rVštnina plačana v gotovini. Posamezna številk« 1 Dia. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73. Ceto XXI ¡1. Öt. IB. Kratil, IS. aprila 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40- din, polletno 20-- din, četrtletno 10*- din. Salus patriae nuprema lex esto! (Blagor domovine bodi slehernemu najvišji xahonl) Sredi skrajno nemirne in razgibane dobe /ivimo. Vsak dan, ki nastaja, nam prinaša polno negotovosti in neznane bodočnosti, pravi mir in vesela brezskrbnost sta se izselila ia naših src, iz naših duš. Življenje pred nami -c odvija in razvija z vrutolomno nalico kot filmski trak in vsak trenutek se menjavajo (.Ted ■ašimi očmi slike na notranji Se bolj pa na z.onanji politični pozornici, da jih naša čutilu komaj sproti zaznavajo. Novice, katere nam prinaša vsak čas časopisje, radijslka poročila, potem pa razne govorice o'l ust do ust, bičajo ■aše živce, vzbujajo in netijo naše zanimanji', aašo pozornost V potencirani meri, tako da naše poslovne, delovne skrbi in brige vsakdanjega življenja stopajo v ozadje. Zakaj vse to, Odkod vse to? Vse to je grandiozna karakteristika, lastna današnji dobi. našemu veku. Čas, ki je zajel v svoj življenjski prostor in okvir sedanjo generacijo, pomenja in predstavlja prelomno ploskev, na kateri se odigrava dvoje za usodo in bodočnost človeštva neizmerno važnih zgodovinskih obdobij. Ce so bile posamezne fuze tega gigantskega zgodovinskega razvoja vseh petih kontinentov m vseh stotin milijonov prebivalcev, ki danes žive in trepetajo v atmosferi svetovne poHtic-čne mrzlice, ki pretresa svet in polni eter. pred desetimi leti le v rahlih konturah zaznavne, so danes vidne brez povečevalnega >tekla. so žive za razum in oko. Takrat pred desetimi leti je ravno nekoliko splahnelo tisto povojno, sentimentalno, zmagoslavno razpoloženje, ki je opajaJo narode in z njimi vred tudi nus. Kakor je to razpoloženje I občutkom ugodja in veselja z verovanjem v večni mir, polnilo države zmagovalke, tako je med premaganimi narodi rastla in se večala zagrcnjenost, iskra maščevalnosti in revanžp. je vedno bolj tlela in se razgibala do viharja današnjih dni. Zato se ne udajajmo utvaram. Mislili smo, da nam bo po teh groznih vojnih časih zagotovljena trajna doba miru, toda ta večni mir je dani^s ogrožen bolj, kot kdajkoli in rešen bo le s skrajnimi napori vseh sil in moči. Monakovski sporazum je bil eden izmed etap reševanja svetovnega miru. Po novo položenih tračnicah teče in se preliva danes vse svetovno dogajanje, vse svetovno politično življenje in voditelji obe), nn-sprotno-smernih sil :.aenkrat še s pazljivo pozornostjo izbegavajo vsako namerno katastr)-lalno trčenje. V teh resnih, odgovornih, kompliciranih ča--ih mora narod kot celota, kot vsak posameznik biti prav ves na svojem mestu, tako s stališča motrenja notranje političnih vprašanj, kot s stališča odnosov do vseh zunanjepolitičnih tokov in pretresov v naši neposredni bližini moramo ostati hladnokrvni in močnih, železnih živcev, pa naj se zgodi karkoli. Ce kdaj. potem je ravno v takih kritičnih momentih potrebno, dn nam je blagor domovine najvišji zakon, du nam je svetejši in vzvišenejši. nego naš osebni blagor in naše osebne koristi. So trenutki V življenju posameznika in so trenutki v življenju naroda, ko mora prestati mero preizkušnje, ko mora o-praviti izpit iz svoje politične uvidevnosti in c.rclosti. Ce smo modro ravnali, ni nobena žrtev zaman. Zato bodimo v teh časih še posebn > edini, »'Podkupljivi, složni in disciplinirani v mišljenju in delanju, čeprav smo majhen narod, lahko dop.inescmo svoj dragoceni dele/ k oču-».inju miru. Ce bomo pokazali moško samozavest mi poginu. Pogum rinponira tudi nasprot-aiku in iz svetovne zgodovine imamo polno vzgledov herojskih bojev mulih narodov, ki ■iso klonili pred nudmočnim sovražnikom. \fa-la atenska državica j,, kljubovala perzijski invaziji, dokler je bila enotna, edina ta zno- Ob petletnici Pet let je preteklo letos januarja mesca, od kar je vstal „Gorenjec rodivivus" sledeč svoji l.orbeni predvojni tradiciji, kateri je služil polnih 17 let, ko ga je med vojno ukinila in zatrla tedanja stroga vojaška oblast, ki se je bala vsake pisane ali govorjene besede v prilog slovenstva in slovenstva sploh. Ni naš namen govoriti o ..Gorenjcu" predvojnih in medvojnih let. Poudarimo naj le, da so bilo razmere, ko je pozimi 1. 1934. izšel ..Gorenjec redivivus". skoro za las podobne ruzmeram, v katerih je medvojni ..Gorenjec" bil zatrt. Žalostno je bilo le dejstvo, ki je klavrno izpričevalo naše politične zgodovine iu preteklosti, da je obnovljenemu ..Gorenjcu" stregel po življenju lastni brat — izdajalec slovenskega imcia, medtem ko je „Gorenjcu" v bivši Avstriji preganjal tujec, naš dedni »O-\ ražnik, Politični horizont se je zjasnil, nasprotniki in preganjalci ..Gorenjca" so umolknili in njihova brutalna jila in oblast sta zatouili. Preudarnejši, pametnejši možje so prišli h krmilu države in vodstvu državnih poslov, ki so zujamčili vsakemu po zakonu pripadajočo pravico in svobodo nemotenega razvoja, katerega v polni meri uživajo tudi oni, ki v dobi svojega vladanja politične svobode in tolerance niso poznali in niso izvajali. Toda vse to je danes za nami in danes je našu naloga in dolžnost, da ne oziraje se na prizadete krivice moško postavimo ..Gorenjca" edino!«- v službo našega gorenjskega ljudstva, kateremu v pouk in vzgojo, izobraževanje in vodstvo je bil ustanovljen. -Gorenje«" je list za gospodarstvo, za socialno politiko in prosveto. »Gorenjec" ni izrazito političen list. pa bo vselej, če bo nanesla po- treba, postal tudi političen glasnik in vodnik gorenjskega ljudstva. Zagovarjal bo iu branil naše slovensko ime i ti skupnost, izpovedoval bo katoliška načela in se boril za izvajanje istih v vsem javnem in pri vi. nem življenju. Politični »čredo" „Go-renjca" ho posvečen tolmačenju modre in da-h-kosežra državniške politike našega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, v katerc-ga imamo neomajno vero in zaupanje pri vod stvu splošno državnih in ožjih slovenskih interesov. ..Gorenjec" pretekle dobe je po svojih skromnih močeh vršil vse navedene naloge v pogledu: gospodarstvu, socialne politike in prosvete. V koliko se mu je to posrečilo, naj izreko svojo sodbo naši naročniki, bralci iu prijatelji. Poudarjamo pa, da se bo ..Gorenjec"' odslej še bolj posvetil svojim zastavljenim smotrom in nalogam. Prinašal bo več obširnejSih člankov in raznega drobiža iz vseh panog pestrega go-j spodarstva naše Gorenjske, razmotrival Ik> po-j loža j delavstva in njegova pereča vprašanja. Posebno pozornost bo posvetil prosveti, izobrazbi, šolstvu in vzgoji mladine naših prosvetnih in telovadnih organizacij. Puščajoč ..visoko politiko" ob strani, bo skušal biti ..Gorenjec" vsestranski informator našega javnega življenja. Žeiimo pa. da pri ..Gorenjcu" sodeluje z nasveti in prispevki čim širši krog sotrudnikov in prijateljev našega lista, da bo postal pravi in resnični glsasnik vsega gorenjskega ljudstva in vse Gorenjske do njenih zadnjih kotičkov. Vsi sodelujte pri našem listu, izrazite nam svoje želje v pogledu izboljšanja -Gorenjca". Pametne predloge bomo radi upoštevali. Sedaj pa na delo! /Ve smemo več molčati! Zdi se nam potrebno, da že enkrat odločno nastopimo proti marksistični in protikatoliški propagandi, ki se vrši v Kranju po nekaterih tovurnah in zunaj njih. Predvsem moramo žal ugotoviti, da so razmere v neki nemški tovarni take, da tega ne smemo več dalje mirno gledati. Dolgo smo upali, da se bodo v tej tovarni razmere vendar izboljšale, toda naše upanje se žal dose-daj ni izpolnilo. Samo po sebi je umevno, da so lastniki v to jiodjetje vloženega nemškega kapitala Hitlerjevi somišljeniki. In ravno v tej tovarni se vrši že leta in leta najhujša marksistična propaganda in največji teror od strani marksistov. Zelo se temu čudimo, da vodstvo te tovarne ni znalo preprečiti ne marksistične propagande in ne marksističnega terorja. \ nušem uredništvu se nahaja sledeči za- pisnik: ../.glasi se N. iN., vdova z enim otrokom iu izjavi sledeče: 14 mescev sem bila v službi v tovarni S., kjer sem pošteno in vestno delala. Letos 31. januarja sem bila odpuščena. Ko sem inženirju G. ob odpustu rekla, da so bili dosedaj povsod z menoj zadovoljni, je izjavil, da take delavke ne more imeti in da bom drugod lahko dobila službo. V delavsko knjižico so mi zapisali, da me odpuščajo radi pomanjkanja dela. Nekoč se je namreč ustavil pri meni neki delavec in mi spregovoril par besed, pa sem bila kaznovana z 10 din, oni delavec, ki je prišel k meni, pa ni bil kaznovan, kolikor sem mogla doznati. Druge delavke so mi pogosto med delom v tovarni prigovarjale, naj se organiziram pri rdečih in so mi rekle, da bom sicer odpuščena od dela. Delavka J. se je pred menoj izrazila, da je njej rekel delavski zaupnik — marksist F. t raj. Najstarejša rimska država je skozi stoletja uspešno branila svojo neodvisnost, veliki, mogočni, svetovni imperij pa je razpadel, ker je bil na znotraj trhel in gnil in so tujci-vojaki najemniki krojili usodo nekoč slavnega rimskega naroda. Iz nas samih mora vzkliti prerojen je iu že v miru moramo biti strnjena falanga neustrašenih borcev, katere potrebuje naša mlada močna Jugoslavija za obrambo svojih meja Zavedajmo pa se. da imamo sovražnike tudi znotraj države. To so tisti malod-išni elementi, ki sejejo okrog sebe zavestno ali podzavestno obup in strah ter zavajajo množice v nepremišljeno presojanje razmer. Ko stojimo, kot je danes naša splošna želja pred konsolidacijo domačih državno političnih razmer, pred uresničitvijo sporazuma glede notranje ureditve države, noj nam prav vsem i Slovencem, kot Hrvatom in Srbom lebdi pred očmi najvišji imperativ, da je blagor celote, blagor neokrnjene domovine višji od blagostanja posameznega člane ali ozemlja države in da naj se z res pravičnimi socialnimi finančnimi in upravnimi zakoni zavaruje mir na znotraj in zunaj ter integriteta državne celote. Mi Slovenci, ki nas je božju roka postavila na eno najbolj eksponiranih točk v Evropi, ki smo skozi stoletja kljubovali vsem političnim in vojaškim silam z vzhoda in zapada, ki so se križale na našem ozemlju, smo še prav posebno poklicani, da posredujemo pri ustvarjanju sporazuma med Srbi in Hrvati, kajti nič nas ne loči ne od enega ne od drugega. Blagor domovine, naš najvišji zakon, zahteva od naših odgovornih državnikov in politikov in od nas vseh, da doprinesemo vse žrtve v dosego dveh najvišjih ciljev, pravičnega sporazuma med tremi jugoslovanskimi narodi in v dosego očuvanja in obrambe naše sknpne domovine. Časi, v katerih živimo, so veliki po odločitvah ip dejanjih, zato potrebujemo todi velikih odločnih in sposobnih mož, doraslih svojim nalogam, katere jim je poverila domovina, s da bo on povzročil, da bo vsaka delavka odpuščena, če se ne organizira pri njemu. Druge so se dale pregovoriti proti svojemu prepričanju ter so v strahu, da izgube službo, proti svojemu prepričanju vstopile v masksistič-tifno organizacijo. Delavka K. je pred menoj povedala, da se je organizirala pri rdečih, da bo dobila višjo plačo, ker je sicer slabo zaslužila, kasneje je bila pa tudi ta delavka odpuščena." Konštatiramo dejstvo, da je bila odpuščena iz tovarne vdova z enim otrokom brez sredstev za življenje, da ta vdova ni bila organizirana pri rdečih, da so pa ostale druge samske delavke še nadalje v tovarni, ker so organizirane pri rdečih. Prosimo pojasnila! Lansko leto se je v isti tovarni zgodil sledeči slučaj: Pred tovarno je vedno stalo večje število ljudi ter čakalo na delo. Nekateri so bili sprejeti, drugi so čakali dolgo in niso prišli na vrsto. Delavec J. je že delj časa postopal pred tovarno in prosil za delo. Nekoč pristopi k njemu neki delavec, pa mu pravi: ..Jaz, pa vem, kako ti lahko prideš v službo in na delo. Priglasi se pri uradniku A. za izstop iz katoliške cerkve in za preftop v stavo-katoliško cerkev, pa boš dobil takoj delo." Brezposelni delavec J. res to stori Uradnik A. ga pelje na dom, kjer mu izroči razne propagandne tiskovine za starokatoliško cerkev in že kar pripravljene formularje za priglasitev za izstop iz katoliške in za priglas v starokatoliško cerkev. Delavec pa je ves ta material prinesel v kranjsko župnišče. Na protest cerkvene oblasti je bil delavec od ravnateljstva takoj sprejet na delo, nič pa se ni ugodilo uradniku A. Radovedni smo bili, koliko časa bo ostal pač J. v tovarni. Ze čez tri mesce je bil zopet na cesti. Seveda se je tudi v tea slučaju navajalo, da je odpuščen radi pomanjkanja dela. Za A., ki je sam odpadel iz katoliške cerkve in agitira za odpad iz katoliške cerkve, do danes še ni zmanjkalo v tej tovarni dela, za ubogega delavca, ki ima večje število otrok, je pa po treh mescih zmanjkalo dela! Ko bi bil izdal svojo vero, bi morda še ostal v tej tovarni v službi. To sta dva tako kričeča slučaja, da mora oblast poseči v to gnezdo in tem razmeram napraviti konec. V naši državi ne bomo pustili marksističnega terorja in ne protikatoli-ške agitacije. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti tudi lastnike druge kranjske tovarne na gotova dejstva. Predlanskim se je dognalo, kar je bilo že prej splošno znano, da neki moj s t«- v tej tovarni izrablja delavke in jih zapeljuje \ nemoralna dejanja. Ta mojster je bil tujec, poljski državljan. Ko se je končno našla delavka, ki je nastopila proti temu in da se je to početje moglo spraviti pred sodišče, je vodstvo tovarne mojstra še držalo v podjetja in je morala poseči oblast v zadevo in s silo iztirati takega tujca iz dežele. Opozarjamo vodstvo na ta slučaj radi tega, ker se zadnje čase med delavstvom te tovarne širijo razne govorice, katerih objektivne podlage protoko-. larično še nismo mogli ugotoviti. Opozarjamo vodstvo tovarne dobrohotno na sledeč«1 govorice: V delavski kuhinji je baje zaposlena neka tuja ženska, drugoverka, ki baje vabi ljudi k drugoverski službi božji. Ker z njeno kuhinjo delavci niso zadovoljni, so nekateri način kuhanja kritizirali. Neko delavko, ki si je upala kritizirati tuj, nam neprimeren način kuhinje, je baje voditeljica kuhinje oklo-futalu in vrgla iz jedilnice. Vodstvo prof.imo, da zadevo preiščp. Čudno se nam pa vsekakor zdi, da se pri nas ne dobi primerne osebe, ki bi kuhala ljudem po načinu, kakor so ga tu navajeni. Čemu bi moralo vodstvo tovarne najemati kuharico iz Banata, tega res ne razumemo. Zadnje čase se poleg marksistične propagande vrši tudi huda prniikatoliška propaganda. Omenjali smo že slučaj A., ki je baje nekak cerkveni ključar starokatoliške občine, ki se zbira v Narodnem domu. Znan nam je slučaj, ko je moral spremljati katoliški delavec dr* goverskega duhovnika na kolodvor, pa je Maral poslušati rame rovorice o ..boljši rerf. kakor j,, katoliška \'a Priraskovem so rac- STRAN 2 .■»■•^^»<»^>^,%^^^*^<»^^»^<*^,»^»^ ^ >GORENJEC. predli bab«is«i svojo agitacijo, tudi iz šmartna in iz ?Tvdo»elj nam javljajo o veliki propagandi za nekatoliSke cerkve in za odpad iz katoliške cerkve. Vse to so zanesli drugoverci v naš kraj. Mi smo tolerantni, nikdar se tuje-vercu pri nas Se ni očital«; njegova vera. Zahtevamo pa r.pra;ičc&o veaj nekaj tolerantnosti od onih tujevercev, ki se naselijo med nami. Nekateri si tolerantnost predstavljajo tako, da bi mi katoliki morali mirno gledati tujce, ki med nami delajo propagando, mi bi pa niti 2>esedice ne smeli reči. Mi spoštujemo osebno vsako drugoversko prepričanje, zahtevamo pa. da tudi drugi spoštujejo naše prepričanje, posebno pa prepričanje našega delavstva, da ne bo na svoji zemlji v strahu za svoj kruh 'n svojo vero. Vse delavce, katerim so znani podob": d., čaji, prosimo, naj prijavijo v našem uredništvu take dogodke. Naj bodo brez skrbi, mi ne bomo pustili, da bi značajno delavstvo moralo na cesto rudi svojega prepričanja. Slovenes, govorimo slovenski! Slovenci sme in kot Slovenci prebivamo na ozemlju, ki mora bitf rodi slovensko, kajti tu živimo že dolga stoletja in izhajamo vsi iz slovenske matere, 11 nas je prva naučiln slovensko govoriti. Mi smo Slovenci z dušo in telesom in naše slovenstvo ni bilo in nikdar ne bo naprodaj. To se upamo povedati v9akn-raur. tudi lastnim bratom, ki so se izgubili. Ta baseda velja tudi tujcem. Z vso ljubeznijo se oklepamo naše drage sioveatke domovine, kateri nudi zaščito in pomoč naša močna Jugoslavija. Naša zemlja je vsa slovenska in med nami ni tujcev, razen maloštevilnih beraških naseljencev po ncnu terih mestih. Na zemlji slovenski je Slovenec goepedar, ki sam ukazuje in noče biti nikomur ve* hlapec! Pri nas govorimo in moramo slišati govoriti le slovenski, zato ne pastimo nikomur, da bi govoril v jeziku, ki nam je tuj ali nas celo podcenjuje kot barbare. Med nami so ljudje, ki jih je sicer rodila slovenska mati, pa se slovenščine radi svoje domišljavosti skoro sramujejo in govorijo drugače, kajti, razumevajo se med seboj z lajanjem in z lajanjem hodijo med nas in od nas živijo. Ali jih poznate? Povejte vsem, tudi ženam in dekletom, pa tudi otrokom, da izdajalce sov- ražijo in naučijo govorili tako, kakor se govori pri nas na Slovenskem. Pripovedujmo si zgodbe naših dedov, ki so se morali krvavo boriti za svojo slovensko govorico in te zgodbe naj nam nalijejo v naše duše novega poguma, ognja zuvesti in pravega slovenskega ponosa. Saj smo bili vedno junaki za slovensko stvar in hočemo hiti tudi danes! Nekoč smo v naših organizacijah obljubljali zvestobo svoji slovenski materi in slovenski zemlji, danes ponovimo isto prisego in še dostavljamo, da sovražimo vse, kar je zrastlo tujega med nami! Lastni bratje — lutke, ki hodijo med nami v belih nogavicah, so med nami izdajalci in mi naj jih mirno gledamo in pustimo, da vršijo svoj zločinski in izdajalski posel dalje? Tega narod ne sme trpeti! Naš narodni ponos zahteva, da tisti, ki so pozabili slovensko misliti in govoriti, ki hočejo lasten narod upropastiti, občutijo na svoji lastni koži narodovo pest, ki je trša od že leza. Proti takim izdajalcem in včasih celo pravim plačancem, je naperjena vsa naša borba. Upravičenosti te borbe nam ne more in tudi ne sme nihče kratiti. Za slovenski jezik se bomo vedno borili, kakor tudi se bomo borili proti tistim, ki nočejo govoriti slovenski, kljub temu da znajo. f* Tepina Frane Žalostno; je odjeknila v Stranišču .est o smrti splošno znanega in spoštovanega gostilničarja in posestnika g. Fr. Tepine. Pokojni se je rodil kot sin ubogega kaj-žarja. Kot umen gospodar pa si je znal ustvariti ugleden gospodarski položaj kot trgovec, pek, gostilničar in posestnik, kar vse je ob smrti zapustil 6 članski družini kot sad svojega duha in pridnih rok. V politično življenje pokojnik ni rad posegal in se tudi ni nikdar izpostavljal. Pač pa je mnogo deloval in se znal praktično uveljavljati vsepovsod, kjerkoli je bilo treba braniti katoliško in slovensko stvar. V obeh teh idejah je bilo njegovo življenje popolnoma zasidrano. Bil je soustanovitelj ..Slovenskega kat. izobraževalnega društva v Šrnartnem" 1. 1902. in ostal član vse življenje. Fr. Tepina je znal namreč praktič- no realizirati katoličanstvo v dobrih delih, za katere edino lahko rečemo je bilo posvečeno njegovo življenje in ga prikazati v tisti vrednostni in bleščeči obliki, kot to želi in hoče kat. akcija, katere njen prvoboritelj je bil do zadnjega diha svojega življenja. Seveda je bil tudi predsednik in ustanovni član ..Dobrodelnega društva" v Stražišču, aktiven in podporen član lil. reda, gas. društva itd. Znano je, da je bil sprejet v njegovo hišo in povabljen k mizi vsak ubožec, ki je morda zastonj trkal pri bogatejšem vaščanu. Nikjer še nisem vide!, da bi se izrek: „Kur da desni ca, naj ne ve levica!" tako dosledno izvaja!, kot ga je pokojnik. Prav gotovo pa je, da g-Tepina daleč, naokrog nima enakega v tem, da je bil krstni boter 124 otrokom, povečini sirotam in 28 krat birmanski boter. Veličastna udeležba vseh stanov in društev pri njegovem pogrebu v sredo t2. aprila je pokazala, da je bil pokojnik mož velike ljubezni in spoštovanja pri vseh ljudeh. Zastopani so bili gasilci z zastavo in častnim spremstvom prav tako Prosvetno društvo z moškim zborom pod vodstvom pevovodje g. organista Fr. Plevela, ki se Je poslovilo od njega s tremi prekrasnimi pesmimi. Od pokojnika se je v imenu vseh pogrebcev poslovil s prekrasnim govorom osmošolec g. Slapar Ervin. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki ..Dobrodelnega društva" in še nekaterih drugih korporacij, ki so štele pokojnika za svojega člana. Naj v miru počiva in uživa svoj zasluženi pokoj nepozabni stražifiki dobrotnik najbed-nejših, za katere je žrtvoval vse, kar je prejel od Stvarnika. Društvene vesti PRAZNIK KATOLIŠKE PROSVETE V PREDOSLJIH. Prosvetno društvo slavi 30-letnico obstoja. Preteklo sredo 12. aprila je minilo 50 let, odkar je bil v predaški fari ustanovni občni zbor našega prosvetnega društva, ki je takrat še nosilo ime »Katoliško slovensko izobraževalno društvo". Uvodni govor o pomenu iu namenu društva je imel piečastiti gospod dekan Valentin Zabret. Ze ime društva nam pove, zakaj je bilo ustanovljeno. Namen in cilj je bil pač ta, da društvo svoje člane, pa tudi Širšo javnost izobražuje v pravem katoliškem in slovenskem duhu. Ker ni imelo društvo v začetku nobene dvorane, je moralo gostovati po raznih skednjih. Na prvem rednem občnem zboru je bil pa tudi že govor o novem prosvetnem domu. In res! V letu 1912. se je Že začela nasproti župnišča dvigati v lepem prija znem slogu zidana, mogočna stavba — novi farni dom. v katerem naj bi imele prostore naše kulturne in verske organizacije. \se načrte je izdelal domači župnik preč. g. Ign. Zupane. On sam je tudi vodil vse delo. Zidarska dela je izvršil mojster g. Janez Bidovec iz Kranja. Oder in sliko Roženvenske Matere bo-žje je pa naslikal g. Matija Bradaška iz Kranja. 12. januarja 1913. leta je bil pa ..dom"1 slovesno otvorjen in blagoslovljen. Blagoslovil ga je preč. gospod dekan Koblar iz Kranja. Tako je bil s pomočjo vse fare dograjen lar-ni dom, ki je last cerkve. Omembe vredno je tudi, da je ves les za dom darovala pokojna Marija Rebolj iz Suhe. V tem domu ima tudi prosvetno društvo svoje prostore. V uporabi ima dvorano, oder in dve sobi. kjer so razni sestanki, seje, pevske vaje cerkvenega, oziroma društvenega zbora in knjižnica. Tudi pre- daška hranilnica ima v .domu" svoje prostore. Morda so bolj starokopitni takrat, ko s« je začel dom graditi, zmajevali z glavo, češ. kaj p.i je še tega trebu, saj bi lahko brez njega živeli. A končno se je tudi njim porodila misel: »Morda pa res ne bo tako napačno. Morda pa tudi nam še kdaj prav pride." In niso se varali. Saj so jim nudili v tem domu po-žrtovalni člani društva — posebno pa igraki — dobri predavatelji različno razvedrilo iu pouk. Odveč bi bilo nuštevati vsa poučna ter prosvetna predavanja in razne prireditve ter igre, katerih je bilo preko sto. Koliko truda je bilo že položenega v vse to delo. Pe tudi koliko koristi je prišlo iz vsega tega de!«. Slovenski narod je črpal svojo kulturo v prosvetnih domovih in se tako obvaroval v prejšnji dobi trhlega liberalizma in danes pa, da se obvaruje še bolj zapeljivega in nečloveškega komunizma ter drugih modernih zmed, ki se porajajo med nami. Trideset let že torej naše prosvetno društva izvršuje to svoje poslanstvo. Ti dosega s predavanji, igrami, nastopi in knjižnico. Samo le-tos si je knjižnica, ki je odprta vsako nede ljo od ene do dveh, nabavila okoli 70 lovih knjig. Želja odbora je ta, da bi Zanuprej vsi farani skušali društvo moralno in dejansko podpirati. Žalostno je, če recimo ta ali drugi, ki je morda drugače vse časti vreden mož m se celo šteje, kadar je treba, -med Taše vi-ste, a delovanje v prosvetnem društvu pa prezira s tem, da se sploh ne zanima za društven* življenje in njegove prireditve. Ker je društvo v denarnih težkočah, namerava v juniju prirediti javno tombolo. Svoje tridesetletnice se bomo pa spomnil« na belo nedeljo ob poli štirih popoldne. Slavnostni govor bo imel predsednik kranjskega prosvetnega okrožja g. prof. M. Fortuna. Na sporedu je tudi dramatični prizor. Na to svojo tridesetletnico vabimo vse naše prijatelje iz domače fare, kakor tudi vsi društva iz sosednjih fara. PROSVETNIM DRUŠTVOM! Prosim, da takoj vrnete revizijske pole. Pošljite jih na naslov: Vertovšek Milan, Krna j Tiskovno društvo. FANTOVSKO OKROŽJE KRANJ. priredi enomesečni orodni tečaj v dvoraai Ljudskega doma, ki se bo pričel v ponedeljek 1". aprila ob poli 8. uri zvečer in se bo nadaljeval vsako sredo, petek in ponedeljek ob poli 8. uri zvečer. Prosimo vse fante, ki imajo veselje do •-rodne telovadbe, da se tega tečaja sigurno-udeležujejo, da se bomo v letošnjem letu »a mariborskem taboru častno odrezali in s nanosom zastopali naše okrožje. Prosimo pa sigurne udeležbe in točno-ii. Tečaj bo vodi' br. Franc Kermavner. Odbor fantovskega okrožja Krni j. KAZIMIR. CE6NAR{: „Kino Šmartinski dom" Vam ima priliko prikazati: Pozor! Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj se zglasi na Cojzovi cesti št 3. najdražji film, ki je pri filmanju zahteval 37 smrtnih žrtev. Poslednji dnevi Pompejev Film Preston Forster ■ Basil Rathbone časa življenja Jezusa Kristusa, razkošje rimskega imperija, I V O 711 VI] . Trli., , i ..'.,)■. t _ Po.i; r r-.^,.i .... ,1.^1.,,-.,^ —... 1- .A--- KS^- Kirchf eldski župnik SSffS je veliko, si vstopnice. PREDSTAVE: z rednimi cenami: V soboto, dne 15. aprila 1939 ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 16. aprila 1939 ob 4, 6. in 8. uri zv. Mi mica Zagorska: 12 Marija Taborska (Zgodovinskn povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) Alaj se |e. oglasil Jurij iz Britofa. »Tale moj sosed France je tako zanikrn, da nalašč ne popravi plotu, v mojo škodo. Vodo izpod svojega kapa je speljal na moj vrt, da mi trga zemljo." •Mi je res?" jej vprašal župan navzoče. -Res, kakor je Bog v nebesih,'* so zatrdili sosedje. -France, ti si bil zaradi tega prestopka že enkrat kaznovan," se je domislil župan. »Takrat si plačal dva ogrska goldinarja, zdaj boš dal štiri. Če se pa ne boš poboljšal, boš plačal deset ogrskih goldinarjev in s palico jih boš dobil." France se je kislo držal, klel je in obračal prazne žepe. Toda Vilibald ga ni videl, ker je pred njim stalo že troje novih tožnikov. Vsi trije hkrati so kazali r.a grešnika in govorili: »Zupan, Matjaž vsako soboto in pred vsakim praznikom dela na polju s svojimi ljudmi, ko že zdavnaj odzvo-ni delopust." -Zemlja hoče biti obdelana, nič ne vpraša, če je že od-zvouilo delopust ali še ne," se je branil Matjaž. -Kaj naj storim s teboj t" je pomišljal župan. „Lani si bil zaradi iste tožbe šiban, kajne? Ali naj te ukažem spit šibati? Ne! letos potrebujemo denarja, da bomo mogli ta bor utrditi. Plučal bol pet ogrskih goldinarjev, ali dva najst nemških, aH pa dvajset naše veljave." -Hudič, plačaj za prazni nič!" se je nosil skopi Toma/ -Molči, Matjaž, drugače boš še šiban. Vsi tisti, ki morajo plačati kazen, naj mi danes deset dni prineso denar. Ali ima še kdo kaj povedati?" Nihče več se ni oglasil k sodini. Vilibald je zažvižgal in i/ najbližje hiše so prignali Martin, Ambrož, in Matevž zvezanega Volbenka. Možje so jih začedeno gledali in se izmikali daleč od njih. Fantje so sključenega starcu prignali tik pred Vilibalda, tam so obstali za njim. -Kaj pa je ta storil?" so spraševali najpogumnejši. -čujie! Zagrešil je zločin, ki res vpije po kazni. V mrtvašnici leži danes že drugi dan mrtvi tujec," je pričel očitno obtoževati župan zločinskega starca, ki je lezel skupaj pri tej obtožbi in se je vsem navzočim zdel tedaj še bolj zločiu-siu. »Bog daj pokoj njegovi duši," so enoglasno odgovorili možje in sneli klobuke. »Kdo pa je in odkod? je vprašal Tomaž. »Saj je imel pri sebi menim da neko pisanje." »Na tistem pergamentu je po latinsko zapisana neka molitev, drugega nič," je pojasnil Vilibald. »Zato liomo mrliča kar pokopali. Ta človek, Volbenk iz Podtabra je pa šel v mrtvašnico, tam mrliču odrezal ali odsekal desno nogo." »Groza!" so zavpili možje vsi hkrati. ..(dejte ga, co-perr.ika!" »Zagrešil je zločin skrunjenja mrličev. Cerkvena gosposka se je odločila, da ga izobči iz Cerkve" »Prav tako. Fuj, lopov!" je za vpil Tomaž. -Moj sin Martin je danes dopoldne videl odsekano nogo \ njegovi hiši. Zdaj jo je nekam skril in je ne moremo najti. V ponvi je imel neko mast, vrag me vzemi, če ni človeška." Možje so se pri tem zgrozili in se plaho irmikali pred zvezanim starcem, ogrnjenim v črn plašč, ki je stal med njimi sključen kakor pošast. Vilibald je prižgal voščeno svečo, prijel jo je v roko in ukazal Martinu: -Martin, prisezi pri troedinem Bogu. da si govoril resnico, ko si obtožil Volbenka!" »Prisegam!" je resnobno vzkliknil mladenič in vzdignil desnico. ..Naj se mi posuši ta roka. če sem resnici storil le za Ins krivice!" ..Ali ti priznavaš krivdo':" jo vprašal župan Volbenka. Vsi so nupeto prisluhnili, ta pa je le molčal in s svojimi strašnimi očmi prelmdal Vilibalda in Martina. »Ne odgovarja. Kaj hočete vi, možje, da naj storim z njim? Sodite vi. zato sem vas pridržal tu," je svečano govoril župan. — — — — — — »Za pete ga obesimo nad mravljišče," je svetoval Tomaž. „Ali ga do smrti pretepimo," je nekdo svetoval. »Oskrbniku Leopoldu ga izroči," so svetovali nekateri, ki so verovali v Vclbenkove čarovnije in so se ga bali. »Ne, zločin se je zgodil tu, zato ga bom jaz sodil. V njegovi hiši smo dobili trideset ogrskih goldinarjev, te smo vzeli in jih bomo porabili v dober namen. Zdaj boste pa položili zvezanega na tla in ga tepli, dokler se ne bo onesvestil," je obsodil župan in to so mu vsi pritrdili. Ljudje so se streloma odmikali in tudi Vilibald je gledal v tla, ker ni mogel premesti strašnega pogleda starce vih oči. Rezko, kakor je znal le on, je ukuzal: ..Na da z njim!" Ambrož Matevž in praznik Janez so ga vrgli na tlu. potem so začeli po njem udrihati s palicami. Može je bilo sirah, zato so se hitro začeli razhujati. Tudi Vilibald in Martin sta šla. Ko še nista Iflla doma, sta prisopihala za njima hlapca. »Ali ste g« že?" je začudeno vprušal župan. .,2e odvezali smo ga, pa leži tam in se ne gane." .Prav." je menil Vilibald. Ne dolgo nato je Sel raz.tepeni Volbenk po cesti v Pod tabor. S pestjo je zagrozil mogočnemu grobodnjailfemtl dvoru: ..Le čakaj. Vilibald. nocoj si skoval svojo usodo!" IV. Naslednjo nedeljo popoldne so prijahuli v Podbrezje trije možje in poskukali s konj nu Vilibaldovem dvorišču. Konje so privezali pred hlevom, sami so se nupotili v hišo. ^GORENJEC« TEDENSKE NOVICE KRANJ Velikonočna procesija v Kranju že dolgo let ni tako lepo uspela, kot letos. Seveda je sroj del doprineslo prekrasno spomladansko rreme, ki je ob tem veličastnem prazniku Vstajenja Gospodovega v resnici pokazalo prebujenje narave in budilo v naših srcih praznično razpoloženje. Procesije se je udeležila ogromna množica ljudi, tako meščanov, kot voščanov iz Kranju priključenih vasi. Ker je v času procesije, ki je krenila od farne cerkve do »Stare pošte" že nastopii večer in so bila vsa okna po mestu razsvetljena, je bil prizor na razsvetljeno mesto še posebuo lep. V procesiji so bila zastopana društva med nji-mi Fantovski odsek in Dekliški krožek, Prosvetno društvo in Merijina družba z zastavami. Dalje je bila zastopana mestna občina p" deputaciji obe. odbora z g. županom Česnjem aa čelu, žandarmerijska četa, predstojništvu mestne policije, ravnateljsvo in profesorski zbor gimnazije, sresko načelsvo z g. načelnikom l.ipovškom in še drugi uradi. Za *ed je skrbela mestna policija. Pri procesiji je letos nastopila tudi ..Delavska godba" iz Delavskega doma, ki je korakala na čelu procesije. V dobrih osmih mescih so se fantje že toliko izurili, da so prav zadovoljivo zaigrali, kar pomeni zanje že lep uspeh. Prav razveseljivo je dejstvo, da si naši funtje delavci v prostem času oprijemajo glasbe kot svojega razvedrila in ne zapravljajo prosti čas po gostilnah. Upamo, da nas bodo naši fantje godbeniki v poletnem času še večkrat razveselili s svojim nastopom. Pri procesiji je igrala tudi godba ..Kranjskega glasbenega društva". specuauu TRGOVINA BARV Vidordnnnkf* Novem letu. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-znčev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj. Radovljica in Skofju Loki v >tnck. dne 4. maja 1939. ob S uri pri sreskem mčel-stvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem nučel-st\u v Kranju. Sreski načelnik: LipcvSek. Med. univ. Dr. Joža Herfort otvarja privatno prakso v KRANJU, Mencingerjev trg 5 (nasproti „Slare poste"). Strelska družina v Kranju sporoča, da otvo-ri ledne strelske vaje na strelišču v Struže-vem prihodnjo t. j. na belo nedeljo združeno z malimi nagradami, posebej za Struževčaiie. Nagrade se bodo razdelile posebej za Stru-ževčane in posebej za ostale strelce, tekmovalce. Streljanje ozir tekmovanje bo celodnevno od 8. ure zjutraj do 5. uie popoldne. Pravico udeležbe na tem tekmovanju imajo suino v naši družini včlanjeni strelci, drugi lahko tekmujejo izven konkurence. Municija se bo odslej prodajala komad po 50 para za člaue, za nečlane pa po 60 para. Vabijo se vsi prijatelji lepega strelskega športa k otvoritvi letošnjega streljanja. Ponovno opozarjamo na redni občni zbor Sede jeve družine v Kranju, ki se bo vršil 16. t m. (to je v nedeljo) ob 9. uri dopoldne v prostorih Ljudskega doma. Za člane obvezno! Vabljeni tudi prijatelji našega gibanja I Naši pevci v radiu. Različne pevske zbore, godbenike in pevce smo slišali v ljubljanskem radiu, v nedeljo bo pa pel pod vodstvom pevovodje g. Liparja Petra tudi moški zbor »Prosvetnega društva". Pel bo v času opoldanske oddaje med 15. in 14. uro in sicer 14 pesmi. Vse radio poslušalce opozarjamo na nastop naših pevcev. K poročilu o požaru v Grebenškovi trgovini so nam primskovski gasilci sporočili. iia so se kljub defektu udeležili gašenje požara. Gasilo je 10 mož, pozneje je pa prispela še mo-torka. ŠMARTIN PRI KRANJU Kino Šmartinski dom nam bo ta teden predvajal najdražji ameriški film »Poslednji dnevi Pompejev", katerega snemanje je zahtevalo 2" smrtnih žrtev. Precej neverjetna številka, toda resnična. Vsak kdor bo videl ta film se bo čudil, kako to, da je sploh kdo izmed igralcev ostal živ. In film kakor »Poslednji dnevi Pompejev" zamore napraviti samo Amerika. Na tisoče statistov obleči v dragocene rimske obleke, zgraditi ogromne palače, amfi-teatre, uničiti na tisoče živali, konjev, levov itd. Samo oprema palače Poncija Pilata in njegove galeje je znesla 50.000 dolarjev, koliko ogromni amfiteater v Pompejih, koliko 6 let. V bolnico so jo pripeljali na velikonočni ponedeljek, v sredo pa je prišlo sporočilo, da je umrla. Sila je dolgo vrsto let zaposlena v tržiški predilnici. Vst^n nuj sveti večna luč! Svojcem pu izrekamo sožalje! Združenje rokodelskih obrti v Tržiču, sporo ča svojhn članom mizarjem, da s() dospeli ravnalo! kulkuiucijski ceniki za mizarje, ter se dobe pri tajniku združenja. Izvod stune 10 din. Zu-vse mizarske mojstre je strogo obvezno, da si tak kalkuiacijski cenik nabavijo, da jim bo vsaj nekako merilo njihovega obratovunja. Kdaj se bo vršil pomočnilkl izpit, kakor tudi Vpisovanja novih vajencev, bomo pravočns-| ne obvestili. ŠENCUB Naša godba. Mačka zacvili, če ji stopiš na I i ep, pravi pregovor. Prav tuko je nekdo v i Šenčurju zacvilil, ker ga je zabolelo, da je Farna godba že pričela kazati prve uspehe in : pričela javno nastopati. Cviljenje je bilo tako močno, da sta to jovkanje oba naša humon-; sična lista slišala in ga seveda tudi priobčila. Toda kaj pomaga, ko je pa tudi to javkanje ' zaman, kajti godba bo šla naprej po svoji za-| črtani poti in jo tako zavijanje prav nič ne i bo motilo. V nedeljo 23. aprila bo Fantovski odsek iz Šenčurja priredil s sodelovanjem dekliških krožkov v Prosvet. domu ob 3. uri popoldne akademijo. Na sporedu so proste, gimnastične in simbolične vaje. Sodelovala bo farnu godba. CERKLJE Procesija vstajenj«. lepo vreme, ki je vladalo med prazniki, je pripomoglo, da smo jih tudi na zunaj najsvečanejše obhajali. Nekateri pravijo, če ne gre ob Veliki noči in na s\. Rešnjega Telesa procesija, da rada toča pobije. Letos smo pa imeli mogočno vstajen-sko procesijo, kakršne premoremo menda samo Gorenjci. Razvila se je v sledečem redu: Šolska mladina z zastavo, nato Marijin vrtec z. banderčkom, zatem farno bandero, za njim moški, vmes štiri podružnična bandera; Prosvetno društvo z zastavo, Fantovski odsek in Dekliški krožek v krojih, Dekliška in ženska Marijina družba z zastavami, farna godba, pevci, Mala bandera, ki so letos nova in so sedaj naredila svoj prvi obhod, duhovščina z Najsvetejšim, zastopniki oblasti, za gasilsko zastavo pa so se razporedile čete iz Cerkelj, /g. Brnika in Velesovega. Procesijo so zaključile ženske. Društvo slovenskih obrtnikov bo imelo v nedeljo 16. aprila ob 8. uri zjutraj v mali dvorani redni letni občni zbor. Gasilska četa si je na izrednem občnem zboru dne 1. aprila, ki se je vršil radi odstopa dosedanjega načelnika g. Kerna Ivana izvolila novi odbor, ki sestoji takole: Predsednik Miklavčič Ivan Cerklje, poveljnik Kurah Janez Cerfclje, tajnik Zumer Anton, Cerklje, blagajnik Koritnik Martin Cerklje. Občnega zbora se je udeležil tudi župni stareši-na g. Japelj. G. Kernu Ivanu pa se je izrazila posebna zahvala. Za svoje delo je bil tudi že večkrat odlikovan. HRASTJE Naše prosvetno drnštvo vprizuri na helo ne-itdeljo dne 16. aprila ob 3. uri popoldne v svojem domu dramo iz kmečkega življenja ..Preko bojev in viharjev". Ta drama je verna slika naših bojev z.i pravico in poštenje, za kar se edino bori slovenski kmet. To bo zaključna predstava naše letošnje igralske sezone, s katero hočemo, tn-!vo. kot z vsemi ostalimi, pokazati, da stoji naš oder na višini, ki dela čast slovenski podeželski prosveti. Vsi naši prijatelji iz bližnje in daljne okolice izkreno vabljeni. — Odbor. KRIZE Mladinska igra. Šolska mladina v Krizah priredi v nedeljo 16. aprila 1939 ob 3. uri popoldne zanimivo in privlačno mladinsko igro: ..Princeska iu pastirček." v petih dejanjih. Čisti dobiček je namenje za izlet šolske dece, zato obisk igre najtopleje priporočamo. Šolska deca bo napravila s svojo igro veliko veselje in razvedrilo tudi odraslim, zato ne zamudite lepe igre, ki vam bo nudila par ur razvedrila in poštene zabave. ŠKOFJA LOKA Veličastna velikonočna .procesija. Letošnji velikonočni prazniki so pri nas potekli v znamenju čim tesnejšega sodelovanja ljudstva s cerkvenimi obredi. Ze križev pot na Hribcu so ljudje letos prav v izrednem številu molili že veliki teden. Ljudje čutijo, da se okoli nas dogajajo velike, da celo usodne reči, zato so se začeli zopet oklepati Njega, ki je vir vse Pravičnosti. Kdor je videl vse tri ogromni procesije na veliko soboto zlasti kapucinsko in farno zvečer, ta mora vsekakor pritrditi naši trditvi. Zlasti veličastna je bila procesija zvečer. Letos je vendar po treh letih vreme dovolilo, da se je vršila. Udeležilo se je je o-gromno število ljudi. Prva je šla šolska mladina. Tu pa moramo omeniti nekaj, kar je gotovo vse graje vredno. Otroci so šli, kot bi šli j na izprehod. lepo med sabo so pomenkujoč. , kakor čreda ovac. Ali res nikomur izmed prizadetih ne pride na misel, da bi bilo treba pri procesiji mladino nadzorovati. Za mladino ' so sledili slovenski fantje. Marijina družba, kri- Štedilnlki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČJČ ključavničar KRANJ ■».<>•. •*Si KAN 1 zarji in klance, pevci, vojaška godba itd. Za sv. Rešnjim Telesom so šli uradni zastopniki ter neskončna vrsta mož in fantov. Procesija se je komaj razvrstila po sv. Jakoba trgu. Spodnjem trgu. Grabnu in Glavnem trgu. Knfrov zid bodo podrli. Med bat o vinsko cesto, ki pelje v Selca iu KufroviTU vrtom, je v dolžini vrta tvoril ograjo 2 in pol metra visok zid, ki po svoji obliki in mestu nikakor ne dela časti že precej urejeni okolicL Zato so merodajr.i činitelji stopili v stik z lastnico, s katero se je dosegel sporazum, da se bo zid podrl in se bo cesta razširila. Ta teden so mestni delavci zid res začeli podirati. Tako bodo na eni strani zaslužili delavci, na drugi pa se bo zopet reguliral važni del mesta. GORICE - GOLNIK Sadovi dela naše mlade občine prihajajo vedno bolj do izraza. Vsak dan se znova potrjuje, da je bila ustanovitev golniške občine nujno potrebna za splošni napredek njenega področja. Ni sicer izključeno, da bomo morda včasih imeli razmeroma večje dajatve, toda to se še daleč ne more primerjati z ugodnostmi, ki jih uživamo. Koliko prihranimo v potih ,ker imamo občinsko pisarno res v središču občine in v njeni bližini tudi vse obč, funkcionarje. Da pa ne bo kdo misli,l da smo res tako popolni, moramo priznati, da nam manjka še telefon in bo za napeljavo istega treba nujno pokreniti primerne korake. Kdor bi dvomil o dobrobitnosti naše občinske samostojnosti, naj kar pogleda občinske ceste, pa bo lahko napravil sliko danes ali pa pred tremi leti. Nujna potreba ureditve ob finskih cest in potov je bila zares važna že z ozirom na vedno večji tujski promet. Tam, kjer je bila pred desetimi leti komaj steza, mora danes biti avtomobilska cesta, v drugem slučaju pa se zmanjšajo tudi dokladki v naši blagajni. Uvidevnost občinskega odbora tudi gotovo ne bo prezrla migljaja križkega dopisnika in bo v kratkem rešila vprašanje pešpoti iz Seničnega do Golnika, katera je sedaj skoraj v nerabnem stanju. Prav sedaj pred velikonočnimi prazniki je bila izročena pro metu nova betonska brv ali bolje prav dovršen betonski mostič v Goricah, kateri nadomešča prejšnjo majavo brv. Sličen most za splošni promet je bil zgrajen na Pangeršici. Po zaslugi turističnega odbora nam tudi ni treba več hoditi po temi, ker je po uspelem načrtu že deloma izpeljana javna razsvetljava. Kakor povsod imamo tudi pri nas take ptičke, ki jim svetloba ni po volji in je obljubljenih, reci in piši, din 100.— tistemu, ki bo razbil žarnico pred znamenjem v Srednji vasi. Vseeno pa nikomur ne svetujemo, da bi se polakomnil tistih 100 din, ker ga bo to najbrž potem stalo mnogo več. Vsa izvedba popravil se seveda vrši najprej tam, kjer to zahtevajo interesi tujskega prometa. Za vsa ta dela se imamo v prvi vrsti zahvaliti g. Francu Ceplaku, kateri se je vedno pokazal kot najodličnejši delavec in je mdi vedno točno ugotovil potrebe posameznik del. Priznanje pa 'moramo izreči tudi občinskemu in turističnemu odboru, katera sta na ta ali oni način pri delih pomagala. Le tako naprej za lepšo bodočnost naših podgorskih vasi. NAKLO Akademija F. O. Na belo nedeljo popoldne ob 3. uri bo v Stari šoli akademija Fantovskega odseka. Program je pester, vodstvo v dobrih rokah g. akademika Vinka Marinška, vadijo se fantje z vnemo, zato upamo, da bodo prisotni gledalci in poslušalci zadovoljni. — Gledalci bodo zadovoljni, ker bodo imeli priliko občudovati spretnost in gibčnost telovadcev, poslušalci pa bodo zadovoljni, ker bodo videli, da se fantje vežbajo ne samo telesno-kar sicer današnjemu sve^u bolj prija in je v mnogem oziru lažje, temveč, da se izobražujejo tudi umsko in nravstveno, kar je za mladega fanta z ozirom na časovne zahteve še večje važnosti kot zgolj zunanji telesni šport. Če so bili posetniki dekliške prireditve na praznik Matere božje v tako obilnem številu, da je bila dvorana Stare šole kar premajhna, v polni meri zadovoljni, smelo trdimo, da bo tudi fantovska akademija slednjega, ki jo obišče, istotako zadovoljila. Kmetje! Naš prašnih «e bliža! \ nedeljo, dne 30. aprila, na praznik Varstva sv. Jožefa bo na Hribu pri Sv. Joiefn uad Celjem velik kmečki tabor. Spored tabora bo v glavnem naslednji: V soboto 29. aprila bo zvečer v celjskem mestnem gledališču prva predstava zgodovinske igre Davorina Petančiča: »Slovenskega kmeta povest". V nedeljo TO. aprila bo dopoldne slavnostni kmečki sprevod skozi Celje na Hrib Sv. Jožefa, kjer bo pridiga in slovesna sv. mala. Nato kmečki tabor, na katerem bodo govorili na?.i kmečki in narodni voditelji in zastopniki. Takoj po taboru bo vprizoritev igre »Povest slovenskega kraerta" na prostem, pred cerkvijo sv. Jožefa. STKAN 4 »(lOftKNJIKO »Povest slovenskega kmetu" ima deset podob: 1 1. Slovenski kmetje si vojvode volijo. 2. Ciril in Metod blagoslavljuta slovensko /.cm- | Ijo. 3. Tuja gospodu zasužnji slovenskega kmeta. 4. Slovenski kmetje se gospodi upro. 5. Kmečkega kralja kronajo v Zagrebu. b. Kmetje dobijo svobodo. T. Slovenski kmetje gredo v svetovno vojno. 8. Slovenske kmetic«« grade Jugoslavijo. 9. Pesem narodovega osvobojenja. 10. Kmet. glej svojo povesi bodočnost i/ nje si ustvarjaj. Pri tej igri nastopi skupno nad sto oseb, godbe, pevci itd. Ta igra lio mogočno prikaza- J nje naše kmečke in narodne zgodovine. Bo Hi- j di nekaj čisto novega in svojevrstnega. Tudi kmečki sprevod dopoldne pred taborom bo zelo zanimiv, ker bodo nastopili prvič s.i- j mu kmetje in kmečka mladina \ narodnih nošah, kmečki kolesarji, kmečki konjeniki kmečki vozovi itd. Za četrtinsko vožnjo po železnici je zapro- j Seno. O rešitvi in o vseh podrobnostih g po red i bomo j>oročali v prihodnjih številkah našega | list« ter objavljali tudi vsa nadaljnja navodil,i udeležencem! Ali ste pri Vas že zučeli z. organiziranjem udeležbe za nu kmečki tabor? Pohitite! Orgu nizirajle skupine kolesarjev, jezdecev. vozov, narodnih noš itd. Prijavite čimprej število udeležencev iu pu sumesne skupine na naslov: Kmečka /.veza v Ljubljani, Miklošičevi. 17/11., kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnilu in navodila. Vse kmečke ljudi iz vse Slovenije, vabi..... tla se kmečkega tabora, v nedeljo 30. aprila v Celju udeležijo v čiinvečjein številu, da bo-nal kmečki tabor mogočen izraz naše kmečke zavednosti in slofco! Vsi na svidenje! Obrtništvo .Društvo slovenskih obrtnikov" je zborovalo Obrtništvo si je zastavilo nalogo: čimprej zgraditi Obrtni dom. Naše zavedno obrtništvo iz klanja i: oko lice. ki je večinomu organzirano v ..Društvu slovenskih obrtnikov", je pred kratkim zborovalo ob prav lepi udeležbi. Predvsem se jej zapazilo, da le za organizacijo zanimajo zlasti mlajše moči. ki so se zato pritegnile k delu. • Vse točke dnevnega reda. s<> se absolvimle v najlepšem redu in po programu. Razna pereča vprašanja, bodisi lokalnega.I bodisi splošnegu značaja, ki stopajo na dan 9 svojo aktualnostjo in zahtevajo rešitve, so se obravnavale prav podrobno in izčrpno, toda POVSem parlamentarno ter so vse zborovalce zelo navdušilu za stanovsko stvar. Na zborovanju se je jasno manifestirala prepotrob-na obrtnišku sloga. Zlasti je vse zborovalce navdušila z.apočem akcija za zgradnjo Obrtnega domu v Kranju, v katerem bodo vse obrtniške organizacije dobile svojo streho in svoj prostor. /borovulei , so soglasno izjavili, da bodo z vsemi močmi j sodelovali v dosego tega cilja. Zato bo društvo letos priredilo veliko obrtno tombolo, pri kateri bodo kot dobitki nujruznovrstnejši izdelki. Prebitek od tombole bo služil fondu za Obrtni dom. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena enot-ia listu z dosedanjim predsednikom g. Pollakom Jurijem nu čelu ter podpredsednikom g. Sehillingom. kateri imeni nam jamčita za resno in uspešno delo v društvu. V ostali odbor pa so se pritegnile agilne mlajše moči. zlasti iz okolice, kar 1m> delavnost in podjetnost odbora le še povečalo. Obrtništvo se namreč nahaja pred rešitvijo zelo važnih in težkih nalog, kot so D, pr. zakon o pobijanju šušmarstva. novelizacija obrtnega zajemna, starostno zavarovanja itd. Za vsu tu vprašanja je resorni minister že dobil vsa pooblastila, da te zakone pripravi. Kakšni pa bodo ti zakoni, je odvisno ■«! sodelovanju obrtnikov sumih Predsednik g. Pollak se je zato zahvalil članstvu za zaupanje in prosil odbor, kot člane za pomoč pri delu. Obširno je poročal o mačehi obrtnega stanu o zbornici za TOl. ki s svojim delom ovira ves razmah rokodelstva. Samolastuo postopanje proti obrtniškim interesom je privedlo do dejstva, da Sedaj obrtništvo pošilja izjave za samostojno zbornico. Tudi »Društvo slovenskih obrtnikov v Kranju" je izglasovalo navdušeno m soglasno tuko izjavo s pripombo, naj se ta izjava takoj pošlje obrtnemu odseku, oziroma zvezi. Manjkali pa so nu zborovanju tisti obrtniki, ki so pred nekaj tedni pripovedovali vsakomur, kdor jih je hotel poslušati, da bo Obrtni dom stal v pol leta. Ne morda takim zgovornim agitatorjem, marveč resnemu članstvu moramo povedati in poudariti, da more tako nalogo izvesti I,- močna organizacija ' vso finančno in moralno podporo ter zaslombo. Ta občni zbor je pa garanciju, da se bo ta davna želja vsopu obrtništva končno izpolnila. Zato pa je zborovanje ob soglasni volji vsega obrtništva tudi tako lepo uspelo. Gospodars t v o VLOGE V DENARNIH ZAVODIH NAR W:AJO Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Lj;ubljuni za mesec februar 1939 (zadnji J mesec, za katere so podatki že zbrani) so vlo- j gc pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v februarju za 11 milijonov din | na 1.150,OKO.=>5b din. Vloge na knjižice so narasle za H. milj. na 670,7 mil., v tekočem ra- \ euutt pa za 3 milj. nu 479,3 milijonov din. Porast vlog nu knjižice izkazuje 13 hranil- ■ nic. v tek. ruč. 9. skupne vloge pa so narasle ! pri 13, hranilnicah. Tudi število vlagateljev I jo naraslo skupno za 344) na 132.719. Od porastu odpade 2H4 nu vlagatelje nu knjižice (porust pri 10 hranilnicah) in % na lekoče račune 'porast pri H hranilnicah). Skupno število vlagateljev je naraslo pri 10 zavodih. Kakor junuar, izkazuje torej tudi februar l zelo lepo sliko stalnega naraščanja vlog pri I hranilnicah in vrnitev zaupanja v denarne za-v ode. Vsem, ki imate že slare starše Vam sporočam, da pridem po želji fotografirat na dom, da boste imeli vsaj spominsko sliko svojih dragih. Foto-Jug, Kranj Naprodaj imam semenski krompir ..Oneido-vec" popolnoma zdrav in pregledan od komisije banske Uprave za semenogojstvo. Cena za 1 kg din. I,—, Naslov v upravi. Oddam s I, majem lokul nu zelo prometnem kraju uporaben zu trgovino ali pisarno. Anton Majdič. Kranj. Stanovanje "> sob. kuhinja z vsemi pritiklina-mi, pripravno tudi za kuko večjo obrt. oddam s 1. julijem. Naslov v upravi lista. Nekdo je pozabil zavitek z blagom za žeuske obleke v trgovini A. Šinkovec že jeseni. Lastnik ga dobi v zgoraj imenovani trgovini, Stanovanje 2 sobi in kuhinja, vse opremljeno, v novi hiši. oddam takoj. Naslov v upravi ..(lorenjca". V najem oddam trgovski lokul »Pri Bajželjnu" Informacije; Kranj. Savski breg v Na prodaj je hiša s sadovnjakom (okoli 300 dreves), letovišče. Izvanredna vodna moč 70 ks in več. Pripravno /a ribogojstvo itd. Naslov v upruvj lista. Na stanovanje se sprejme gospodično kot sostanovalko, soba s posebnim vhodom v bližini novega mostu. Huje 1">. Takoj ali pozneje se odda dvosobno stanovanje s kuhinjo in pi itiklinami \ sredini ínclita. Poizve se v upravi lista. Vina /a težko delo je močno vino! Dobite g6 najlažje v Centralni vinarni v Ljubijo-ni, Frankopanska ulica 11. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno 1 Modroce, otoinane. spalne diva- ne i. i. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Najboljše dežnike vseh vrst in velikosti ročno iz.delunih dobite pri dežnikirjit Jenku. Tudi popravil« izvršuje točno in hitro. Prodaja na malo in veliko. — Jenko A., dežnikar poleg trgovine g, Jazbeca, Oddam v Kranju več opremljenih sob s poseb- | nini vhodom. / eno uli dvema posteljetnu, go- | S]>odiČnam ali gospodom. Naslov v upravi I »Gorenjca", Prodam parcelo v izmeri 4198 m' (celo uli po- i lovico) ob cesti proti Kokrici med parcelama g. Suhiju in g. Adamiča. Pučnik. Ljubljana. Frančiškan sku. Tkalce, prvovrstne moči. sprejme takoj tvrd-ka »Intex" d. z o. z Kranj. Iščem sobo s kuhinjo v Kranju. Naslov v upra-vi lista. Vsak petek in soboto živa in zaklana perutnina, vedno sveža štajerska jajca, sa» lata, sadje itd. po najnižjih dnevnih cenals. Istotam se sprejemajo naročila za avte-prevozništvo in selitve po nizkih cenalt. NOVA TRGOVINA Tahačev prelaz Priporoča se v Kranju JANKO RANT špocerija in trgovina z deželnimi pridelki SEMENA vseh vrst ----------------TEL. ŠT. SS.----- Nemščino in nemško lahki metodi. Nash če, prelaz, denografijo, poučuje \ nov i treov i in |, la strešna opeka samo 33 bobrovcev ali 15 zarezanih opek na m'-'. Žlebaki vseh vrst se dobe vedns pri edinem zastopniku GORNJERADGON-SKE tovarne PAVEL BREN mestni stavbenik KRANJ, Jenkova ulica 5. PüillMiiliüi SMnmwni ■—■-i—m-rt--i—" če zidaš niso ali preurejaš sta= novanje, rabiš štedilnik s plošči* cami, lončene peči (visoke ali krušne). — Ploščice, bele in bar* vaste, za oblaganje štedilnikov, kuhinj, mesarij itd. — Keramične plošče za tlakovanje. — Vse to, samo prvovrstno blago, dobavlja in strokovno postavlja le znana domača tvrdka OSELJI VINKO pečarstvo KRANJ Mestni trg 18. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. — Zahtevajte ponudbe. Botri, botri cel Prepričajte se o izbiri ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres „Harou itd. pri znani domači tvrdki B. RAN6US zlatar in sodni cenilec v KRANJU ki Vas postreže z domačim delom in nizkimi cenami. — Zahtevajte cenik! Staro zlato in srebro najboljše plačam. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega strica, svaka, očma, gospoda IVANA ŠUŠTERŠIČA smo bili deležni toliko sočutja, da se žal ne moremo zahvaliti vsem onim, ki so nam na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Petriču, ki je blagemu pokojniku lajšal bolečine, č. g. župniku Pečku, kateri ga je tolažil s tolažili sv. vere. Nadalje se zahvaljujemo čč. duhovščini, zlasti preč. g. dekanu, duhovnemu svetniku M. Škerbcu za nagrobni govor. Dalje gg- pevcem, godbi, deputaciji slovenskih fantov in deklet ter gasilcem, kakor tudi nosilcem krste in vencev, članom Bratovščine sv. Jožefa, katere je bil blagi pokojnik dolgo vrsto let član in vodil blagajniške posle. Prav lepo se zahvaljujemo vsem številnim pogrebcem, med katerimi je bil tudi g. župan K. Češenj, občinski odbornik g. Gorjanc in veliko število uglednih meščanov. Najlepša hvala vsem! KRANJ, dne 12. aprila 1939. Žalujoči ostali. Z« uredniku in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovncsra društva v Kranja.