(^jutpai^je izdanje«) 82 številka. V Trstu, v torek dne 10. julija 1894. Tečaj XI v A. „EDINOST" iihaju po trikrat na teden t »i*stili it-danjih ob torkih, četrtkih in aotootahlft. Zjutranj« izdsnje izhaja ob t*, uri ijutraj, vetrno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : ta Jedra vm . f. — .uo, Itven A vat rij« f, 1.40 ca tri mesec . , . 2.S0 , . 4,— ta pol leta . . . 5.— . . . 8.— ta vso leto . . . tO — ... N* — Na nsročbe brez priložene naročnine m ne jemlje siir. Posamične Številke «e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v li'štu po 3 nvč., V Goriri po S nvć. Sobotno večerno izdanje v Iratu M ni., v Gorici 4 ni. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. Oglasi se račune po tnrifu v petitu; ta ba«love z debelimi frkarai se plačuje prnst'if, kolikor obsegu i nvadnib »rutic. I'o»lana omnrtn.ee in j ivne/ahvale. domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. V Hi dopisi naj se poiil jajo uredailtvu : uliea Casonaa it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kur nefraukovmia se ne »prej imajo, Rokopisi su ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnimtvo ulica Caserva 18. Odprte reklamacijo so proste poStnioe, t, f iasuM J« mm / 1 Kdo je provzročil? Pameten človek si ne zatiska svojih n{ij pred — resnico samo sato, ker mu je morda ista neljuba. Ve namreč, da bi bilo tako početje nesmiselno in bresvspršno ; * ajti overjen je, da resnica prodre vendar-lo na avitlo danes ali jutri. In čim pozneje in čim bolj proti njegovi volji >e to zgodi, tem brrtkejie je sanj. In sato nočemo biti mi taki nespamet-neii, da bi hoteli prikrivati resnico, da bi si hoteli aatiskati oči pred dejstvom, ki je imamo pred seboj na dlani, pred dejstvom namreč, da ao narodna nasprotatva na Primorskem doapela že do akrajne meje in da nikakor ni ameti strune natesati ie bolj, ako nočemo, da — poči. Odnolaji med obema narodnostima na Primorakem ao selo napeti. Bog ne daj misliti, da se morda mi veselimo na tem — to nikakor ne: mi konstatujemo le, a zajedno tudi obžalujemo ta fakt. Konatatovati ga pa moramo aleharni dan, ker nočemo biti taki neapametneli, da bi rili ae avojo glavo v perja, aamo da ne bi videli okolo aebe. In rea mora biti alep in gluh oni, kateri ne vidi in ne aliii aleharni dan pojavljajočih ae pri-kaanij do vrhunca prikipelega narodnega nasprotatva, ali bolje rečeno: do alepega fana-tisma prikipele nestrpnosti na strani naiih sodeielanov druge narodnosti. Sleharni dan, pravimo, nam donaia takih pojavov. Poslednja dni pa amo doživeli jeden tak pojav t najodurnejfti obliki. Na mislih nam ja tiati glasoviti občni zbor aadruge gostilničarjev tržaških, ki ae je zavrli I a — pretepom. Temu občnemu zboru hočemo posvetiti danaa par vratio. Premiiljajočim o dogodkih pri tem občnem sboru nam aicer nekaj vreje po žilah, vendar pa ae hočemo potruditi, da nam bode naia beaeda mirna in trezna. Kajti mi ai tolmačimo nalogo javnih glasil nekoliko drugače, nago pa naši italijanski tovarili, kateri menijo, da treba pri vsaki priliki ob* livati plamen — i oljem. Da pa moremo primerno in po zaslugi ooeniti obžalovanja vredne dogodke ia omen* jeoega občnega sbora, moramo najpred in poaebno naglalati dejatvo, da ja g o a t i 1 n i-čarjevin krčmarjev slovanska narodnosti v Trstu v tolikem 11 e* vilu, da ao imeli pri zadnjem in glaaovitem občnem sboru — večino. To okolnost moramo naglalati posebno, ker je preznačilna sa fanatisem nekaterih nalih sodeielanov italijanske narodnosti. Kajti izbruhe srditosti, naperjene proti nali narodnosti, morali bi odločno obsojati tudi v tem slučaju, da so nali gostilničarji v odločni manjlini, ker to vendar ne gre, da bi v tem prosvitljenem stoletju, v tem stoletju človekoljubja prisnavali pravico močnejiega; koliko odurnejla se nam pa mora videti strast nalih sodeielanov druge narodnosti, ako pomislimo, PODLISTEK. " Kmetski upor. Mgmdotintkm povest ieslnu/tlegn veka. — Spisal Avgust ikuoa, Prtloiil J. P. Planinski. — V grad pridirja na konji tujeo iz Za* greba. — Kje je gospodar P vpraia služabnika. — Ne vem, odgovori Peter Bošnjak, kateri je prilel na vrata. — Hm, prej kot ne igra kaštelana Lo-liča, nasmehne se potiho Domaćić, kateri se je dotlej s Petrom razgovarjal. Povedite mi pri ti priči k njemu t V kraljevem imenu ! reče tujec. Peter uige luč. Potem povede tujca do kastelanovega stanovanja in potrka na vrata. Tahi prihiti pred vrate, da so naii gostilničarji v omenjeni zadrugi, če ie ne v odločni večini, gotov» pa v t o-liketn številu zastopani, da se smejo smatrati povsem jednakoveljavnimi a aadrui-niki italijanske narodnosti. Toda k stvari — namreč k dogodkom pri, ali pravo za pravo po občnem zboru. Kajti ti poslednji so zanimiveji in značilneji. Kako je bilo torej P Omenjenega zborovanja so se slovenski gostilničarji Tržaški udeležili v tako lepem Številu, da jih moramo pohvaliti pred slovenskim svetom. A tega niao atorili v ta namen, da bi izzvali kakov nered, ampak da kot aavedni in trezni možje pametno a odločno zahtevajo svoja na j primitivnoj i a prava v jezikovnem pogledu. A mesto da odgovore na to povsem opravičeno aahtevanje argumenti in dokazi, odzvali so se nekateri gostilničarji italijanske narodnosti s žaljivimi in — to je posebno žalostno — pri vsaki priliki stereotipnimi ▼•kliki; P o r a iićavilMoscardinil c a 11 i gh e r i! Dasi bi moral imeti polževo kri v svojih iilah oni, kojega ne bi razgrela taka žaljenja, vendar so nali gostilničarji s prva ponosno I in možko prezirali te, reeimo: brestaknosti. Ker so se pa issivanja množila od minute do minute, morali ao nali reagovati, da branijo čast in poštenje avoje lastno krvi. Beaeda je dala beaedo in htup je naralčal tako, da je goap. zastopnik obrtne oblasti kar mahoma zaključil zborovanje, pobegnivli is dvorane, llazvneti možje jeli ao zapuičati dvorano. Dospevii na Bergerjev vrt dvignili ao nekateri ifalijanaki gostilničarji — poslužili bi lahko z imeni, toda mi nečemo prejudicirati sodni preiskavi — a t o I i c e in kričali vihteč z istimi: Vegni qua moscardini se gave ooragio! Posledica ttj srditosti je bil hud spopad in nekoliko opraskanih glav. Tako se je dogodilo pri Bergerju, toda veliko ialostneje je vse ono, kar se je potem godilo po predalih časopisov, .smernih* in radikalnih, italijanskih in — nemških. Tu se vam je savijalo, lagalo, natolcevalo in — denunciralo, da je kar groza. In kot resnicoljubni možje moramo naglalati, da so ae radikalni italijanski listi vedli veliko do-atojneje, nego pa »konservativni*. Postopanje „Mattina* in „Trieaterioe" bilo je naravnost Ikandalosno. DA, tudi stara »Triesterioa" si je domiiljala, da jej je — morda koalicijska — dolžnost, v potu svojega obrasa nositi polena na gromado, na katero so bili položili uboge slovenske gostilničarje. Čudni so res nali odnolaji, a ie čudnejša sta „smer-nost" in „konaervatisem" izvestnih tržaških glasil, o katerih trde zlobni ljudje, da se ne preživljajo ob prispevkih avojih naročnikov. Nam seveda ni mogoče, da bi na tem mestu označili ves tisti nebroj lažij in zasukavanj, • kojimi so nas obsipali tržaški listi s „konservativnega" in radikalnoga brega- Le „Trio* aterici* bi radi poavetili par besedi, kar moramo nje postopanje — ona že ve sakaj — obsojati v prvi vrsti. — Kateri predrznik me nadleguje ob ti pozni uri P zadere se Tahi, jezno premerivši tujca. — Ilomo regius! odgovori tujec. Ali ste vi velemožni Frančilek Tahi, vrhovni konju-Inik kralja P — S-m, reče Tahi začujen. — N&te torej pismo pod velikim pečatom od kraljevskega odvetnika Blaža Ilaza-fyja. — Od kraljevskega odvetnika? Česa bi rad od mene P — Čitajte sami 1 Z Bogom! reče tujec in odide, Tahi iztrga služabniku luč, pohiti v sobo, razmota piBmo, prične čitati, bledeti, drhteti. Za božjo voljo, kaj je P vzkriknn I,oli-ćevka. (Dalje prih.) Preznačilno je. da jo „Triesterica" popolnoma potajila dejstvo, da je po prečitanju poročila načelništva isto — in po vsej pravici — prvi in ostro napal Nealovenec, gostilničar L e i p z i g o r, ki ima svojo gostilno na voglu ulic „Del Torro" in „Cbiozzn". Ta napad je „Triesterica* kar meni tebi nič podtaknila zastopniku konsumnega druitva rojanskega, Cel, da je ta poslednji „stiirend" posegel v razpravo. Za Leipzigerjem se je res oglasil jeden slovenskih gostilničarjev z vprašanjem do načelniitva: sakaj zapisnik tadnjega občnega zbora niti podpisan ni, kakor zahtevajo pravila zadruge P Se-li to pravi motiti razpravo, ako zadruinik — In naj je tudi Slovenec — opozarja načelniltvo na poatavo, to je na določila pravil P t „Trie-storica" podtika slovenskim zadružnikom tudi to, da ao hoteli zavleči v raspravo — na« rodno vpraianje. Taki so I Italijani uživajo v zadrugi svoja prava v jezikovnem pogledu, istotako tudi par Nemcev ; Če ae pa mnogoltevilni Slovenci oglasijo za ista in jed« naka prava, očitajo jim takoj, da tirajo na. rodna vpraianja v raspravo. Pri tem pa je „Triesterica* sopet — živelo nje resnico-ljubje ! — potajila dejstvo, da je predsednik zadruge na dolgo in široko govoril o veljavi italijanskega jesika in italijanskega značaja mesta trialkega. Ali ni imel prav sadruinik Kravos, ko je očital načelniitvu, da ono sa-vlačuje politiko v zadrugo P ! Gostilniferska zadruga nima opraviti čisto nič • italijanskim značajem mesta, kajti iata je ustanovljena na podlagi državnih zakonov in mora v tem svojstvu biti pravična vsem narodnostim. Zapomni si .Triesterica": sahtevanje jezikovne ravnopravnoati sa slovenske sadružnike ni vpraianje politike, ampak vpraianjepra* v i o o in praktične potrebe. Še jedno cvetko moramo utrgati is vrta. »Trieateričine* resnicoljubnosti. Ta brumna dama pripoveduje namreč, kako ae K r a-voa in par aomižljenikov sbe-žali iz dvorane, vsled česar je bil komisar Artico prisiljen razpustiti zborovanje. Pardon : to ni rea, ker je goapod Artico popred zapuatil dvorano, nego po Kravoa in aomiiljeniki. Pri vsej avoji „resnicoljubnosti* je naia tetka tudi grosno najivna. Ali ne bi bilo to čudno, da je bil komisar raspusti! zborovanje potem, ko je „par" „razgrajačev" zapustilo dvorano. Mi menimo, da bi bili potem tem loije zborovali. Vidil, kako bije! sama sebe po sobehI Ko jo provzročil torej izgredo: tisti, ki sahtevajo svoja najprimitivneja prava, ali pa tisti, ki v svoji narodni neatopnoati kratijo te prava P N ti r o d n i fanatisem in divje sovražtvo do slovenske narodnosti nekaterih italijanskih a a-družnikov sta zakrivila vae te neljube dogodke. Najbolji dokaz temu je okolnost, da iz* med vseh zborovalcev so vzeli „na muho" le tista dva nedolžna gospoda, o katerima vedo, da jima lahko škodujejo, ker b t a zavisna. To je junaštvo, ki pa dili po — denuncijant-s t v u. — Sram jih bilo ! Politiške vesti. Introiiizucijn nadškofa Zagrebškega dr. Josipa Fofulovića se je vršila jako sijajno minulo nedeljo. Tem povodom je došel v Zagreb slavni biskup Djakovski, Josip Juraj Strossmajer. O intronizaciji spregovorimo obširneje v današnjem večernem izdanju. Vladika Strossmayer v Zagrebu. Povodom intronizacije novega nadškofa Zagrebškega prišol je minoli petek zvečer v hrvatsko prestolnico slavni biskup S t r o s s-m a y e r. Na kolodvoru so pričakovale vladiko razne deputacije gospej, meščanov, dru- štev, dijaitva in mnogo cerkvenih tor civilnih dostojanstvenikov, učenjakov itd. Pred kolodvorom je nestrpno pričakovala narodnega dobrotnika neizmerna množica ljudstva. M"-sto seje praznično odičilo; povodi so vihrale narodne trobojnice. Ko je priljubljeni vladika •topil raz železniški voz, zaorili so urnebesni ,živio" klici; vseučiiiščno razstavo so povesili pred požrtvovalnim rodoljubom. Depuia-cija gospej je izročila vladiki prekrasen šopek cvetlic, povezan s trakom, na katorem je bil napis: „Zagrebačko gospodje — prvomu sinu domovine". Zntem je nagovoril vladiko predsednik trgovinske komore Janko Orahor v imenu meščanstva. Vožnja do nadbiskupske palače bil jo pravi triumfalni sprevod, kakoršnega Zagreb menda ni ie doživel nikdar. Ob 9. uri zve. čer priredilo je pevsko društvo „Kolo", čigar pokrovitelj je Strossmayer, podoknico in bakljado vladiki. Vladika je stopil na balkon in druitveni predsednik, kr. notor A r n o 1 d, posdravil ga je s navdušenim govorom. Stross-mayer je navdušeno odgovoril: „Petje je umetnost, koja sadi v naia sica visoko misli in čudežna čutstva. Petja so služita tudi vera in patrijotizem, katnri a pesmijo uči narod svobode in požrtvovalnosti. Bog blagoslovi in obdaruj hrvatski narod s srečo in svobodo I Živela Hrvatska!" Nebrojnu množica israsila jo a viharnimi „Živio Stross-mayerl* hvaležnost svojemu dobrotniku I£o so „Kolaii" sspeli pesem „Olanna, jasna", raskril je Strossmayor o rcfiunu „Živela Ur-vatska" svojo glavo in navduieno mahal s avojo kapico. Ko jo pesem končala, zaklical je krepkim glasom uavdušono: „Iz dn a duie kličem: Živela Hrvatska!" — Z viharnimi nŽiviou-klicl na vladiko, Star-čeviča in na domovino končala jo podoknica. ItaUjansk častnik-oglediih. Dne 7. t. m. obsodile je kazensko sodišče v Dignu (južna Francija) v tajni razpravi italijanskega majorja topniitva Alojzija Falto zaradi ogle-duitva na leto dnij ječe in na 1000 lir globo. Majorja Falto so zasačili pred jednim mesecem na mostu pri Oraisonu; pri njem so našli mnogo načrtov francoskih utrdeb, popis cesta, mostov itd. Različne vesti. Njefl. Veličanstvo ceiar ostavi sdraviščo Madonna di Campiglio dno 12. t. m. tor odpotuje v lil, kjer ostane vso poletje. Cirilometodijiki dar. C. g. Barkovljanski župnik Ivan Črne je daroval kot cirilometo-dijski dar 6 kron, katere se pri štejejo pokro-viteljini Barkovljanske župnijo — 4 krone pa pevskemu društvu „Adrija". — Oosp. N. N. v Barkovljah jo daroval 4 krono tudi kot cirilometodijski dar, kateri znesek se prišteje imenovani pokroviteljini. Za družbo av. Cirila In Metoda dobil je Dragotin od Prana in Josipa 2 kroni kot meietarijo sa prodano „kolo". Ta znesek so prišteje pokroviteljini Barkovljanske župnije. Tudi značilno! Predvčerajšnji „II Pic-colo* javlja z nekakim ponosom „lepo" vest, katero mu je priobčilo ravnateljstvo „gruppe" sveto „Lego nazionale". Ta „lepa* vest zares prekrasno'označuje duh, v katerem se vzgaja tržaika lahonska mladina na občinskih srednjih šolah. Letošnji maturantje na tukajšnjem mestnem gimuaziju — „seguendo una nobile tradizione" (po plemenitem običaju) — kskor pravi omenjeni babjek, so nabrali med seboj, seveda iz „najplemenitejšcga namena*, lepo svotico 1115.87 kaj P Menda kron P Seveda! Dijaki na mestnem gimnaziju menda ne poznajo niti kron, niti avstrijskega denarja sploh ; poznajo le denar blaženo svoje „pa-trije" in to so — lire. Torej šo jndonkrat bodi povedano: Dijaki, dovnmSi letos občinski gimnazij v „italijanskem* Trstu, nabrali •o po pleosenitem navadnem običaja, sa .Lego ntsionale* U15.87 Italijanskih lir. Ako to ni lojalnost — za Italijo naareč — potem naj kdo drugi pokaie ie sijajnejše svoja ,patrijotiikft" čutila. Pa aaj je to po-polno« ? redu. Čuli ino na kompetentnom ■estu slovesno »trdilo —, da v Tratu n i irredente I Papež za pokojnega Carnota I« Rima jafljajo, da je odredil ar. Oće, da se obhajajo dne 25. t. na. t cerkvi Sv. Ivana * La> teranu inrtvaike slavnosti ta umorjenega Carnota. Zadruga triaiklh pekovskih pomočnikov. Minolo nedeljo ao imeli tukajšnji pekovski pomočniki svoj letoinji redni občni tbor. Ker je to sborovanje le .atrokovne, nikakor pa ne obče važnosti, ne bi je niti omenili, da ni o tej priliki izlil predsednik gospod Krail svoj gnjev na ubogi nai list. Stra* iansko smo se bili namreč samerili gospodu K r a i 1 u, reete Kralju, a tem, ker smo bili objavili ? it. 71. našega lista (večerno isda< nje) a dne 14. junija 1.1. vest „Čas bi bil!(, f kateri amo po vsej pravici grajali pisavo pristnih slovenskih imen ▼ proglasu pekov-skih pomočnikov (kaj ne gospod K r a i I P) in povdarjali potrebo slovenskih proglasov a jednostavnoga razloga, ker je ogromna ▼ e č i n a pekovskih pomočnikov slovenske narodnosti. Ta povsem primerna opaika je razburila gosp. Krailu živce tako, da je grajal nai list pri omenjenem iboru, čel, da namerujemo sejati raspor (!) med institucije, katerim jedini namen je blagor svojih zadružnikov, (kateri se najprej doseže s vse* rešilno italijanščino P ! Stavec), ter je sajedno pozval zborovalce, da naj se za Boga ne pridružijo naiemu menenju in da naj nikar nihče ne stavi predloga v tem smislu. No, mi ne maramo presojati vparlamentarnega" postopanja g. Kraila v tej stvari, ko se protivi opravičoni zahtevi, ki je v interesu ogromne večine zadružnikov. Saj mu je to do* kazal nek aadružnik, ki je stavil konkretni predlog v smislu naie opazke. — Ponavljamo ie enkrat, da nas notranji odnoiaji v pekov* aki zadrugi jako malo brigajo, obžalujemo le a stališča pravicoljubja, da se pekovska u* druga noče postaviti ne stališče jednako* pravnoati nasproti ogromni večini avojih zadružnikov, Zopet SO lagali! Razni dunajski in budimpeštanski listi ao prinesli te dni vest, da ne je vriila hišna preiskava pri uredniku lista „II Pensiero Slavo", gosp. Antonu Jakidu, da je ta preiskave v zvezi i neko rusko damo in emiserko, in slednjič da so zaprli uredniku Jakića vsled te preiskave. Vse te vesti delajo vao čast orijentelski fantaziji njih krivinosih izumiteljev, le žal, kajti i i m i I* Ijenaaoodkoncedo kraja, kakor amo izvedeli is povsem verodostojnega virs. Sicer pe bi lahko mislili, de je vse te vesti raznese! v svet slavni Correspoodens-Bureau, kajti vsi omenjeni listi so jih prinesli hkretb, t večernih izdeajih jednoga in ietige dne. Mi v Tratu smo ae sevena amijali, Lahi pa ao se čudom čudili, kako da se „zeprti" Je-kič tako veselo — sprehaja po Corau. IZ Podgrada se nsm piie: V petek t. j. G. t. m. savriene je bila kazenska pravda, katero je naperil gosp. deželni poalanec in nai župan Slavoj Jenko proti Franu M a r o 11 i j u iz Obrova, Ivanu Tončiču in Mihi Miklavcu iz Gradiiča radi razžaljenja časti. Ta pravda bila je jako obiirna ter se je obravnavala dva dni. Tožitelje je zastopal gosp. odvetnik dr. G u s t a v G r e g o r i n, tožence pa gosp. odvetnik dr. I v a n Mirti n o I i c h. Povod pravdi bile so govorice, katere so iirili toženci, a v prvej vrsti Fran Marotti, da je komisija, poslana na tožbo Frana Marottija od deželnega odbora istrskega, našla, da manjka v občinski blagajnici, katero opravlja gospod župan sam, veče svota denarja. Toženci ponudili so pri kazenski obravnavi dokaz resnice o okolnosti, da je omenjena komisija konstatovala primanjkljaj denarja v občinski blagajnici. Tožitelj pa je olohčal tožencem posel a tem, da je sam predložil takoj zapisnik o izvršeni ikontreciji kolikor rešitev deželnega odbora ter ie vrhu tega dal na ogled občinske račune. Iz vseh teh dokazov, katere ni bil tožitelj nikakor vezan predložiti, katere je pa prostovoljno predložil, da bo nasprotniki ne mučijo preveč z nemogočimi svoji dokazi ter da se stvar ne zavloče preveč, izhajalo je jasno, du ni manjkalo niti novčiča v ob- činski blagajni. Na podlagi iivedeoeg« dokazovanja obsojeni so bili vsi trije obdolženci v smislu §§. 487, 488 in 493 kts. sak. in sicer: Fran Marotti iz Obrovega na 150 gtd. globe osiroma e n m e s e c zapora v alučaju nesolventnosti; Ivan Tonć i* iz Gradiiča hit. 22 ne 14 dni zapora in Miha Miklavec iz Grediiča hit. 8 na 7 dni sapora. Toženci in tožitelj priglasili ao Toklik, prvi radi nekrivde, a tožitelj radi prenizko odmerjene kasni. Kaienske obravnava, sa katero se je jako interesirala tukajinja gospoda, bila je polna zanimivih epizod in morda je imel dopisnik od četrtka prav, ko je trdil, da a tem ne bode ie vse dovrieno, nego da bode se treskalo, da se nek dobro očisti. Saj čiatega zraka res potrebujemo v naši občini. Justitis. O priliki vrtna vaselico „Tržaškega Sokola" so preplačali sledeči gospodje : Mandič 40 kr., Bartelj in brate dr. Trinajstiča po 1 gl. 40 kr., Suban 50 nč., Perhavo 40 kr., nepoznan 10 kr., Trnoveo ml, 40 kr., Godina Benedikt 20 kr., Rožene 20 kr., Krajcer 40 kr., N. N. 20 kr., noter Kavčič is Gorice 40 kr., N. N, 40 kr., Vrebee 50 kr., Milavc 1 gtd., Krajne 70 kr., Prolog 70 kr., N. N. 40 kr., Poli« 40 kr., Vatoveo 2 gld., Csndolini 20 kr., drd. Abram 20 kr., Ščuka podpredsednik „Adrije" 70 kr., Ivan 1 gtd., dr. Pretner 1 gld., Truden 70 kr., Dominca 2 gld., Hočevar 10 kr., G. Cotič 1 gld., Turk 1 gl. 40 kr., F. Strekel 20 kr., Macak 70 kr. Skupno 21 gld. 80 kr. Nadalje so daroveli po bratu Nehrony-ju in dkerlu sa nakup novega telovadnega orodja sledeči gg.: Starosta dr. Gregorin 1 gld., G. Stepančič 1 gl., Nehrony 50 kr., Paternoat 50 kr., drugi telovadci 5 gld. 16 kr. Skupaj 8 gld. 16 kr. Veem blagim darovateljem iareke prisrčno sehvalo ODBOR. Nazvoat uradnik. Minolo nedeljo ss je atevil sodiSču načelnik finančne postaje na Dunajskem aevernem kolodvoru, obtoieč se, da je poneverii svoto 550 gld. Isjavil je, da si je pridržel platio nekege finančnega straž-nika, ki je bil na dopustu in plačo njemu podrejenih mfiž. Tajnosten stral. Pooblaščeni smo javiti, da ja bil zasebnik Bader izpuičen is bolnii-niče, ker so se sdravniki prepričali, da ni bolan na duhu. Popolnoma neresnična je pa vest, katero so o tej stveri raznesli v svet rasni tukejinji listi, čei, de je dokazala policijska preiskava, da je Baderjeve histe-riika soproga ustrelila na svojega mola. Policijsko* Hiini posestnik Joiip Mike-luci, umirovljen uradni sluga, stanujoč ns Škorklji hit. 32, bil je toliko nespameten, da je pripovedovel dvema „ienioama" o svojem „aakladu* in to: 211etni brezposelni dekli Frančiški Narobe ia Trsta, stanujoči na Škor-klji hit. 31 in 20letni Amaliji omoieni Kohl, atenujoči na Škorklji hit. 67. Pohvalil se je bil nemreč, da ima v kleti v nekem loncu skritih 200 gld. v kronah, tolarjih itd. „Pre-frigani" Ženski sti dobro vporabili to informacijo in predvečerainjem odnesli „laklad". Včeraj po noči odvedli so ptičici t zapor in ju stavili deželnemu aodiiču na raspolagenje. Nekaj ukradenega denarja so naili pri očetu Kohlove, Sosiču,vRojanu hit. 17 ostalo papri Kohlovi sami. Nakana je bils torej jako dobra, a vspeh je jako slab. Kolsdar. Danes (10.): Amalija, dev. ; Felioita. — Jutri (11.): Pij I., pap.; Veronika, dev. — Prvi krajec. — Sotnoe izide ob 4. uri 26 min., zatoni ob 7. uri 43 min. — Toplota včeraj: ob 7. zjutraj 25.2 stop., ob 2 pop. 31 stop. Lotorljake številke. Izžrebane 7. t. m. Trst 11, 31, 69, 59, 33. Budimpešta 48, 7, 33, 34, 59. Lino 6, 25, 50, 59, 24. PravilaJratovšfiine 88. Cirila in Metoda V Trstu, § 1. Ime in sedež. — Društvo se imenuje „Bratovščina sv. Cirila in Metoda", s sedežem v župnej cerkvi sv. Jakoba v Trstu. § 2. Namen „Bratovščine— Nameii „Bratovščine" je češčenje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metodija s cerkvenimi svečanostmi in posebno s sv. masami in cerkvenim petjem v slovenskem jeziku, kolikor to dopušča premoženje „Bratovščine". § 3. Udje „ItratovVine." — Udje „Bratovščine" so: a) ustanovni, b) redni. Prvi plačajo enkrat za vselej 10 gld. (ali 20 kron); drugi pa, in sicer možki na leto I gld. (ali 2 kroni); ženske pa 50 nvč. (ali eno krono). § 4. Kdo sme biti ud? — Ud te „Bratovščine" sme biti vsak katoličan, možki ali ženska, ki se oglasi pri odboru in obljubi, da bode izpolnjeval dolžnosti „Bratovščine". § 5. Dolžnosti udov. — Dolžnosti udov so: a) plačati letnino, oziroma ustanovnino, kakor v § 3; b) moliti vsaki dan v čast sv. Cirilu in Metodiju „En Očenaš in Češ-čenamarijo" s pristavkom: „Sveta Ciril in Metod, apostola Slovanov, vodita nas po pravi poti v sveti raj!*; c) po svoji moči namen „Bratovščine" pospeševati. § 6. Pravice in koristi udov. — a) Udje imajo pravico udeležiti se sej in občnih zborov. Pri prvih imajo pravico le nasvete dajati, pri drugih tudi glasovati in sklepati; b) vsaki mesec se čita vsaj ena sv. maša za žive in umrle ude, posebej še za vsacega umrlega uda ena sv. maša; c) popolni odpustek dobč udje na dan pristopa k „Bratovščini" in na praznik sv. Cirila in Metodija (dne 5. julja) ali pa med osmino, ako vredno sprejmejo zakramenta sv. Pokore in sv. Obhajila, ter molijo za zjedinenje vseh Slovanov s katoliško Cerkvijo; d) odpustek 300 d ni j pri vsaki sv. maši, ako pobožno opravijo molitev: „O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodiju k edinosti vere poklical, dodeli, prosimo, da se vsi slovanski narodi zopet zjedinijo v Tvoji sv. katoliški Cerkvi, da bode, kakor v nebesih tako na zemlji, en hlev in en Pastir. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. — Sveta brata, Ciril in Metod, prosita za nas I" (Konec prih.) Najnovejše vesti. Madonna dl Camplgllo 9. Cesar in cesarica udeležila sta se danes sv. maie v božje« potni cerkvi, ki je bila polna pobožnega ljudstva, potem sta napravila ialet na goro „Brente Alta", kjer sta obedovela v planinski koči. Mnogobrojno kmetako prebivalstvo je spoitljivo pozdravljalo cesarsko dvojico, iz* javljajoč svojo brezpogojno udanoat. Budimpeita 9. Ia verodostojnega vira zagotavljajo, de ae menda ruski cesarjevič* prestolonaslednik ne poroči s princesinjo Alieo Heseniko, kajti car sam se baje protivi temu zakonu, ker je zaročnica zelo slabega zdravja. Budimpeita 9. Kraljevska kurija se bode bavila jutri in potem ie nekoliko dnij a znano razpravo aaradi spomenice Romuncev, ki se je bila vriila v Koloiu. Piton 9, Danes ob 11"/« uri avečer raz-počil je dinamit v hramu dtlniike pivovarne. V bližini so naili uiigalne vrvice in raastre-Ijivne kapsulje. Poslednje prihajajo in nekege rudnike. V iatej ulici so reabite vae iipe. Nil 9. Tu so aaprli včeraj nekega anarhista, kar je provzročilo veliko raaburjeoost. Ljudstvo spravlja ta dogodek v aveao z okol-nostjo, da je ravno sedaj tu kraljevi dvor. Srodac 9. Občinske volitve so se aavriilo sinoči. Zmagali so vsi vladni kandidatje, Stans-bulovci so popolnoma propadli. PatorblirQ 9. Ia Sredca doilo vesti javljajo, da nameruje princ Ferdinand v kratkem pomilostiti vse bolgarske politiike begune. Peterburg 9. „Novosti" javljajo ia do« brega vira, da se cesarjevič poroči ie - le koncem prihodnjega leta. Neapelj 8. Tukajšnjemu listu „Roma" je doilo pisao iz Palerma, katero javlja, da je policija zasledila anarhistiiko zaroto, ter je zaprla 7 oseb. Zaroti je bil namen usmrtiti poveljnika Lofarina in druge odličnjake. Paril 9. Italijanski anarhist Marselli je krifal v IIerbaixju na javni ulici: „Živel Ca-serio!" Množica ga je napadla ljuto, bijoč ga s pestmi, petami in palicami ter vrgii ga aledojič ob tla, kjer so ga teptali. Prihitevii stražarji so ga komaj reiili pred maičevanjem ljudstva. Marsellija so nprovedli v bolnišnico z razbito črepinjo. Saint-Ld 9. Razun Santa Baldi-ja zaprli so ie druge tri anarhiste — namreč Italijane: Zampiera, Togniolli-ja in Maranduosca — koji so doili tu sem ia Cette in ao na sumu, da so se udeležili zarote proti Carnotu. oBzaljc Softofi! Odbor sklenil je, da se udeleiimo ustanovitve bratskega nam druitva v Postojni. Da se dogovorimo o podrobnostih tičočih se te zadeve, pridite danes t. j. 10. t. m. ob 9'/. uri avečer v telovadnico. ODBOR. Opozarjamo nače 56. čitatelje, da ne žo dne 12. julija izžrebajo Dunajske srečke. med katerimi je S glavnih dobitkov po 10.000 Trgovinski bvacjavi. Bnilmpsšta. Plenica sa jesen 6 91-8.93, ta ■pomlad 7-25-7 28 Komen sa jnll-avgust 5 04 do 606 Ovea sa jesen 5-90-5 93. Ri 5 20-5-22. Pieoies nova od 77 kil. f. 7*00—7 05, od 78 kil. f. 710-715, od 79 kil. I. 7 90-7-25. od 80 kil. f. 7 25-7 35, od 81 kil. for. 7-90—7-45. Ječmen - •— $ proso —•—.— Povpraševanj* in ponudbe po pienioi srednje. Prodalo se je 20.' 00 met, stot. stalno. Vreme lopo. Praga. Nerafinirani sladkor sa julij f. 15.55 nova roba sa september f. 14-60, bolje. Bavrs. Kava Santoa good average s a juli 97 BO, sa november 88 25, mirno. Haabarg. Ban to* good average sa juli 78-50. september 75-50, december 69 25, mirno. DuuOaka bo: Drlavni dolg v papirju . m „ v srebru Avstrijska renta v slatu , , v kronah Kreditne akcije . . . . London 10 Lit..... Napoleoni...... 100 mark...... 100 italj. Ur..... jnUjsi iaaa. danes pred včeraj . 98-05 9805 . 9810 98 -. 189.-- 128-15 . 97-90 97-90 . 950 50 850-25 . 125 40 185-95 . 9-96'/, 9 »67, . 91-377, 81-427, . 44*40 4460 Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri nlYvaikeveuu) prodaja črna in bela vina prve vrtite iz prvaUcih in dornberikih vinogradov, in sicer: domače črno po 3H, belo po 38, modra frankinja po 40, irno kratko po 40 in ritlink po 48 nč. liter, Izvrstna kuhinja. — DrSeč te gesla: . Rojak k rojaku", priporoča ae podpisani ta obil obisk. AtUon Vodopivec, gostilničar. Denarna posojila posreduje za dostojne ljudi vsaeega stanu na is-dolinice, menjice in osebni kredit proti smernim obrostim in ugodnim pogojem za vra£evanje Odčn-Rosen*wetg, Budapeita Nefelejts-ulica 9. pV Korssponds&oija nsmika. Gostilno s prenočišči ALLA NUOVA ABBONDANZA ulloa Torranta IS, 24-7 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svetimi jedili do 2. ure po-polunoČi, s isTistnimi namiznimi in desertnim! vini ter izvrstno kuhinjo. Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno poRtreibo jamči poniinl F. FAVERO. Dunajske srečke po I krono 5 glavnih dobitkov po I Žrebanje le jutri 1 kron Srečke priporočatat Mand«>1