica Mari- ja Antonietta krompirjevo cvetje vplet- la v lase kot izredno redko rožo. Ko pa je Parmetier pripravil neki odlični družbi kosilo, za katerega je pripravil krompir na najrazličnejše načine, so se ogreli zanj najprej velikaši, za nji- mi pa tudi ljudstvo in naposled je po- stal krompir vsakdanji kruh siroma- kov. Krompir je okusna in zdrava jed. En sam krompirjev sadež srednje velikosti ima toliko kalorij kot kozarec oranž- nega soka ali kot veliko jabolko. Kot vidimo je krompirjeva zgodovina zelo pestra in zanimiva. Ce bi danes kdo prišel in zapovedal, da krompirja ne smemo več saditi, bi ga bržčas z prekljami napodili. Pred tremi stoletji pa so se ga ljudje otepali na vse krip- Ije. Včasih je treba ljudem tudi tisto kar je dobro in koristno z vso silo vsi- ljevati. Za manj koristne reči so bili ljudje vedno bolj dovzetni. Tobak, ki je tudi prišel iz Amerike, se je v primer- javi s krompirjem, veliko hitreje raz- širil navkljub strogim kaznim, saj so ljudem rezali nosove, kogar so zalotili, da ga je nosljal. Prizor iz pravljičnega filma? Morda ilu- stracija k povesti o zakleti kraljični? Ne. To je hiša, ki jo je zgradil španski arhi- tekt Antoni Gaudi v Barceloni. V današ- nji dobi modernega stavbarstva je ta gradič res nekaj posebnega bodice n^bcidice^liodice NJEN PRAZNIK Sobota bila je, bil Dan je žena, ki letos nam v dar je natresel snega. In žena že v jutru prav rano je vstala^ da zajtrk bi ljubi družinici dala. Odpravila v šolo je hčerki obe, po hiši pospravila mimogrede in hitro potem še na trg je stopila, ker treba bo tudi za ta dan kosila. Potem pa je kuhala. Danes meso za lepi njen praznik na mizi naj bo! Medtem ko je morala tudi še prati; ob nogah se sukal ji sinček je zlati, najmlajši, ki v šolo še hodil nič ni: »O, mamica, mene pa nekam tišči/« Prišli so in lačni k obedu so sedli, zelo imenitno so vsi se najedli. Nato je pomivala. Mož pa medtem prepustil se spancu je v sladek objem. Popoldne je krpala staro perilo, da znova bo celo in dobro za silo. In mož ji je milo besedo dejal: »Preveč se mi trudiš in res mi je žal. Saj niti na praznik svoj nisi brez dela, neskončno se mučiš, nič nisi vesela. Nocoj pa proslava bo Dneva žena, obhajala raje ga boš kar doma! Le kmalu se utrujena v posteljo spravi^ a jaz te zastopal bom tam na proslavi!* Minila je polnoč. Ze ura bo dve, ko ženo prehrupni glasovi zbudi: »Nocoj sem ga srkniti moral kozarec za veliki praznik, za Osmi tvoj marec!« 'minilo je... Minil je zlati celjski karneval, strasti vrtinec po deskah parketnih. O, to je bil že skoraj bakanal objemov tesnih in oči koketnih! Veselja in ljubezni festival ljudje življenja žejnih in podjetnih! Dovolj Celjanom srca so norela. Ostal je s prazno mošnjo marsikdo. Potrosimo na glave si pepela! A vendarle: bilo je prelepo! Spet obrazgotinjeni obrazi »BURSCHENSCHAFT« v NEMČIJI NA POHODU Nemški junkerski duh je leta 1863 v Meklenburgu porodil čudno vrsto aka- demske organizacije, ki si je nadela ime po Oboritih (baje nekemu slovan- skemu plemenu, ki se je v teh krajih po preseljevanju narodov naselilo) in pozneje dobila splošno ime »Burschen- schaft«. Pred prvo svetovno vojno je bil ta red močno razvit, tako da ste po vsej Nemčiji zelo pogosto srečevali mlade in stare akademsko izobražene moške z močnimi brazgotinami po obrazih in drugih delih telesa. Hitlerjev prihod je to organizacijo nekako zavrl. Toda ne s prepovedjo, temveč z možnostjo, da se je moška mladina posvetila drugačnemu mesar- jenju, najprej na telesih Judov in na- prednih sodržavljanov, pozneje pa nad prebivalci zasedenih držav. Po drugi svetovni vojni je bilo nem- ški mladini za nekaj časa krvi dovolj, toda ne dolgo, kajti v nemških časo- pisih že pišejo o pobojih,, ki se vedno končajo s krvavimi glavami vročekrv- nih »junkerjev«. Ti mladi študentje so Takole: Fant jo je skupil po betici. Kri se je vlila in »junak« je krščen, saj je pregnal strah iz svojih kosti. Jutri se ' bo ponašal z »lepo« brazgotino včlanjeni v manjše skupine, imenovane korporacije ali bratovščine. Te bra- tovščine prirejajo medsebojne dvoboje z ostrimi sabljami. Njihov cilj je, da dvoboj traja tako dolgo, da eden od bojevnikov mora prenehati, ker ga je zalila kri, ali pa da koga izključijo iz dvoboja zaradi nekorektnosti. Novinar revije »Der Spiegel«, je v pogovoru z zastopnikom teh korporacij na Tehnični visoki šoli v Darmstadtu Radermacherjem želel zvedeti, kaj s temi svojimi »krvavimi navadami« že- lijo doseči. Odgovor je bil: Noben šport ne more tako temeljito izkazovati po- gum kot »mensura«, kot oni imenujejo dvoboj. Medtem ko mora boksar, ki je veljal za najbolj ekstremističnega šport- nika, skrbeti, da zbije nasprotnika na tla, je dolžnost »paukanta« (borilca pri sabljanju), da ubije »svinjskega psa« v sebi samem. To se pravi, da uniči strah v sebi. Zanimivo pri vsem tem je, da nem- ški zakoni ne prepovedujejo dvoboja z ostrimi orožji, čeprav na visokih šolah zaenkrat še ne dovoljujejo javnega de- lovanja teh korporacij. Toda po Nem- čiji se je razpasla akcija, da bi aka- demski red Oboritov priznali, tako v pogledu pravic javnega nastopanja, javnega nošenja društvenih barv itd. Morda bo kdo dejal, češ, naj si hla- dijo vročo kri, če že hočejo. Res je, da bi bilo bolje, da si sami puščajo kri, kot da bi jo puščali drugim naro- dom, toda ta organizacija je imela in ima gotovo tudi danes neke druge cilje. V preteklosti je bil vsak »obeležen brazgotinar« deležen protekcij. Ker pa je ta red v navadi pri študentski mla- dini, ki prej ali slej zavzema položaje v družbi in državnem aparatu, je pri vsej stvari cilj jasen; protežiranje jun- kerskih duhov do najvišjih položajev, podobno kot imajo navado delati vsi prostozidarji. V tem primeru smo si verjetno enotni. Naš pacient je popolnoma zrel za naš zavod. To utemeljujem s tem, da je obiskal vseh pet elitnih celjskih plesov s svojim štirinajstim plačilnim razredom FILMSKI MIKROMETER NESREČNA SREČANJA S HEROJI SIPKE: Francozi in Rusi si podajajo roke na približno štiri tisoč metrih po- kvarjenega traku. Skoda besed. In tudi časa. Posledica: Univerzalni obup. NAJTEŽJA STVAR ... Najtežje je to, če človek ve kako je treba nekaj prav narediti, pri tem pa gledati, kako nekdo drug to narobe dela, in držati jezik za zobmi. Učitelja vreden učenec Diorjev naslednik 23-letni Saint-Laurent je dober risar in tudi domišljije mu ne manjka, niti korajže... Ko je umrl še razmeroma mlad mod- ni diktator Cristian Dior, so v Parizu in modnem svetu napovedovali konec njegove dinastije. Toda njegov učenec Yves Sant-Laurents, ki je v Diorje- vo hišo prišel kot risar, se je že po- kazal vrednega naslednika, ki se ga največji konkurenti Loroche in Cardin ne bodo mogli otresti. Mlad Alžirec, pravzaprav v Alžiriji rojen Francoz, Saint-Laurent je presenetil svoje po- danice z novimi pomladanskimi modeli. Liniji A in H, potem vreči in vrsti dru- gih ekstravagantnih modelov je tokrat priključil še trapez linijo. No, fant bo moral kljub temu napeti vse sile. kajti moda je zahtevno področje. Tre- ba je tekmovati z najrazličnejšimi kro- jaškimi hišami Pariza, Rima, Berlina, Dunaja itd. Modna vetemica se je za- čela blazno vrteti. Za plesno toaleto v hlačah in krilu je letos močno zago- spodarila nekam čudna linija nekakih »djimij« ali po naše bosanskih ženskih hlač, ki so podobna tudi krilu. Nova trapez linija tudi nič prikupnega ne prinaša. Naj nam nežni spol oprosti, če tako trdimo, toda presodite same. vse to zgovorno dokazuje njegova zad- nja modna umetnina. Obleka v stilu trapeza, (Vesel sem, da sem moški in da Saint-Laurent osrečuje le ženski modni svet)