UredniStvo in upravništvo v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: »Tedenske slike". Mesečna naročnina ...... ^ dinarjev, >5 Kako naj se ozdravlja gospodarska kriza. Težko je življenje. Posebno težko pa je za delavca in sploh nameščenca, kateri ima tako zelo malo eksistenčnih pogojev. Ima samo svoje zdravje in priliko ter možnost delati. Ako odpove zdravje, je pri njem konkurz, zlasti, ako je bolezen nevarnejše narave. Življenje sebi in družini more vzdrževati le s podporami iz naslova zavarovanja. Ker ni zavarovanja za slučaj onemoglosti pri dolgotrajnejši bolezni nastopi popolna katastrofa. Zato je zavarovanje nujno potrebno, vsaj toliko časa, dokler pridobitne in mezdne prilike niso take, da bi delovni človek mogel za take življenske prilike imeti na razpolago zadostno prihrankov. Dokler tega ni, je vsak odpor proti zavarovanju zločin in samo znak, da Še nismo zreli biti ljudje. Enak je položaj za delovnega človeka ob trenutku, ko zgubi delovno možnost, ko postane brezposeln, ko je človek tako rekoč ob polni sili zdravja in delavoljnosti živ pokopan. Brezposelnost je naj-večfa'Človekova, ki ga vodi do prepričanja, da je med živimi bitji človek najbolj zanemarjen. Ptice pod nebom in rože na polju ne delajo, pa so oblečene in site tako, da človeku, kroni stvarstva, delajo veselje, človek — pa ni ne oblečen in ne sit. Gospodarstvo preživlja krizo. Bori se za obstotj. Nikdar ne bo takega družabnega reda, v katerem bi kriz ne bilo. Resnica ostane, da je za kruh potreben boj in da pečene piške nikjer iz neba ne padajo. V boju pa nastajajo težki trenutki kriz. Krize so v sovjetski Rusiji in krize so v najbolj kapitalističnih državah, Angliji in . Ameriki. Gospodarske krize niso v zraku viseč pojav, brez vpliva na široki krog ljudi in brez vpliva na druge pojave organiziranega življenja. Zato je gospodarske krize ozdravljati z vidika splošnosti, ne s stališča zasebno-kapitali-stičnih interesov in po načelu: reši naj se, kdor se more, drugi naj pa poginejo. Gospodarska ^r'za prinaša za delavca in nameščenca neposredno dvoje nevarnosti: žnižanje mezd in odpust iz dela. Ako stojimo na stališču, da je gospodarske krize ozdravljati le z vidika splošnosti. na račun cclotnega naroda, ne samo na račun enega stanu, predvsem delavca in nameščenca, ne smemo dopustiti, da ima podjetnik v primeru krize v svojem obratu prosto roko. Tu je potrebno, da svoj položaj predoči višji, izven njega stoječi instanci, ki nudi vsa jamstva za objektivno nepristransko presojo celega položaja. Ta višja instanca bi imela biti edina pristojna, da odloči, kedaj in kateri ukrepi so dopustni, da sc varujejo splošni interesi. Pri nas zakona, ki bi to vprašanje uredil, ni. Vendar pa je v zakonu o zaščiti delavcev, v zakonu o inšpekciji dela in v zakonu o borzah dela najti marsikatero točko, na podlagi katere morejo upravne oblasti z večjo intenziteto in večjim vplivom poseči v razplet raznih gospodarskih kriz in zaščititi zlasti delovno ljudstvo pred brezobzirnimi ukrepi. Danes se navadilo sanirajo krize v raznih podjetjih na ta način, da podjetnik zniža mezdo ali da gotovo število delavcev odpusti — ne da bi te svoje ukrepe javil sploh kaki Oblasti in ne, da bi zahteval, da tudi oblast od svoje strani skuša odstranjevati vzroke, ki so bili takim ukrepom povod. V zakonu o borzah dela stoji zapisano, da je vsak večji nameravani odpust javiti borzi dela. Zakaj? Ne zato, da pristojna oblast to namero vzame le na znanje, ampak zato, da ima ta oblast možnost in priliko, da se sama ali s pomočjo drugih pristojnih faktorjev prepriča o utemeljenosti in o obsegu nameravanih ukrepov, gledajoč na pojav ne samo s stališča koristi dotinega podjetja, ampak glavno iz stališča koristi prizadetega delavstva. S trezno presojo položaja je mogoče udarec zelo oblažiti, ako ne preprečiti. Kako sc odpusti vrše? To priliko upoi-rablja podjetnik in njegova okolica kot povod, da odstrani iz podjetja neljube osebe ne glede na njih socialne in družinske razmere. Prva zahteva, ki jo moramo pri vsakem najmanjšem odpustu delavstva odločno braniti pa je, da se odpusti izvrše po vidikih socialnih in družinskih razmer. Zakon o zaščiti delavcev predvideva obratne zaupnike. To je prvi početek demokratizacije gospodarstva. Naš zakon je zelo skromen in kratek in to, kar ustvarja, se niti z daleka ne i približa zakonom o obratnih svetih v Nemčiji, Čehoslovaški ali Avstriji. Tam imajo te institucije odločevalno moč, pri nas samo posvetovalno. V delokrog teh zaupnikov spada predvsem tudi sodelovanje v primeru potrebe redukcije in sodelovanje pri ukrepih glede znižanja mezd. Dasi je ta pravica zelo skromna, vendar minister za socialno politiko še ni našel prilike in pokazal volje, da bi izdal s pravilnikom podrobne predpise. Tako danes večina podjetij še ne pozna zaupnikov in ima seveda povoda dovolj, da delajo in gospodarijo brez in mimo vsakega vpliva prizadetega delavstva. Ako pa hočejo^ sodelovati strokovne delavske organizacije, jim odrekajo vsako pristojnost in se sploh marsikje z njimi ne razgovarjajo. cijo, ker bi jim le-ta ne mogla škodovati tako, kakor lahko škoduje malim narodom. Če sc kdo izgovarja na predvojne in medvojne čase, češ, takrat je bilo res tako, toda po vojni so se razmere temeljito izpremenile, ga mi upravičeno zavrnemo, da ni takol V roke nam je prišla tedenska revija «Soziale Praxis und Archiv fiir Volkswohlfahrt» z dne 23. decembra 1926, št. 23, ki izhaja v Berlinu in jo urejuje prof. dr. LudVik VABILO na ustanovni občni zbor Narodne strokovne Zveze ki se bo vršil v nedeljo dne 6. marca 1927. ob 10. ari dopoldne v mali dvorani Narodnega doma, I. nadstropje, v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva. 2.) Naše naloge in cilji. 3.) Sklepanje o ustanovitvi NSZ. 4.) Volitve: a) izvrševalnega odbora, b) upravnega odbora, c) nadzorstva. 5.) Slučajnosti. Vabimo vse tovariše delegate in zaupnike, da se sigurno in točno udeleže tega važnega občnega zbora, ki naj bo obenem tudi manifestativno zborovanje narodnega delavstva. Storite vsi svojo dolžnost in prihitite polnoštevilno. V Ljubljani, dne 15. februarja 1927. Rudolf Juvan s. r. Dr. Joža Bohinjec s. r. predsednik. tajnik. Ena prvih dolžnosti ministra za socialno politiko je, da z vso naglico in z vsem pritiskom ustvari temelje, da se bo splošna gospodarska kriza in krize v posameznih podjetjih ozdravljale s sodelovanjem delavstva in pristojnih oblasti, t. j. doseči mora, da se v teh težkih razmerah ne bodo uveljavljali zgolj zasebno-kapitalistični instinkti, ampak, da bodo v polni meri zaščiteni socialni interesi delavstva. V tem oziru je strogost ministra povsem na mestu, kajti, ako je gospodarstvo drugih držav z najrazličnejšimi zakoni dolžno v polni meri vpoštevati interese splošnosti, bo tudi naše gospodarstvo preneslo ono skromno omejitev, katero mu nalagajo naši zakoni -— kar se pa v praksi niti ne vposteva. Obstoječim zakonom je dati' polno veljavo! als Mitbiirger betrachtet \verdcn darf. Und neben Renner, dem Deutschen und Sozialisten, steht als Generalsekretar der Vereinigung ein Pran-zose, Boissard, der den kortservativ-sozialen Gedanken reprasentiert.* V narodno-socijalno smer! Potrebo gibanja med našim delavstvom v na- j Heyde. V tej reviji čitamo v uvodnem članku, rodno-socialni smeri smo na tem mestu že več- «Internazionale Sozialpolitik und Volkerfrieden« krat ugotovili. Posebno važni so v tem oziru sledeče: «Die Gesellschaft (namreč socijalne re-vzgledi, ki nam jih nudijo veliki narodi, ki bi mo- ! forme. op. pisca) ist die deutsche Zvveiggruppe rali v prvi vrsti zastopati mednarodno Orienta-1 der Internationalen Vereinigung fiir sozialen Fortschritt, an deren Spitze der Staatskanzler Karl Renner steht, der zwar den Staatsgrenzen nach kein Deutscher ist, aber als Vorkanipfer des grossdeutschen Gedankes mit vollem Recht Ali je tu potrebno še kako nadaljnje dokazovanje o nacionalnem čuvstvovanju in udejstvovanju enega izmed stebrov nemškega socializma? Kedaj smo slišali podobno sodbo o naših socialnodemokratskih vaditeljih? In vendar smo mi majhen narod, ki mu je nacionalno1 čuvstvovanje in udejstvovanje naravnost potrebno, ako noče utoniti v morju velikih narodtov. Nemški socialni demokrati se obenem zavedajo1, da so tudi Nemci, in sicer v prvi vrsti Nemci in potem šele socialisti. Oni nimajo pred očmi samo svojega razreda, ki ga zastopajo1, marveč celokupni narod, Kakor je pokazal ko>-roški plebiscit, pri katerem so nemški socialni demokrati igrali odlično vlogo kot avantgarda pangermanizma, so oni tudi imperialistični. Nič manj jim ni pred očmi «Der Drang zur Adria», kakor nemškim nacionalcem. In to se dogaja po svetovni vojni, od katere bi človek pričakoval, da bo izpametovala, če že ne nemških nacional-cev, pa vsaj socialne demokrate. Kakor smo videli, se to ni zgodilo in skupno še vedno sanjajo o velikonemški misli, ki ne pomeni druzega, kakor podjarmljenje malih narodov, predvsem slovanskih, proti katerim so Nemci v stanu, da se združijo ponovno z verolomno! Italijo, kar dokazuje, da se zavedajo bodočnosti Slovanstva, Na predvečer volitev v oblastno skupščino je govoril na Jesenicah poslanec SLS g. Sušnik in postavljal kot glavno zahtevo svoje stranke, da se odpravi davek na ročno delo. Pri utemeljevanju svoje zahteve je silovito rohnel proti RR vladi, ki je vpeljala ta davek, in jo označeval kot reakcionarno in delavskim pravicam sovražno vlado. Sploh so se klerikalci posluževali v volilni borbi in vselej, kadar so nastopali med delavstvom najradikalnejših socialnih gesel. Ob-ljubovali so delavstvu deveta nebesa, če dobe enkrat moč odločevanja v državi. Vedno srno opozarjali delavstvo, da so klerikalci socialni samo na jeziku. S tem ne trdimo, da klerikalci ne bi bili naklonjeni socialnim re- Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Cucek in Buček in kar le bilo vmes. V. Naenkrat se je razvedelo, kako je Cucek žalostno prepadel pri Matildi. Vse je stikalo glave in se rogalo ubogemu krojačku, ki je bil tako potrt in poparjen, da je bil že sam sebi odveč. V dnu srca je preklinjal Bucka, ki je kar nemoteno dalje krojil svoje buda-losti, kakor da ga tovariševa nesreča čisto nič ne briga. Ko je sedel v gostilni in belil prav mastne, je zahreščal o zakoncih, kjer nosi žena hlače in naroči možu: «Najprej hišo boš pomedu, potlej sok iz piskra snedu, pol boš gnov koštriuie past —» In še dalje: «Baba šla je v oštarijo z drugim fantom v tovaršijo —» «No, no,» so se smejali vinski bratje, «ta je pa dobra, ta je pa čisto za Cucka!» «Kako pak,» se je pritajeno režal BuCek, «saj jo tudi pojem edino njemu v čast!» Medtem se je Mihče poročil. Obhajali so svatbo prav veselo in še celo toliko srca je imel Mihče, da je povabil tudi svojega ne- katero se mora končno vzdramiti z Rusijo na čelu in priboriti Slovanom na svetu onoi veljavo, ki jim gre ne samo po številu, marveč tudi po velikih kulturnih in etičnih dobrinah, ki so jih dali celokupnemu človeštvu. Naši socialni demokrati pa hočejo biti bolj internacionalni, nego so Nemci sami. Bolj internacionalni, nego so Italijani, Francozi, Angleži, kateri poslednji so v vojni na zahtevo delavstva, ki se je balo nemške zmage in s tem konkurence na trgovsko-industrijskem polju, uvedli oibvezno vojaško službovanje, ki je bilo do takrat prostovoljno1. Vzemimo stvar iz katerekoli strani, povsod1 in vedno se opaža, da je slovenski socialni demokrat pravi pritlikavec napram nemškemu, laškemu, francoskemu in angleškemu socialnemu demokratu. Nam ta nacionalna malomarnost mnogo škodi. Čutijo jo zlasti mnogi brezposelni, ki v svoji domovini zaman iščejo kruha, ker jim ga odvzemajo tujci. Odkar pa so se na tol stališče postavile tudi gotove meščanske stranke, češ, potrebna nam je zveza z Nemci proti Italiji, pa bo v tem pogledu še mnogo slabše. Ne samo v interesu celokupnega naroda, marveč tudi v interesu delavca-proletarca je, da se propagira narodno-socialna smer med našim delavstvom. K temu nas vzpodbujajo veliki narodi. formam. Vendar je njihovo socialno delo podrejeno političnim interesom. Za drobtinarski politični efekt so vsaki trenutek pripravljeni izdati svoj socialni program. Zato upravičeno pravimo, da so klerikalcem socialna gesla le sredstvo za pridobiva nje 'naklon jcnosn TTtrtrSOTfl tmir/gm; a^eim je njihov namen zapopaden izključno le v uveljavljanju političnega klerikalizma, v duhovnem zasužnjenju naroda, ki bodi po njih mnenju lutka na vrvici cerkvene hierarhije. Komur pa ni socializem izhodišče za delo v blagor ljudstvu, ta pa ima ljubezen za socialne pravice le na jeziku. Klerikalci so vstopili V vlado z radikali pod sramotnimi pogoji. Zadostuje jim, da so dobili oblast v Sloveniji, da lahko dvignejo pest nad srečnega brata na svatbo. Nak, to je bilo ubogemu Cucku pa le preveč. Res, odrekel ni, ali v srcu ga je žgalo in skelelo, da je kar poskakoval. Premišljal je na vse plati, pa nikakor ni kazalo prav. Nikakor ni kazalo drugače, nego iskati pomoči pri Bucku. «Slišiš,» je prišel k njemu, «ali že veš?» «Kaj?» «Mihče se bo oženil —» «Prav ima, ali ne?» «Prav! Sram te bodi! Kako moreš reči kaj takega, ko si moj prijatelj!?* Buček se je nevedno zavzel: «Za božjo voljo, kaj pa je tebi do tega, če se Mihče ženi ali ne?!» Cucek je vzdihnil: «Kaj res ne veš?!» «1, kaj naj le neki vem?» «Mihče vzame Matildo, mojo Matildo —» je zacvilil Cucek in tako žalostno zavil oči, da se Buček res ni smel smejati. «Matildo, praviš? — Vidiš, ko nisi znal molčati! Sam si kriv!» «Bucek,» je zdajci vzdihnil Cucek, «zdaj je, kar je! Nikar me še ti ne muči. Samo to mi povej, kako naj si pomagam —» Buček je odkimal: «Tukaj ti ne morem pomagati.» «Vse ti dam, kar sem in kar imam,» je ponudil Cucek. svojimi političnimi nasprotniki, ni jih pa vodila pri vstopu v vlado misel, da koristijo ljudstva in ublažijo njegov bedni socialni in gospodarski položaj. Ožja družba voditeljev klerikalne stranke bo že imela nekaj koristi od svojih ministrov in tudi zavožene klerikalne gospodarske organizacije se bodo opomogle z raznimi vladnimi koncesijami. Ljudstvo v splošnem pa od klerikalne vlade ne boi imelo ničesar. Klerikalci se naravnost cinično izogibajo vsemu, kar bi lahko napravili, da bi prišlo v korist vsakomur im vsem iz vrst delovnega ljudstva. Pri razpravi o državnem proračunu, na sejah finančnega odbora, se je sklepalo tudi o tem, ali se naj še naprej pobira davek na ročno delo. Delavstvo se je odločno izreklo proti krivičnemu obdavčenju na ročno delo. Tudi klerikalci so, dokler niso bili v vladi, pritrjevali delavstvu, da se odpravi davek na ročno delo. Na delavske zahteve so pa klerikalci takoj pozabili, kakor hitro so prišli v položaj, dla ta davek odpravijo. Brez najmanjšega pomisleka so se klerikalci na seji finančnega odbora izjavili za to, da se davek na ročno delo še naprej pobira. Pred delavstvom se sedaj klerikalci izgovarjajo, da soi glasovali za davek na ročno delo, s tem, da je bilo nemogoče spreminjati na državnem proračunu in da so bili v finančnem odboru več ali manj postavljeni že pred gotova dejstva. Izgovor pa ne bo držal, ker je znano, da odprava dkvka na ročno delo, ne bi bistveno obremenila državnih financ. Davek na ročno delo se kon-sekventno in rigorozno pobira le v Sloveniji, vsaj se nabere od te davščinfe letno v celi državi komaj 50 milijonov dinarjev. Nihče ne more trditi, da bi se dalo že na kak način in drugje prihraniti 50 milijonov in s tem oprostiti delavstvo velikega bremena. Posebno delavstvo v fcUo-Vttniji k»i s livolojSnontjo pozdravilo sklep, du se ga oprosti dajatev od zaslužka na ročno delo. A tudi svojemu volilstvu klerikalci niso hoteli ugoditi, pač iz bojazni, da bi jim mogoče s tem odpadla ta ali ona politična koncesija. Pomislimo: Vsi delavci (izvzemši poljedelski dninarji) morajo plačati od mesečnega zaslužka 1000 dinarjev 33 dinarjev davka. Poleg tega se odteguje še delavstvu na kolkovini za delavske liste po pol odstotka, tako, da mora delavec pla- «lz srca rad,» pravi Buček, «ali saj veš, kadar ni pomoči, je pa ni!» «Saj nočem Matilde,® je zatrdil Cucek, «samo tako, veš —» «Kaj oa, no povej!» «Na ohcet me je povabil —» « Mihče ?» «On! Pomisli, ali ni to grozno?* «Nak, grozno pa ne, nak,» se je veselo zarežal Cucek, «po ohcetih je povsod veselo, ne pa grozno —» «Vidim, da nočeš —» Cucek se je sesedel in glava mu je od žalosti lezla navzdol ko kepa svinca. Ko se je s čelom že dotikal šiljastili kolen, je začel milo zavijati, ko muc, kadar išče družice. «Salament,» si je mislil Buček, «ta je dobra! Zdaj moram poslušati to žalostno mačjo godbo!* ' «Ti,» je dejal, «poslušaj no in bodi pameten! Kaj boš tulil, ko ni še vseh dni konec! Saj veš, da se živemu človeku lahko vse primeri/mrtvemu pa samo jama! Koliko sem že jaz prestal svoje žive dni, jokal pa le nisem nikoli! Ne bodi šleva!» «Tebi je lahko,* je žalostno zatrobil Cucek. «Nič mi ni lahko, vsem in vsakemu je hudo na svetu,» je branil Buček, «bodi pameten in daj, da se pomeniva. Dokler bije srce v prsih —» Klerikalno izdajstvo delavskih interesov. čati od zaslužka 1000 dinarjev 38 dinarjev davka. Ni pa to edin odtegljaj, ki ga mora delavec utrpeti pri svoji mezdi. Plačati mora še visoke zneske za bolniško in nezgodno zavarovanje, za Borze dela in Delavsko zbornico. Delavci naravnost obupujejo na izplačilnih dneh, ko se jim od' skromnega zaslužka odtegujejo naravnost neznosne svote na direktnih javnih . dajatvah, ko morajo na indirektnih davkih že tako plačevati več kot preveč. Krivičnost davka na ročno delo je še bolj osvetljena, če ugotovimo, da je eksistenčni minimum za ta davek določen 5000 dinarjev. Kjerkoli je delavec zaposlen, zasluži 5000 Din na leto1, saj je to pri 300 delovnih dneh komaj po 16 Din na dan. Nizka določitev eksistenčnega minimuma pravi, da mora vsak delavec plačati davek na ročno delo. Vsaj to bi lahko dosegli klerikalci, da se zviša eksistenčni minimum, če že drugega nisoi hoteli doseči. A tudi preko tega so šli z brezvestno1 brezbrižnostjo za pravice delavstva. Še lepše je pa to, da se prakticira pri pobiranju davka na ročno delo dvojna praksa. Delavstvo v privatnih podjetjih plačuje davek po do- ločilih člena 177. finančnega zakona za leto 1926./1927. Delavstvo v državnih in samoupravnih podjetjih pa plačuje davek po členu 5. zakona o odmeri davka na ročno delo, ki je bil pred pisan v letu 1921./1922. za Srbijo in Črno goro. Kakšna je razlika med obema davščinama? V privatni službi plača delavec pri dohodku 12.000 dinarjev letno 396 Din davka na ročno delo, dočim ga plača delavec v javni službi le 132 Din, ker- je določen velika manjši odstotek (0-8.%). Klerikalci, ki so polnih ust z zahtevami o izenačenju davkov, zakaj pri davku na ročno delo niso posta-vili v finančnem odboru zahteve, da plačuje privatni delavec samo toliko davka, koli kor ga plačuje delavec v javnih podjetjih? Z glasovanjem za davek na ročno delo so se klerikalci razgalili kot sovražniki delovnega'ljudstva. Nobena njihova demagogija ne bo prikrila dejstva, da so z vstopom v vlado izdali življen ske interese delavstva, ko so pritrdili radikalnim reakcijonarcem, da se državne dohodke izmozga edinole iz že tako izsušenega1 in bednega delovnega ljud'stva. Razvoj Mednarodnega udruženja za duševno sodelovanje. Predsednik Mednarodnega udruženja za duševno sodelovanje g. Luchaire je dal pred kratkim sotrudniku nekega svetovnega lista na njegova vprašanja slecTečc odgovore: Kako je do sedaj delovalo Udruženje za duševno' sodelovanje? Po ustanovitvi Mednarodnega udruženja za duševno sodelovanje smo iskali predVsem pot, po kateri bi mogli napredovati k zaželenemu cilju. Dani sta bili dve možnosti: ali sestaviti idealni načrt, ki bi slikal duševno sodelovanje med narodi, ali pa uveljavljati misel mednarodnega duševnega sodelovanja po etapah, katero drugo pot smo tudi v resnici izbrali za osnovo nadaljnjega delovanja Mednarodnega udruženja. Da bi se Mednarodno udruženje pri propagandi svojega programa moglo uspešno uveljavljati, je bilo potrebno predvsem v vseh državah organizirati operacijske točke, nekaka narodna ognjišča in središča. To nam je uspelo samo ponekod. Delo teh narodnih ognjišč obstoji predvsem v poročevalski službi. Vse stroke človeškega udejstvovanja so pod kontrolo teh odborov in poroča se o tem, ali bi se vsaj moralo poročati centrali, to je Mednarodnemu udruženju za duševno sodelovanje. Na tem programu se še vedno dela in Mednarodno-udruženje skuša ustanoviti take odbore povsod tam, kjer so dosedanja prizadeva- I nja ostala brez uspeha. j Odbori pošiljajo potem k centrali svoje dele- j gate, kjer je koncentrirana informacijska služba. Razveseljivo je dejstvo, da imajo odbori povsod, kjer že obstoje, dobre in vestno poslujoče pisarne, tako da je centrala o duševni delavnosti narodov dovoljnO informirana. Kljub temu pa je treba še vediio zbirati osebne kadre in finančna sredstva, da se bo moglo duševno sodelovanje resnično udejstviti. Ker d’anes se še na mnogih mestih slabo za po pa da pomen in namen Udruženja. Mnogi ga smatrajo za veliko svetovno na-učno ministrstvo, kar je seveda popolnoma napačno. Na eni strani bi tega ne dopustile posamezne države, na drugi pa tudi Udruženje nima takih teženj. Na Udruženje je treba gledati kot na pisarno, ki veže brez razlike v vseh državah. Ne Ozira se niti na politične niti na gospodarske pogoje. Po ugotovitvi, da so* mnoge države v gotovih strokah organizirane narodnostno, skuša sedaj Udruženje spojiti jih v mednarodno (meddržavno) zvezo. Propagatorje iz vseh držav je Udruženje spojilo in stvorilo med njimi ozko sodelovanje za mir. Kot primer se da navesti mednarodni kinematografski kongres, ki se je vršil lansko leto v Parizu. Na njem so se sestali zastopniki tako rekoč vseh držav. Na njem se je sestavil poseben odbor, ki je izdelal program bodoče filmske produkcije ter je določil gotove osnove, katerih ne sme kršiti nobena država pri izdelavi filmov. Tako je na primer prepovedano izdelovati filme, v katerih se kak narod smeši in podobno. Sedaj sc ta kinematografski odbor stalno sestaja v Udruženju in težko si je predstavljati velikanski pomen tega odbora, v katerem je zastopano toliko držav in ki upravlja ureditev filmske produkcije po njeni vsebini, če upoštevamo razširjenje kina po vsem svetu. Kot drug primer naj služi združitev zastopnikov mladinskih dništev, katoliških in židovskih. Tud i ta'sporazum je velike važnosti, ker ta zveza je sestavila poseben proglas, ki se je razposlal vsem zastopanim društvom v razširjanje, in v tem proglasu sc zahteva pouk v zmislu programa Društva narodov. Mnogo se je delalo tudi na polju izboljšanja delovnih pripomočkov. Lepi uspehi so se dosegli posebno v knjigarstvu. V vseh podrobnih vejah te tako važne stroke se je marsikaj izboljšalo. Z ozirom na velik pomen pravilne organizacije knjigam in knjižnic sc ne sme prezreti tega dela. Seveda, glavna točka programa je najtežje dosegljiva. V svrlio sporazuma med narodi je bilo predloženih večje številol načrtov. Eden teh «Saj si dejal, da mi ne moreš pomagati —» «DejalI sem, dejal tja, saj veš, da beseda ni konj! Živa vera pa gore prestavlja, ali ne veš?» «Oh,» je vzdihnil Cucek in ves objokan strmel proti Bucku, «oh —» Buček mu je sedel nasproti: «Tak Matilde praviš, da ne maraš več?» «Maram? Kaj čem marati, ko je vse zastonj !» človek* JC rCS’ saj vein> da si pameten «Tudi to mi ne pomaga —» > «No, no^ tako hitro pa le nikar —» «Saj veš, da moram na ohcet. Ali naj bi bil bratu odrekel?» < da bi tako bila zaščitena njiho.va vera. Za nas bi bila prava nesreča, da je še več takih Slovencev v naši državi. — Tako govori Radič danes,, kaj bo pa jutri povedal, ni preračunljivo. Mogoče je, da bo v objemu s — SLS, kajti Radič je vsak dan drugih misli. Sreča in blagostanje nas vseh Vsi oni, ki želijo poskusiti svojo srečo naj si takoj nabavijo srečke pri domačen, zavodu, ZADRUŽNI HRAMLNICI r.z. z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta S ev 19. Zunanji naročniki naj nak /W obenem z naročilom za celo srečko 300 Din. za polovično 150 Din, za četrtmko 75 Din. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo. _ Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju 660.000 Din. Narodno-strokovna zveza. Vsem podružnicam NSZ. Te dni smo razposlali vsem podružnicam .vabila in delegatske poverilnice za ustanovni občni zbor Narodno-stro-kovne zveze, ki se bo vršil v nedeljo 6. marca 1.1. tožno ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narod- čilih odbornikov, ki so bila vsa soglasno sprejeta, se je izvolil nov odbor, in sicer predsednik tov. Josip Leskošek, podpredsednik Ferdo Pustoslem-šek, tajnik Ivan Capuder, blagajnik Josip Kunc, odborniki: Florijan Koprivnik, Franc Gornik, nega doma. Vse podružnice naj takoj določijo , Maks Potočnik I., Franc Stamec; namestniki od-po dva delegata, ki bosta zastopala podružnico bora: Leopold Skrubl, Alojz Roše; nadzorstvo: na tem občnem zboru. Poleg tega pa naj pošljejo Kafko Winkler in Izak Leopold. Na občnem zboru še druge tovariše člane, da bo naša manifestacija j je poročal tudi okrožni tajnik tov. Tumpej o na- res lepa. Bližnje organizacije lahko pošljejo po več udeležnikov, toda le izvoljena ali določena delegata bosta polnopravno zastopala podružnico. Vse udeležence pa prosimo, naj bodo točno na zborovalnem prostoru, ker se bo občni zbor točno otvoril. logah NSZ. Tajnik je predaval tudi nekaj o zdravstvu in dal par lepili praktičnih navodil. Občni zbor je v vsakem oziru prav dobro uspel. POLJČANE. V soboto 19. t. m. se bo vršilo pri nas ustanovno zborovanje Narodno-strokovne zveze, na katerem bo poročal okrožni tajnik tov. JESENICE. V nedeljo dne 13. t. m. se je pri Tumpej o nalogah in ciljih NSZ. Vsi .vabljeni nas otvorila strokovno-politična šola Narodno socijalne strokovne zveze. Šolo je otvoril in pozdravi) navzoče podružnični tajnik tov. Lojze Božič. Za izvrševalni odbor NSZ je otvoritev te šole pozdravil strokovni tajnik tov. Kravos, ki je potem imel prvo predavanje. Nad dve uri je predaval o delu društvenih funkcijonarjev in o praktičnem vodstvu različnih društev. Njegovo izčrpno predavanje so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Naslednje predavanje se vrši v nedeljo 20. t. m. ob 9. uri. Predava tov. dr. Joža Bohinjec o Zvezi narodov in mednarodnem uradu dela. V programu pa so še: predavanje o sooija-lizmu, o ustavi, o naši zakonodaji, o strokovnih borbah, o zadružništvu itd. Jeseniška podružnica je s to šolo pokazala, da se zaveda velikega pomena izobrazbe delavstva. Kaj mora vedeti vsak funkcijonar in član naše organizacije. To je naslov predavanju, ki razpravlja o nalogah predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornika, odbornika in člana društva. To spopolnjuje vrzel, ki se opaža pri vseh delavskih organizacijah, ker si niso izvoljeni delavci večkrat na jasnem, kakšna je prav za prav njihova naloga in kaj imajo početi. V zvezi s tem predavanjem je tudi praktični pouk v vodstvu društvenih knjig in pisanju .vlog in dopisov. Priporočamo vsem podružnicam, da prirede to važno predavanje. Predavatelja oskrbi tajništvo in se je zato obrniti na njega. Naj je ne bo podružnice, ki ne bi svojim članom priredila tega za naš pokret važnega predavanja. t Terezija Pogačar. Iz št. Pavla pri Preboldu so nam sporočili tužno vest, da je po mučni bolezni umrla članica naše podružnice, tovarišica Terezija Pogačar v nežni mladosti 17 let. Pokoj- tovariši naj se sigurno udeleže zborovanja. KONJICE. V nedeljo 20. t. ni. ustanovimo pri nas podružnico Narodno-strokovne zveze, ker je za to organizacijo tu pri nas živahno zanimanje. Okrožni strokovni tajnik tov. Tumpej nam bo v nedeljo obrazložil pomen in namen te organizacije, na kar si izvolimo pripravljalni odbor. Vse narodno-zavedno delavstvo spada le v NSZ._ KUSE. Podružnica SSD «Unija» ima v sredo ‘23. t. m. svoj redni občni zbor v gostilni pri Novaku. Na občnem zboru poroča okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Vabimo vse člane, da se udeležijo občnega zbora sigurno in točno. PREVALJE. V soboto 26. t. m. se vrši ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne Ahic redni članski sestanek, na katerem bo poročal okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Vabimo .vse člane, da pridejo na sestanek polnoštevilno in točno. MARIBOR. Podružnica Narodno - strokovne zveze v Mariboru bo imela svoj redni članski sestanek v petek 25. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni Kosič. Za vse člane je udeležba obvezna z ozirom na važnost dnevnega reda. Naj torej nihče ne manjka! «Maskerada na morju» je naslov pustni prireditvi, ki jo priredi v soboto 19. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni «Amerika> na Glincah podružnica NSZ. Na tem večeru obeta biti prav lepo, ker se bodo plesalci gugali na morju in poslušali čarobno godbo. Da bodo plesalci in gostje lahko mokri zunaj in znotraj, bo poskrbljeno. Tudi zdravila zoper morsko bolezen ne bodo manjkala. Ker gre čisti dobiček v plemenite svrhe, se je nadejati velikega obiska. VIC. Podružnica Narodno-strokovne zveze na Viču je imela v nedeljo 6. t. ni. svoj občni zboij kateremu je predsedoval nje predsednik tovariš Felicijan. Tajniško poročilo je podala s. Krista Oblak, blagajniško pa tov. S. Oblak. Poročilo blagajnika je izkazalo ,v sedmih mesec dl okrog 5000 dinarjev prometa. Po poročilu nadzornika tov. Železnika so bila vsa poročila soglasno odobrena. Delegat centrale, predsednik NSZ tov. Rudolf uvan je v lepih besedah dal smernice za bodoče j delo in pojasnil delavski položaj. Njegovo poro-| čilo so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Pri volitvi odbora se je izvolil sledeči odbor: predsednik Zmago Felicijan, podpredsedn k Ivan Bambič, tajnica Krista Oblak, blagajnik Stane I Oblak, odbornika Pepi Križnar m Vili Bari. | Nadzorstvo France Železnik, Franca Drašler in j Cilka Muhič. Prav lepo uspeli občni zbor je za-| ključil novoizvoljeni predsednik. Tedenske vesti. Slovenski javnosti! Ob obletnici smrti prvega ljubljanskega ljudskega župana dr. Ljudevita Periča so sklenili pokojnikovi prijatelji in sodelavci, naj se počasti njegov spomin predvsem na ta način, da se mu postavi dostojen nagrobni spomenik. Podpisanemu odboru se je poverila naloga, da se obrne na vso slovensko javnost s prošnjo za blagohotne prispevke v ta namen. Izpolnjujoč poverjeno naročilo, se obrača pod progi Beljak—Jesenice, kjer se mora vsakokrat v Beljaku prenočevati. Naj bi železniški strokovnjaki pri konferenci, ki se vrši te dni v Beogradu, tudi to vprašanje ,v pretres vzeli in odločili v korist Mariboru in Celju. * Šestodstotno obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Muller Anton, uradnik direkcije drž. železnic 1000, Kramolc Luka, predmetni učitelj drž. real. 600, Tomažič Miroslav, poštni kontrolor nica je bila dolu a članica in vrla tovarišica. Njen . ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu časten pogreb je pričal, da je bila priljubljena. Namesto 1 venca so člani naše podružnice zbrali med seboj 4.!0 Din in jih dali preostalim. Pokojni tovarišici izpoiiiiu oc poveneno narocno, se ooraca pou-, ^ ,v ' * „x. t? pisani odbor s prošnjo na vse prijatelje in častilce | 10°0, Do zau Fran, profesor 1000, 1 b Liub' 1 i j ! telovadni učitelj 400, Stavbna družba, d. d., L,]UD- Ijana 50.000, Kosec Mihael, sreski šolski nadzornik 5000, Korsika Marija, zasebnica 2000, Anton spomina in dela pokojnega župana dr. Periča, naj prispevajo po svojih močeh, da se mu postavi na naj bo lahka domača gruda, preostalim pa naše tovariško sožalje. • ^ nedeli° dne 20. t. ni. ima podruž- 3. uri popoldne v prostorih rudniške restavracije svoj občni zbor. Na občnem zboru poroča tudi delegat centrale, Man oblastne skupščine, tovariš Fran Tavčar. Vabimo vse člane, da se sigurno in točno udeleže tega važnega občnega zbora. SREDNJA VAS V BOHINJU. Tukajšnja podružnica priredi v nedeljo 20. t. m. ob 11. uri dopoldne v hotelu Grobotek članski sestanek, katerega se udeleži strokovni tajnik tov. Kravos iz Ljubljane. Z ozirom na važno poročilo strokovnega tajnika vabimo .vse člane, da se tega sestanka udeleže polnoštevilno in točno. ZAGORJE. Obe tukajšnji podružnici imata v Nedeljo 20. t. m. ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu skupno odborovo sejo, katere se udeleži ...................................... ^ u_ ^ n!kpStdmk NS/| .t0'‘ Rtudolf. Juvau- Vse odbor-j p0 tej progi vozil, kakor sta oba brzovlaka vozila spomenik, ki bo pričal spoštovanje in zahvalo , strokovni učitelj 2500, Ju^ja Smrdeli * J Goli, lastnica mod. ateljeja 2500, 23 neimenovanih 75.000 dinarjev. vsega delavnega ljudstva svojemu voditelju in zaščitniku. Prepričani smo, da bo naš poziv našel iskren odmev v srcih vseli znancev in prijateljev, ki so poznali pokojnika ter cenili njegovo delo in spoštovali njegovo socijalno udejstvovanje. Prispevki naj se pošiljajo Mestni hranilnici ljubljanski z označbo «D r. Peričev sponi e n i k>. . v _ Jože Rozman s. r. t. č. predsednik. Dr. Ivan Stanovnik, Ivan Kralj, Janko Nep. Jeglič, Ivan Pestotnik, Jože Langus, Rado Celešnik, Jože Pirc, odborniki. — Za povzdigo tujskega prometa bi bilo Mariboru in Celju v veliko korist, ako bi brzo.vlak Monakovo—Beljak—Zidani most—Beograd vozil po progi Beljak—Celovec—Maribor—Beograd in da bi tudi direktni voz Berlin—Zagreb—Beograd seje sigurno in točno nike prosimo, da se te udelež©. MEŽICA. Podružnica Narodno-strokovne zveze je imela v nedeljo 13. t. m. občni zbor. Po poro- do prevrata. S tem, da sta se oba brzovlaka dirigirala čez Beljak—Jesenice, je odpadel ves promet Nemčije in Avstrije z našimi obmejnimi kraji. Kakor smo čitali, so Nemci sami proti * Lep sprejem naših poslancev v Češkoslovaški. Naši narodni poslanci, ki so odpotovali v Češkoslovaško posetit bratske češkoslovaške parlamentarce, so prispeli v nedeljo v Parkanj, na prvo postajo ob češkoslovaški meji, kjer ■>o bili navdušeno sprejeti od zastopnikov češkoslovaškega parlamenta ter številnih zastopnikov narodnih in kulturnih društev. Vse češkoslovaško časopisje pozdravlja v navdušenih člankin prihod naših poslancev'in o poza i ja na to, da se morajo ob priliki sedanjih razgovorov med našim in češkoslovaškim parlamentarnim zastopstvom poglobiti kulturne in gospodarske vezi med obema slovanskima narodoma. * Novi sreski šolski nadzoyiiki. Imenovani so za sreske šolske nadzornike: za ljubljansko okolico g. Miroslav Pretnar, za Kamnik g. Gustav Lukežič, za Črnomelj g. Ciril Vizjak, za Mursko Soboto g. Gustav Cižek, za Konjice g- Božidar Gselman, za Celje g. Rihard Pestevšek. — Za upravitelje osnovnih šol so imenovani: v Mostah g. Janko Grad, v Dolnji vasi g. Mirko Kosin; za veroučitelja ,v Ljubljani gg. Fran šmid in Feliks Tavčar. * Ne pozabite na Vodnikovo društvo! Lanske lepe knjige Vodnikove družbe so splošno ugajale, letošnje pa bodo, kakor nam poročajo, še mnogo zanimivejše. Zato naj ne bo nobenega naprednega Slovenca ali napredne Slovenke, ki bi ne bila člana Vodnikove družbe. Za borih 20 dinarjev dobiš 4 lepe knjige, katerih vsaka je sama vredna istega denarja. Priglasite se \si pri družbenih poverjenikih vsaj do konca t. m. Ne odlašajte! * Načrt naše železniške mreže. Iz Beograda poročajo, da je predsednik konference za izdelavo načrta našega bodočega železniškega omrežja, ki se je končala te dni, posetil prometnega ministra generala Milosavljeviča ter mu izročil spomenico konference. V tej spomenici je podrobno pojasnjen ves načrt. Konferenca je sprejela v prvo gradbeno periodo 29 normalnotirnih železniških zvez v skupni dolžini 4248 km in 6 ozkotirnih železniških zvez v skupni dolžini 761 km Te železnice se imajo po mišljenju konference gradili kot nujne v dobi bodočih 20 do 25 let. Gradbeni stroški so cenjeni na okrog 14 milijard papirnatih dinarjev. Iz Slovenije so vse proge razen Straža—Kočevje sprejete v prvo gradbeno periodo. Vse ostale proge, in sicer v dolžini 2308 km normalnega tira spadajo v drugo gradbeno periodo. Gradben stroški za te proge so cenjeni na 8 milijard dinarjev. * Konja zaigral. Znani mariborski mesar je pred par dnevi kvartal z nekim posestnikom iz Slovenske Bistrice. Začela sta igrati za visoke stave in končno je kmet zastavil svojega konja, mesar pa je stavil 7000 Din. Kmetič je igro izgubil in konj je bil mesarjev. Dovolil pa je kmetiču, da se z njim še odpelje domov. Kmet je upal, da bo mesar na konja pozabil. Toda naslednjega dne je mesar zahteval konja in ga res tudi odpeljal. Kmetič se je ves obupan zatekel na policijo, ki mu je konja vrnila. Oba se bosta morala zaradi zabranjene hazardne igre zagovarjati pred sodiščem. * Atentati. Neznani zlikovci so ponoči zažgali pred stanovanjem vodje delavnic državnih železnic inž. Dolhovskega petardo, ki je z močno detonacijo eksplodirala. Eksplozija je bila tako močna, da so popokale na hiši šipe. Na inž. Dolhovskega je bil že pred par tedni izvršen napad. Takrat so ga neznani moški zvečer napadli in pretepli. Sumi se, da so to isti storilci. Policija se trudi, da jih izsledi, toda doslej je bilo zasledovanje brezuspešno. Iste noči je eksplodirala petarda tudi pred stanovanjem g. Vollerja, poveljnika mariborskega gasilskega društva. * Vlom ■' Lokah pri Zagorju. V noči od 29. na 30. januar so neznani vlomilci že v drugič vlomili v trgovino gospe Marije Kovač-Počkove na Lokah pri Zagorju ob Savi. Odnesli so raznega manufakturnega blaga v vrednosti do 7000 Din. * Velik vlom v črcšnovcih. Neznani lopovi so te dni ponoči vdrli v Črešnovcih v trgovino Ivana Kramarja ter odnesli poleg več sto dinarjev gotovine za 8000 dinarjev vrednosti različnega blaga. Sumljiva vloma sta dva starejša moška, ki sta se potikala en dan pred vlomom okrog vasi. * Trboveljske novice. Na občnem zboru Sokola v Hrastniku so bili izvoljeni za poslovno lelo 1927.: kot starosta Lojze Hofbauer; podstarosta Davorin Čander, tajnik Ivo Farčnik, blagajnik Jože Grozdnik, načelnik Pavel Bauerheim, načelnica Vera Iskrova, prosvetar Karel Logar; odborniki Ivan Draksler, Julka Štihova, Vladimir Igna-tijev. — Na seji Bratovske skladnice v Trbovljah je bilo znova upokojenih večje število rudarjev. Premoženjsko stanje skladnice izkazuje ob novem letu: bolniška blagajna 9,347.853 28 Din, a koncem leta 1925. 9,981.688'61 Din; premoženje se je torej zmanjšalo za 633.815‘33 Din; podporni fond 178.913-51 Din, koncem leta 1925. pa 251.48879 Din; premoženje se je zmanjšalo za 72.575 ‘28 Din. — Gasilsko društvo v Trbovljah bo priredilo za svojo 401etnico meseca maja tombolo, katere čisti dobiček naj bi omogočil društvu nabavo novega gasilskega orodja. —• Rudniško in trško gasilsko društvo sta ustanovili pevski zbor, katerega pevovodja je g. Mihael Ličar, oče znanega klavirskega virtuoza. — Narodni dom v Hrastniku marljivo nadaljuje s prirejanjem kulturnih filmov v zvezi s predavanji. V sredo dne 16. t. m se je vršilo predavanje o Fordovih tovarnah v Ameriki. V splošnem so na sporedu vsa ona velezanimiva predavanja, ki jih prireja v Ljubljani Zveza kulturnih društev. * Požar v Mariboru. V Mariboru je nastal v ponedeljek zvečer požar v tovarni električnih žarnic «Volta», ki je zgorela do tal z vsemi zalogami. Mariborski gasilci, ki so bili takoj na licu mesta, so s svojimi modernimi brizgalnami omejili požar tekom 15 minut. Kako je požar nastal, ni znano. Ker je uničena vsa tovarna z zalogami in dragimi stroji vred, je škoda ogromna. * Trileten otrok v plamenih. Te dni so pripeljali v mariborsko bolnico triletnega sinčka delavke iz Frama Friderika Volmuta, kateremu se je doma pri štedilniku naenkrat vnela obleka in so mu plameni mahoma ožgali celo telo. Pazite na otroke! * Čuvajte se sleparjev! Po Sloveniji potuje neki Forst in nabira posebno okoli koroških rojakov prispevke za tiskovni sklad «Koroškega Slovenca*. Ker nima dotični ne od uprave lista Koroški SIovenec», ki takih pooblastil v inozemstvu sploh ne izdaja, kakor tudi ne od Jugoslo-venske Matice nobenega pooblastila, opozarjamo vse narodne kroge, da mu ne nasedajo in ne darujejo ničesar. * Sprememba posesti. «Jugoslavija», splošna zavarovalna družba, je od Tauzherjevih dedičev kupila trinadstropno hišo v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4. * Ustreljen divji prašič. V Jurkloštru je graščinski upravitelj Pol ustrelil 92 kilogramov težkega divjega prašiča. Drugih pet divjih prašičev je ušlo. * Zastrupljenje rili v Voglajni pri Celju. Te dni so prebivalci ob Voglajni opazili v dolenjem toku potoka v bližini izliva v Savinjo na površju vode na tisoče mrtvih in omamljenih rib. Dasi je bilo že na prvi pogled jasno, da mora biti ves ta del Vaglajne zastrupljen od kake škodljive tekočine, se je preiskovalni komisiji posrečilo najti vzrok zastrupljenja šele po daljšem iskanju. V kemični tovarni v Gaberju pri Celju, ki stoji blizu Voglajne, imajo v cisterni veliko zalogo žveplene kisline Po nesreči je cisterna naenkrat počila ter se je skozi okrog 15 cm dolgo odprtino začela izlivati žveplena kislina proti Voglajni. Izteklo je po ugotovitvi okrog 2000 kg žveplene kisline. Škoda, ki zadene ribarsko društvo, je zelo velika. * Vsem, ki hočejo iskati dela v Franciji. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča: Vsi oni, ki se nameravajo izseliti v Francijo na delo, se obveščajo, da je po poročilu našega izseljeniškega delegata v Franciji zaradi naglega dviganja franka zavladala tamkaj taka gospodarska kriza, da bi nov prihod tujih delavcev povzročil brezposelnost. Zato naj se interesenti za Francijo nikar ne podajajo tjakaj. Ko se bodo prilike za naše delavce zopet zboljšale, bo izseljeniški komisarijat na to pravočasno opozoril interesente. * Mednarodni zračni promet preko Jugoslavije. Dne 15. i. m se je otvorila mednarodna zračna linija Pariz—Praga—Dunaj—Zagreb—Beograd— Carigrad Proga je otvorjena za potniški in poštni promet. * Španska bolezen v naši državi se še vedno širi in razsaja v zadnjem času posebno v naših južnih krajih, kjer zahteva številne smrtne žrtve. Pri nas v Sloveniji španska bolezen daleko ni tako huda, kakor je bila po prevratu leta 1918. * obletnico svojega rojstva je praznoval 11. t. m. naš odlični somišljenik g. Karel Cimperšek, veletrgovec, posestnik in načelnik okrajnega zastopa v Sevnici. Kot načelnik okrajnega zastopa si je pridobil za sevniški sodni okraj nevenljivih za- slug. Pri zadnjih oblastnih volitvah je kot nosilec liste SDS znatno povečal število demokratskih volilcev v sevniškem okraju. Še na mnogo let! * Pred občinskimi volitvami v Novem mestu. Na občinske volitve v Novem mestu, ki se bodo vršile v maju, se že pripravljajo vse stranke. Oopisi. JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah vabi in opozarja vse telovadbi obvezno članstvo, da je pričelo z vadbo vaj za pokrajinski izlet v Ljubljani, in sicer se vrši telovadba za člane v sredo in petek, za članice v torek in četrtek vedno od 20. do pol 22. ure. Prednjaški zbor pričakuje sokolske točnosti in reda od vseh članov, ki so po pravilih obvezani obiskovati telovadbo do 26. leta, na bo naš nastop na pokrajinskem izletu časten. Zdravo! BLEI). V nedeljo 13. februarja se je vršil na Bledu v restavraciji Kaps sestanek narodnih so-cijalistov. Sestanek je otvoril tov. Janez Hudovernik. Na sestanku je poročal član oblastne skupščine tov. Ivan Tavčar o političnem položaju. Referat tov. Tavčarja je bil sprejet z zanimanjem in živahnim odobravanjem. Po sestanku se je vršil občni zbor krajevne organizacije NSS in so bili izvoljeni v odbor tovariši: predsednik Janez Potočnik, podpredsednik Franc Marolt, tajnik Franc Mandelc, blagajnik Franc Sartori; odborniki: Anton Potočnik, Lovro Legat, Janež'Hudovernik, Matevž Savernik, Matevž Mravlja, Andrej Vovk; odborniki namestniki: Jože Kunčič, Franc Marolt in Franc Šlibar. LOGATEC. Že zadnjič smo poročali, da so se vršile 6. t. m. pri nas občinske volitve. Narodno delavstvo je imelo svojo listo delovnega ljudstva (tretja skrinjica). Prvo skrinjico je imela SDS. Klerikalci so imeli drugo skrinjico. Želo so klerikalci agitirali. Klerikalni magnati so morali upornimi ves svoj vpliv, da so spravili na volišče svoje pristaše. Najbolj so letali in agitirali za SLS mladiči od 13 do 18 let. Tudi občinski sluga je imel veliko opravka s plakati. Silno je bil hud na demokratske plakate, ki so mešali štrene klerikalcem. Prva skrinjica je dosegla 4 mandate, tretja 2 mandata in klerikalci 11 mandatov. Mi smo zadovoljni z izidom volitev, tembolj, ker sta naša dva odbornika dobila glasove od zavednih delavcev. Na prvi občinski seji dne 15. t. m. je bil za župana izvoljen klerikalec Gabrijel Oblak, tovarnar, in za podžupana Jakob Maček, indu-strijec. Klerikalcu so po izvolitvi župana vprizo-rili po Logatcu mali cirkuški tam-tam. Najeli so godbo, ki je pa igrala tako žalostno, da ni bilo nobenega pravega navdušenja med črno gardo. Najbolj so kričali za godbo, ki je obhodila ves Logatec, otroci. Starejši in pametni možje se niso udeležili klaverne bakljade. Zadružna hranilnica r. *. * o. z, ( Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. Sledeče pri nas kupljene srečke državne razredne loterije II. razreda so bile izžrebane: 5.782 9.115 11.561 15.423 18.185 20.851 20.865 29.886 34.133 47.714 47.736 47.788 48.545 48.559 66.640 66.685 59.732 71.819 70.495 78.340 86.315 91.741 95.813 111.158 111.828 111.883 115.607 115.700 120.641 121.687 Izplačevanje dobitkov od 22. februarja do 7. junija. Za III. razred (žrebanje dne 7. marca) je treba takoj srečke obnoviti. Nakažite takoj odpadajoče zneske, nakar Vani pošljemo srečke. Pogovor o tem in onem. StraSen potres. Hercegovino in južno Dalmacijo je zadela v Ponedeljek malo pred peto uro zjutraj strašna Potresna katastrofa, kakršne tamošnji kraji že dolgo časa niso doživeli. Ognjišče potresa je bilo pri Stolen v Hercegovini. Močno so se občutili potresni sunki, ki so sledili hitro drug za drugim in trajali približno 20 do 30 sekund, po vsej Hercegovini in v Bosni, v južnem delu Dalmacije, v Črni gori, v Albaniji in celo ob italijanskih obalah Jadranskega morja. Najhujše sta prizadeti Hercegovina in Črna gora. Potres je bil tako močan, da so ga čutili tudi v Zagrebu, Beogradu in celo v Ljubljani. V Hercegovini je vsaj poškodovana skoro sleherna hiša. V ozemlju med Stolcem in Ljubinjem, ognjiščem potresa, so porušene številne hiše in je med razvalinami našlo smrt več ljudi, vendar se bo točno število smrtnih žrtev moglo ugotoviti šele, ko bodo odstranjene vse razvaline. V Perkovičih v ljubinjskem srezu se je porušila hiša kmeta Bijeliča ter pokopala pod seboj osem članov broječo družino, ki so vsi našli smrt v ruševinah. V Ljubinju, kjer smrtnih žrtev ni bilo, se je novo šolsko poslopje, ki je bilo že ob priliki lanskega potresa precej poškodovano, porušilo do tal. K sreči je bil potres v zgodnjih jutranjih urah, ko ni bilo v šoli otrok. Poleg številnih drugih hiš se je v Ljubinju zrušil tudi stolp turške hule. V stolcu so težko poškodovane vse. hiše in skoro vsi dimniki porušeni. Več hiš je bilo porušenih in mnogo poškodovanih tu in v južni Dalmaciji, tako v Makarski, Šibeniku, Dubrovniku, Metkoviču, Gružu, Stonu Gabeli in drugod. V Gabeli so potresni sunki podali več hiš, vse ostale pa več ali manj zrahljali. Na Popovem polju ob dalmatinsko-hercegovski meji se je pogreznila zemlja v precejšnjem obsegu za več metrov. V Splitu so čuli za časa potresa podzemsko grmenje, vendar večje škode potres v Splitu ni napravil. V Dubrovniku se je udrl v hotelu «De la Vi!Ie» strop, pri čemer je bilo več oseb težko ranjenih. Iz črne gore še ni podrobnejših vesti, ker so deloma zaradi potresa, deloma zaradi zadnjih snežnih zametov prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze. Kolikor je doslej znano, se je na Cetinju podrlo več hiš in je bilo več oseb ranjenih. Močan potres je bil tudi v Albaniji; zlasti v severnem delu v gorskih krajih je bilo porušenih mnogo poslopij. V Italiji se je potres močno občutil v Anconi, v Benetkah, Napolju, Bariju in Trstu. V Trstu in drugih obalnih mestih se je porušilo nekaj dimnikov. Potresna katastrofa je povzročila na vsem Prizadetem ozemlju nepregledno škodo. Ogromno število ljudi je brez strehe, mnogo ljudi pa si iz strahu pred ponovnimi sunki ne upa v svoje domove. Nekaj hiš je tako poškodovanih, da so oblastva odredila njihovo izpraznitev, ker obstoja opasnost, da se naknadno zrušijo nad svojimi stanovalci. Nekatere vasi izgledajo kakor po bombardiranju s težkimi topovi. Oblastva so podvzela vse potrebne korake, da sc nudi težko prizadetemu prebivalstvu, zlasti ranjenemu, nujna pomoč. Ta potres z ognjiščem pri Stolcu je bil tektonski, kakršni so bili pri nas sploh vsi potresi, ker vulkanskih potresov, kakor v Italiji, pri nas ni. Tektonski potresi ali po naše potresi, ki nastanejo zaradi rušenja ali kakršnekoli premaknitve notra-nl>h, bližnjih ali globljih plasti zemeljske skorje, ^ SVOJ*h Posledicah najstrašnejši. Vsi znani strahoviti japonski potresi so bili tektonski. V samem ognjišču se potres čuti kot močen udarec m od ognjišča dalje sc širijo valovi, tako da se v daljavi čuti tektonski potres kot valovito giba- nje tal. Kakor se sodi, se je pri Stolcu izvršila podzemeljska katastrofa globoko v notranjosti zemlje. Kaj vse se ob potresih dogaja v notranjosti zemlje, učenjaki najbrže ne bodo mogli nikdar natančno proučiti, dasi so na tem polju odkrili že marsikaj, kar je bilo našim pradedom še velika uganka. Ižanske pripovedke. Hojcnice v Iški gori. V obširnem kotu med nekdaj gosto zaraščenim Krimom in skalovitim hribom Iška se nahaja svetu malo znana vasica Iška vas. Pravljica pripoveduje, da so stanov^i pred mnogimi leti \ tej preprosti vasici malone sami imoviti kmetje, ki so imeli polne hleve rogate živine in kašče, polne žita. Mir in sreča sta bivala v onem zakotju in božji blagoslov se je razlival med pridne vaščane. Kaj je bil vzrok tej sreči? V Iški vasi med skalovjem, borovjem in hrasti so bivale dobrotnice Rojenice Bile so to jako lepe ženske, ki so ljubile ljudstvo in mu v marsikateri priliki modro svetovale, posebno materam so rade pomagale. Ko se je pomladi poizgubil sneg in so začele preko ljubljanskega barja pihati milejše sapice, tedaj so se oglašale Rojenice iz svojih skritih bivališč: «Oj, kmetje, pojdite orat, pojdite sejat!* Iškavci so vselej radi slušali ta glas, in to nikdar v svojo škodo. Ko je žito zraslo in dozorelo, so se zopet oglasile iz Iške gore: «Kmetje, bila je dobra setev, bo še boljša žetevb In zopet so hiteli ljudje na polje, kakor so jim svetovale prijazne zlatolase gorske vile. Letine so bile takrat jako ugodne. Žita je bilo toliko, da so utrujenim ženjicam omahovale roke ter so jim padali srpi iz rok. Tedaj so prihitele Rojenice in same požele vse ostalo žito. Žele pa so na svoj način in vezale majhne snopiče. Večkrat so prišle kar ponoči na polje ter požele vse žito, da kmetu ni bilo treba drugega, nego žito naložiti na voz in odpeljati domov. Res, zlati časi so bili to za kmete, ali prišlo je drugače. Neki prevzeten in bogat kmet se je nekoč razjezil nad Rojenicami, ki so mu velele iti na delo, ter je metal kamenje za njimi in jih grdo preklinjal. Posledica tej nehvaležnosti je bila, da so Rojenice za vselej zapustile oni kraj in ubogi kmetje se morajo od takrat sami mučiti z obdelovanjem neplodnega polja, žal, dostikrat brez povoljnega uspeha. Marjan J a m š e k. Kamenita zakonca. Blizu Žrelcu stojita v neki duplini dva kamna. Eden je sličen moškemu, drugi ženski. V tej duplini sta živela nekoč dva siromašna, pa srečna zakonca. Dolgo sta živela v sreči in lepi zakonski slogi, kar žena nenadoma hudo oboli in umrje. Moža je ženina smrt silno potrla. Od žalosti in obupa je bil ves besen in je nazadnje začel celo preklinjati in žalit: Boga, češ, da mu je prizadejal z ženino smrtjo hudo krivico. Ljudje so ga tolažili, ko le ni vse skupaj nič zaleglo, pride k njemu celo župnik in mu začne pridigovati, naj se vendar pomiri, ker s svojim besnenjem Boga žali in mu dela krivico. «No,» vzbesni žalostni vdovec, «če je res moja žalost pregrešna, naj z ženo vred okamenim!> Pri tej priči se izpremeni nesrečni mož v kamen. Z njim vred okameni tudi truplo mrtve žene. Kot nemi priči tega strašnega dogodka stojita oba kamna še dandanašnji v tisti duplini. Tvan Albreht. X Dežela stoletnih starcev. Sibirija je dežela, ki je znana po svojem suhem mrazu. Tam dosegajo ljudje visoko starost kakor nikjer v Evropi. Število stoletnikov, moških kakor ženskih, je zelo visoko. V Sibiriji se ženijo celo stoletni starci in nič posebnega ni, ako tudi v tej visoki starosti dobe potomce. Vsi ti Metuzalemi opravljajo težka dela. Uživajo tudi alkoholne pijače in kade. Poapnenje žil jih redko doleti. Naduhe ne poznajo, čuti so jim ostri, sluh in vid le malo opešata. X Najurnejše kače. Ena najnevarnejših kač južne Afrike je črna mamba. Ta kača je neverjetno urna in se z nenavadno hitrostjo pomika tako po ravni zemlji kakor na goratih tleh ali pa skozi goščo. Domačini primerjajo hitrost njenih skakajočih sunkov s tekajočim konjem. Zgodili so se celo primeri, da je kača prehitela konja, ki je bil v polnem diru. Drug nenavaden pojav je velika zvestoba med kačami te vrste. Kdor je kdaj umoril to kačo, ve, da mora na vsak način izslediti in ubiti tudi njenega tovariša, kajti živali so izredno maščevalne in zasledujejo morilca svojega tovariša, dokler ga ne dobe in usmrte ali pa same poginejo. Domačini izrabijo to lastnost mambe, da se maščujejo nad svojimi sovražniki. Mrtvo kačo polože pred posteljo svojega sovražnika in lahko so prepričani, da ga bo drug ubite kače usmrtil. Kar je že dedom in roditeljem pomagalo, to bo pomagal® tudi Vam: «Elsafluid». Da samo «Elsa-fluid». To že skozi 28 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogostransko uporabo od znotraj! in od zunaj kot ublažitelj bolečin! Umivanje in drgnjenje z «Elsa-fluidom* krepi in jača Vaše telo, stori Vas zmožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je izpreobrnil mnoge, ki niso hoteli verovati, in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev «EIsafluid». Tudi Vi boste storili isto. ako_ naročite za poizkus 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, ali da Vam pride še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 241, Hrvatska. iX\\\\\\X\\\XXVV\\\V«VX»VVXVXVX»XVXW\\V\XV\XXXX\XXXVXXXXXXXXVXXWXV c > Veseli boste in vedno se boste dobro počutili ako z redno masažo, drgneniem in umivanjem s Fellerjevim pravim blagodišečim Eisafluidom prebudite v vseli delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite miSice in vso telo iu se storite s tem odpornega in sposobnega za delo. Že od časa naših dedov se kaže Elsafluid pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi Elsafluid je moč nejSi in bolje deluje, nego francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah In odgovarjajočih Droda-ialnah Izrecno Fellerjev pravi F.isafluld", v poizkusnih stekle- lalnfh steklenicah «•««»"*« PO 9 mn diTpečl leč se naročl naenkj- ?°5ti, prldf te,n «hejše, čim nkrat, z zavojnmo Iti poštnino vred stane. 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steki. 61 Din 5 ” ” ir - " 6 •' ' 133 - ” » 36 .. 12 250 „ Naročila nasloviti razločno takole : eugen v. feller v lekarnar v STUBICI DOJfJI Elsatrg St. 241 (Hrvatska). Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) «Ali ste se dobro zabavali, draga Ema?» «Oh, kako krasno je bilo, da, prekrasno, — bila sem v čarobnem, pravljičnem kraljestvu,* odvrne sanjavo. «Oj, to še ni nič, moja draga Ema, kasneje boste še vse kaj druzega videli. Danes je bil stoprav začetek; predpriprava za mnogo lepše in zanimivejše predstave!* Ema začudeno strmi v svojega spremljevalca. Ali je mogoče še kaj krasnejšega? Seveda, saj je Herbert rekel, on že ve to. «Kajne, sedaj me povedete domov, kajti že precej pozno mora biti ?» vpraša Ema tiho kot bi se nenadoma prebudila iz sanj. «Ampak, moja sladka Ema, saj še niti deset ni ura. Saj še niste nič večerjali; najprvo bova vendar nekaj jedla!* «Oh ne, jedla sem že v tovarni, pa tudi najbolj prav bo, da grem sedaj domov!* reče Ema boječe. «Pomislite vendar,* jo zavrne nežno, «če bi vas sedaj spremil do doma, bi vaši sosedje vendar mogli opaziti, da ste kasneje domov prišli. Kot rečeno, ura še ni deset, ob tej uri hišni prebivalci še niso šli k počitku. Le pol ure bova še skupaj prebila v prijetnem razgovoru, potem vas pa spremim do doma, kajne?* Ema molči, njeno protivljenje je premagano. «Toda le pol ure, Herbert, kajne?* reče čez nekaj časa. «Seveda, seveda,* jo tolaži lopov, ki spretno prikriva veselje, ki mu žari z obraza. Kočija obstane sedaj pred restavracijo, katero so predvsem obiskovali razni pustolovski lahkoživci. Pravi gostilniški prostori so se nahajali ob zelo obljudeni ulici, dočim je bil vhod v zasebne sobe iz tihe stranske ulice. Vratar odpre vrata kočeje, Herbert skoči takoj iz nje ter pomaga Emi pri izstopu. Brez nadaljnjega gre z deklico skozi medlo razsvetljeno vežo. Potem pa da nasproti prihitevšemu natakarju pomenljivo znamenje, katero je seveda dobro razumel. Lahkoživca, ki je bil tako re^oč stalen gost v restavraciji, je poznal, vrhtega je pa tega dne že zjutraj naročil posebno sobo. Natakar spoštljivo odpre vrata majhne sobe. Na mizi so že stale izbrane jedi, iz srebrne posode za led pa so štrlele šampanjske steklenice. Ema boječe stopi v sobo. «No kot vidim, v sobi vsaj ni nikdo,* reče tiho ter se plaho ozira okrog. * ? * • «Seveda ne, draga Ema, saj bi se pa sicer tudi ne mogla neovirano razgovarjati,* pristavi Herbert, ki ji pomaga pri odlaganju suknje. «Prosim, usedite sc vendar, odložite tudi pokrivalo.* «Ne, ne, klobuk obdržim na glavi,* odvrne Ema, katero nenadoma navda občutek nerazumljivega ji notranjega nemira. — Bil je to občutek deklice, ki je še nepokvarjena in ki se boji za svojo neomadeževanost. Natakar je izmenjal s Herbertom nekaj pomenljivih pogledov ter se takoj odstranil. Herbert in Ema sta sama, nemotena v sobi. Na tihem je bil Herbert seveda nejevoljen, ker je bila Ema za njegove ljubeznivosti dokaj nedostopna. Saj ni niti privolila, da bi jo smel pobožati, kaj šele objeti. Toda prikrita nejevolja se mu je kaj kmalu polegla v nadeji, da bo šampanjec itak učinkoval v zaželjenem smislu. Čim zavžije Ema nekaj kozarcev peneče pijače, potem bo kaj hitro popustila v svojem odporu. Tedaj pa nekdo potrka na vrata. Ozlovoljen se ozre Herbert k vratom, izraz v obrazu se mu stemni, ko vid! vstopiti natakarja. «Ka) pa iščete tukaj?* «Nek gospod želi govoriti z vašo milostjo.* Herbert se dvigne s stola. Gospod? To more biti le Alfred, saj mu je povedal, kje namerava večerjati z Emo. Kaj neki hoče prijatelj? Ali se je kaj pripetilo? — Nejevoljno seže po klobuk. »Oprostite me trenutek, draga Ema! Takoj se zopet vrnem, moj prijatelj hoče najbrže spregovoriti par besed z menoj!* Ema ostane sama v sobi. Nehote ji sedaj uidejo misli k bornemu domu. In tudi bojazen se znova pojavi v njenem srcu, bojazen, da ji tukaj preti nevarnost. Toda od koga neki le? Od Herberta? — Nemogoče, saj se vede napram nji tako blago, tako ljubeznivo, — brez dvorna, od njega ji ne preti nobena nevarnost. Vrata sobe so se zopet odprla. — Ema se niti ne obrne, uverjena, da itak nihče drug ni prišel kot Herbert. Ema sliši bližajoče se korake, katerih odmev je nenavadno odločen. Roka se dotakne njenih ramen. Tedaj pa skoči Ema vsa preplašena na nogi, hoče na ves glas zakričati, toda tisti hip ji roka zamaši usta. «Nobenega glasu, gospodična Wilms, gre za vašo čast!» Kaj naj pomeni to? Ali so to sanje? Kdo je mož visoke postave, ki si odpenja suknjo, izpod katere je videti krasno uniformo mornariškega častnika? Kdo je zagonetni mož, čigar obraz je skoro docela zakrit s črno krinko? Ema omahuje, — napol nezavestna se zgrudi na stol. ! j J «Herbert!» šepečejo njene ustnice. «Uničevalec vaše časti ste hoteli reči, gospodična Wilms. Tega ni več tukaj in se tudi ne bo vrnil. Moji tovariši so lopova do nadaljnjega vzeli v svoje varstvo. In natakarja sem podkupil, nikogar ne bo pustil k nama v sobo!« Brna, ki se komaj še drži na stolu, hoče klicati na pomoč, toda od strahu in presenečenja ne more spraviti nobenega glasu iz sebe. Le tiho ihtenje in jadikovanje prihaja iz njenih prsi. «Ne bojte se, gospodična, nisem prišel, da vam kaj žalega storim, marveč da vas rešim,* reče tuji mož «Da, Liza Evans, vaša prijateljica, ki vas je s svojim vzgledom domala zavedla v nepopravljivo nesrečo. Ali veste, kaj je postalo iz vaše mlade prijateljice?* Ema ni v stanu odgovoriti. Oster pogled, nepremično uprt v preplašeno deklico, je onemel vse njene ude. «Zgubila je čast, neomadeževano ime. Prišel sem prepozno, da jo rešim. Svojo lahkomiselnost je drago plačala. Pojdite k njej, prepričajte se sama o resničnosti mojih besed. Našli boste nesrečno bitje, ki preklinja vsako uro, odkar se je seznanila z lopovom, čigar žrtev je postala radi svoje lahkomiselnosti.* Ema tiho ječi. «In vas je čakala enaka usoda,* nadaljuje mož s krinko neizprosno, «tudi vi ste imeli postati dobrodošla žrtev prijatelja onega lopova, ki je vaši prijateljici Lizi zagrenil celo življenje. V svoji neumljivi lahkomiselnosti ste slepo verjeli zagotovilom in obljubam Herberta Jacksona.* «Tennies,» vzdihne Ema. «Jackson se imenuje lopov!* odvrne zagonetni mož z glasom, da se Ema trese po vsem životu. «Navedel vam je napačno ime kot svoje, ravno tako kot njegov prijatelj, ki je na sličen način varal Lizo Evans.* Ema zopet molči. Čudno, niti za hip ne dvomi o resničnosti besed, ki jih je izgovoril tujec. Vtis neznanca je v toliki meri vplival nanjo, da mu je morala verjeti. Mož impozantne postave pokaže sedaj z roko na šampanjske steklenice, rekoč: «Gospodična Wilms, lepov vas je hotel s temle kipečim vinom omotiti — spraviti v nezavest. In vi, zaupljivo dete, bi bili tudi podlegli ter postali žrtev njegove pohotnosti. Gospodična Wilms, ali res nič ne mislite na svojega postarnega očeta, katerega bi bila sramota njegove hčerke spravila v prezgodnji grob?* Ema prične krčevito plakati. «Kako je bilo vendar mogoče,* nadaljuje neznanec, «da ste danes zašli v družbo zapeljivca? Ali je vaš oče res za dalj časa odpotoval?* Deklica se prime za kot ogenj žareče čelo. Kaj, ali ta zagoneten tujec res vse ve? — Z lahkim nagibom glave pritrdi Ema vprašanju neznanega moža. «A tako, no, sedaj mi je vse razumljivo,* izpre-govori zopet mož s krinko. «Vem, da prevzame vaš oče malo dediščino. Čim se vrne, bom sam govoril z njim.* (Dalje prihodnjič.) Zabavni kotiček. Čudno dejstvo. Soproga bankirja (na posestvu); «Naša dobra kravica se je že zopet otelila!) Bankir: «To je res neverjetno! Kadar pridemo mi na posestvo, se vedno pomno/.e goveda!) Dobro do,šla dopolnitev. Ožbovt ogleduje menežarijo in ugiblje, ali bi iel ogledat divje zveri. Lastnik menežarije: «Prosim, le pridite bliže, sanio ena opica nam še manjka!) Ljubezen. Ančka: «I Micika: «Misel, da skoro postanem bogata vdova, je prezapeljiva ...» Najkrajši dnevi. Učitelj: «Kdaj so dnevi najkrajši?> Uradnikov sili: «Proti koncu vsakega meseca.) Zabranjeno gledanje. Sin: «Oce mi je prepovedal, da se ne smeva videti.> Sobarica: «Ugasni torej luč!> Pred volitvami. Župnik: «V gostilni ,Pri zamorcu' smo pili danes le brezalkoholne nestrupene piijače.) Župan (politični nasprotnik): «Zato je pa bil Vaš govor tem bolj strupen.) človeško življenje. Življenje je železnica, leta so postaje, smrt je zadnja postaja, zdravniki pa kurjači. Tudi železniška nesreča. A: «Ali že veste za železniško nesrečo, ki se je zgodila davi?) B: «Ne, kaj pa je bilo?) A: ^Moja tašča se je pripeljala z brzovlakom.) V gostilni. Gostilničar: «Kaj pravite k tej pečenki?* Gost: <Če bi bila večja, ne bi rekel ničesar.) Močna družina. Župnik: «Kako močna je Vaša druj.ina?) Kmet: «Če bi moji sinovi skupaj držali, bi pri cerkvenem žegnanju pobili pol župnije.) Nesebičnost. Mož: «To je res, v tej obleki si krasna, toda stroški . ..) Zena: «Ne igrajo nikake uloge, kadar gre za to, da Tebi ugajam .. .> pri ,D0K0‘ Prešernova ul. 9, dvorišče. Damski s sponami samo 80 Din. Tudi ostalih vrst čevlji izredno poceni naprodaj 1 Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožič). piirno ter se usede na Herbertov sedež. Ema ne more spraviti nobene besede iz sebe. «]>a, gospodična, prišel sem, da vas obvarujem nesreče, ali hočete raje, da vas zadene enaka usoda kot vašo prijateljico Lizo?* «Liza?» jekne Ema komaj slišno. eč tako poceni odprodaja čevljev kakor