G-ospodarske stvari. O vzieji konjev dirjalcev v AvstHji. Vehko vrednosti za naSo državc- je obnovljenje državne kobilarne (živbčarije) v Pibru, zakaj upati smemo, da bode zdaj država skrbela za to, da se bode v Avstriji vzgoja konjcv dirjalcev povspeSila. Ta stroka kor.jereje bila je do sedaj pri nas zelo zaneinarjena. Amerifiani, Avstralijani in Rusi so nas v tein presegli. Sicer je tudi do sedaj bila državna kobilarna za dirjaloe v Radavcu; vendur ta je tako oddaljena, da konjorojoein tostranske državnc polovioo ni bila pristopna. Z vesdjeiu pozdravljajo torej lostraiuki konjerejci državno kobilarno v Pibru. Toda zdaj bi morala država priskrb^ti vsnj enpga am^rikanskega žreboa dirjalca, Dobro pa bi bilo, če bi država kupila tudi nekatere take kobile. Vendar take kobile so sedaj zelo drage in ni verjelno, da bi si jih država oskrbela. Začasno si bodemo morali pomagati s tem, da bodemo v izrejo dirjalcev rabili angleške polnokrvne in polkrvne kobile. Pri izbiranji takih kobil pa je treba paziti, da so lepe postave, močno, vstrajne in posebno dobrt- dirjalke; da s prednjimi nogami močno grabijo in z zadnjimi zdatno pomagajo. Ako bodemo tako pazno zbirali ter le na.jboljše za pleme rabili, tedaj si bodcmo tudi doma izgojili izvrstne dirjalce. Posebno moramo rabili polnokrvne, ker imajo več duška, vzstrajnosli in hilrosti, ter se boljc plodijo, kakor pa drugokrvne kobile. Kmečki posli. Gotovo ni v nobenem stanu toliko pritoževanja, da manjka dobrih poslov, kakor ravno v kmečkem. Nekdaj bilo je veliko bolje, slišiš soglasno. Kdo je kriv ? Deloma posli, dcloma pa tudi gospodarji. Nekdaj bilo je življenje bolj patrijarbalično. Posli so bili, kakor udi družine, kar je dobro vplivalo na posle in gospodarje. Dandanašnji pa lchki proinet z lnesli in obrlnija se je zelo razvila in kar je mladega tišči ije v veliko škodo kmečkib gospodarjev. Zraven toga pa so ludi posli nepotrpežljivi, leni, nezmerni in razposajeni ter brepene po vživanji. Posledica temu je, da so goste službe in redke suknje pri poslih in gospodarjem na kvar. Pa tudi kmeti in kmetice so temu veliko krive. Marsikateremu gospodarju ni nič prav, kar posel stori. V vsem vidi lc hudobnost in porednost poslovo. Razun lega pa svojo slabo voljo, svojega »mačaka«, z eno besedo svojo .jezo in nevoljo hočejo na poslih si ohladiti, in loraj vedno zdaj tega, potem zopet onega posla zmerjajo. Tako obnašanje stori posle nevoljne in malosrčne tako, da zgubijo vse veselje do dela ter nič bolj hrepeneče ne želijo, kakor, da bi se prav kmalu rešili takih gospodarjev in gospodinj. l)a se bodo neznosne razmere zboljšale, morajo gospodarji svoji družini s pridnostjo in zmernostjo, posebno pa z Ijubeznijo in potrpežljivostjo lep zgled dajati; ob svojem času prijazno opominjati in resno posvariti. Močna klaja za teleta. Koruzo debelo znielji ali zdrobi! Potem nji prideni pol lanovega semena. Oboje zmeSaj ter zopet zamelji. Tej mešanici prideni pol drobno zmletega graha. Na primer na 100 litrov koruze vzemi 50 litrov lanenega semena in tej zmesi prideni 75 ali pa ludi le 50 litrov zmeletega graha. Tako pripravljena zmes je izvrstna piča teletom. Kako odpraviš škodljivi plevel iz ti-avnikov. Vzemi posodico, katera je zgoraj široka. Vlij v njo hudičevfga olja (Vitrioloel). Vzemi palčico, napravi v njo od s-podaj 5 cm na dolgo različne zaroze okrog in okrog. Tako narezano palčico pomakaj v hudičevo olje ter jo pritiskaj v srčica plcvela, kčUerega hočeš odpravili. Razjedljiva tekočina rani srčice raslline, deževnica in snežnka pa povzročila, da začne gnjiti in v spomladi je pokončana. Tako bi kazalo v jeseni roguzo in podlesek iztrebiti iz travnikov. Zahvala. Gesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Sp. Štajar v $1. .luriji ob juž. železnici je blagovolilo ttikajSnji šoli brezplačno podelili 200 sadnih divjakov in primerno število cepičev raznih plemenitih vrst. Neumorno delujočcmu društvu, čegar drevje najboljših vrst je že posajeno po vseh krajih Sp. Štajarske, bodi iskrena zahvala! Šolsko vodstvo Rraslovče, dne 13. sušca 1893. V. .1 a r c, nadučitelj. Gospodarske zadeve. Na Kranjskem je že 11 sirarskih zadrug s 391 zadružniki, leta 1891 so stržili 31.000 gld., na Goriškem pa 18 s 539 zadružniki in prodali so za 45.000 gld. sira, ter dobivajo od države znatne podpore. Na Šlajarskem so razmere za živinorejo jako ugodne in ko bi kmetijska družba v Gradcu nekaj za kmela storila, vstanovilo bi se lahko veliko sirarskih zadrug in več drugih koristnih naprav. Slovenskim kmetom še ovira si podružnice vstanoviti. Mariborska podružnica je v rokah nemške gospode, katera vsako leto enkrat, večjidel na nedeljo ali praznik med službo božjo zboruje in nemški obravnava tako, da sc jo kniet vdeležiti ne more in ludi nofie. Veselilo bi nas zvedeti, če se pri drugih podružnicah bolje godi. Tu pa tam je slišati, da imajo pcdružnice razno gospodarsko orodje in stroje, katere si udje izposojujejo, pri Mariborski pa menda nič, kar je najboljše za oči. Da bi se slov. ljudstvo izobrazilo in si tudi samo pomagalo, Vam dragi rojaki in rodoljubi, gorko priporočamo, naj bi sc v vsaki fari ustanovilo bralno in gospodarsko drušlvo. Častita duliovščina vas bode rada s svetom pa tudi gmotno podpirala in v slogi bo moč. —e— Sejmovi. Dne 17. marcija v Cmureku, v Lembergu, na Rečici, v Podčetrtku in v Trbovljah. Dne 17. marcija v Svičini. Dne 20. marcija pri Sv. Harbari v Halozah, v Sentilji pri (iradci, v Studencih pri Mariboru, v Ločah, pri Sv. Križi na Murskem polji, v Marenbergu, v Rušali, v Oplolnici, v Ljubnem, v Zibiki, pri Sv. Jederti, v Rogalci. Dne 21. marcija v Sevnici, v Rogatci, pri Sv. Jederti nad Laškim trgom. Dne 22. marcija v