fini
Leto XXI., St. 3
V Ljubljani, 10. februarja 1934
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko prai
Izhaja 10. in 25. dne v mesec«.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredniitvo in - > r a v a:
Ljubljana
'al 290.
STROKOVNI ČASOPIS
Čekovni račun Štev. 13.562. Telefon interurban it. 3478.
Ali je bednostni fond socijalna ustanova in naj postane socijalna ustanova !
»Kmečki list« (on nosi naslov »Kmetijski«) od 24. januarja 1934 je napisal o uporabi bednostnega fonda, da se mora deliti v prvi vrsti na okraje, kjer je pomoč najnujnejša, ne-glede na to, če se ga v tistem kraju tudi prav nič ne nabere. In pri tem aludira na revne kmete, češ, da oni na pr. kupujejo železo, ki ga izdela kovinar in zato morajo biti tudi podpirani. Med drugim pravi:
»Zato pa je bil tudi bednostni fond zamišljen ne le kot krajevna dobrodelna ustanova, ampak kot velika socialna ustanova za celo banovino! Je z bednostnim fondom prav podobno kakor je z bolniškim zavarovanjem, kjer marsikdo plačuje znatne prispevke leta in leta, ne da bi sam kaj nazaj dobil, ampak zato, da dobe potrebno pomoč tisti, ki jo potrebujejo! To je pomen socialnih ustanov in taka ustanova mora bednostni fond tudi ostati!«
To se pravi po mnenju tega »Kmetijskega lista« in gospode okrog »revnega kmeta«, naj bodo odtegljaji od mezd, ki jih prejema delavstvo, tudi za podporo bednemu kmetu in da se je zato ta bednostni fond ustanovil. Že prav, vendar, prvič, se je bednostni fond ustanovil za brezposelno industrijsko delavstvo, da podpira svoje brezposelne sotrpine, zato se samo od njega in podjetja, v katerem dela, odtrguje ta »bednostni fond«. Od ve-leposestnika-kmetijca, od posestni-ka-kmetijca, od srednjaka-kmetijca, ki bi morali v prvi vrsti biti s takim davkom obremenjeni, ali se tam odteguje? In zakaj ne?
In če bi že naj bil »bednostni fond« splošna socijalna ustanova, potem se ne sme odtegovati od skromnih plač in mezd delavcev in uslužbencev prav nič, a od podjetij, meše-tarjev in kmetov-posestnikov pa premoženju primerno. Nikakor pa se ne sme ta denar uporabljati za službe, ker sinovi in hčerke tistih kmečkih starišev, ki so lahko zmogli študira-nje otrok, so sinovi in hčerke takšnih kmetov, ki niso bedni in revni, a »bednostni fond« iz	ih mezd
delavstva izvlečen, ni in ne sme biti zato uporabljen.
Banovinski svet mora sedaj na svojem zasedanju ta fond ukiniti in najti, oziroma skleniti obdavčenje privatne lastnine, da se bo lahko podpiralo vse tiste, ki nimajo privatne lastnine.
Proti novemu uslu2-benskemu davku
Strokovna komisija je z Delavsko zbornico poslala Centralnemu tajništvu v Beogradu glede davščin sledečo zahtevo;
V	načrtu novega finančnega zakona je glasom časopisnih vesti predlog, da se bo poviSal davek na delavske in nameSčenske mezde z 1% mezdnih izplačil.
Ukrenite vse potrebno, da se to novo obdavčenje delavstva prepreči.
Na našem področju se pobira že V/ % davek na delavske plače v korist banovinskega fonda za zasilna dela. To višje obdavčenje je na našem teritoriju že dosedaj enako prispevku za starostno zavarovanje, kakor ga predvideva zakon o zavarovanju delavcev.
Trdi se, da se to zavarovanje radi gospodarske krize ne more izvesti. Če se pa lahko obdavčijo z višjimi zneski delavske plače za splošno obdavčenje, četudi je iz efekta, ki ga daje donos uslužbenskega davka in drugih davčnih vrst, je docela jasno
razvidno, da so bili obdavčeni dohodki delavcev in nameščencev že pred tem povišanjem mnogo višje, kakor dohodki ostalega prebivalstva. Ta trditev je v referatu, ki ga je imel tajnik ljubljanske Delavske zbornice na zadnjem kongresu Delavskih zbornic v Beogradu, na katerega številčne utemeljitve se lahko tu sklicujemo, z dokazi podprta.
Vkljub vsemu temu delavstvo v Dravski banovini proti novemu l'A% obdavčenju v korist fonda za zasilna dela svoj čas ni započelo protiakcije, v pričakovanju, da se bo porabil ta od obrtnega in industrijskega
Koncem leta 1933 je bil z velikimi oficijelnimi svečanostmi otvorjen v Ljubljani blagoslovljen in predan svojemu namenu (?) nov »Delavski dom«, monumentalna palača, ki naj bi nudila delavcem, predvsem tudi brezposelnim, potrebno streho in pribežališče zlasti sedaj pozimi. Vsaj tako si delavska javnost tak azil predstavlja.
In »Jutro« je celo z debelimi črkami zapisalo, da je mestna občina dala delavstvu krasno, monumentalno stavbo.
Iz hišnega reda te nove institucije pa vidimo, da to ni nikak azil za najpotrebnejše, za brezposelne in brez-domovce, temveč cenejši hotel za take, ki imajo delo in neke gotove dohodke, ki si za svoj denar v drugačnem slučaju lahko tudi kje drugje dobili potrebno stanovanje, čeprav ne z istim konfortom, kakor v novem Delavskem domu. Oni, ki bi bili zlasti sedaj pozimi pomoči najbolj potrebni, ki bi bili srečni, če bi se imeli kam zateči na toplo čez noč, kjer bi dobili tudi malo tople juhe zastonj, in takih imamo po naših mestih na stotine, bodo pa še nadalje lahko zmrzovali po dnevi po cestah in za vogalih, ponoči pa v kakih šupah za seno. Res, ni dosti 5 Din za prenočnino, a. kje pa jih naj brezposelni vzame? 150 Din za mesečno najemnino je pa brezposelnemu že celo bogastvo. Je v Delavskem domu baje tudi skupna prenočilnica s kakimi 20 posteljami, a je določena samo za potujoče delavce, ki potujejo v služ-
delavstva zbrani davek za omiljenje brezposelnosti obrtnega delavstva. Banska uprava je razdelila dohodke tega fonda brez ozira na zgornji kriterij, na vse sreze in upravlja iod po takem pravilniku, da se industrijsko delavstvo, če je brezposelno, iz tega fonda običajno ne da pomagati. Zato zahteva naše delavstvo, da se stori vse, kar je mogoče, da se od dosedanjih, zlasti pa še od novih viSjih obdavčenj odustane. To vsaj v tem primeru, če se ne dobi garancij, da bo delavstvo in nameščenstvo od takih višjih obdavčenj res kaj imelo.
bo in ki jih Borza dela pošlje tja. Koliko pa je takih? Večina je že davno izčrpala vse pravice pri Borzi dela in povsod drugod. Njih upanje je edino še juha pri Frančiškanih. Ti ne bodo imeli od palače na Gosposvetski cesti prav ničesar.
Drugod po svetu, na primer na Dunaju, je v vsakem mestnem okraju po en azil za brezdomce* ki se vzdržujejo iz mestnih in drugih javnih fondov in v katerem vsakdo dobi prenočišče in skledico juhe popolnoma zastonj in se ga ne vpraša, ali ima do tega kake pravice, niti ne kdo in kaj da je. Kdor išče prenočišča v azilu, ga je gotovo potreben, ker je brez doma. Tudi tista mala hišica, ki jo sedaj v Mariboru zidajo kot nekak azil, ne bo mariborskim brezposelnim v tem pogledu ničesar koristila. Dobro je kar je, ali to ni ono, česar smo pričakovali,	’’•'mohvaU *
V- ,
T.ejS?fe! Jb i r*«v rcsiitii'-^n''.. Delavstvu ni mestna občina dala tega doma, nego je ta dom postavljen iz denarja, ki so ga samo delavci in res samo delavci morali plačati. To so orispevki za Borzo dela, ki se stekajo tudi v fond za zgradbe.
In — iz delavskih žuljev narejena »monumentalna palača« ne da delavcu ničesar, ker nimajo v nji besede, v., •' na.«© '"’■‘V*'. ' a,1*or '''
'*i .	.	-*
?•"	„	J,
* Tj ^
Tuji kapital v jugoslovanskem gospodarstvu
»Trgovski list«, ki izhaja v Ljubljani, je prinesel članek, ki ga priobčujemo tudi mi, ker zanima tudi delavstvo,
Ured.
V svoji božični številki je objavil »Jugoslovenski Lloy« o udeležbi tujega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu zanimiv članek, iz katerega posnemamo:
Takoj po preobratu je nastalo velikansko povpraševanje po kapitalu. Domači kapital se je ustvarjal z nabiranjem hranilnih vlog v nezadostni meri. Ta nedostatek je bil v dobi inflacije nadomeščen s tiskanjem bankovcev. Ko pa je leta 1923 nastopila deflacija, se je pomanjkanje domačega kapitala pokazalo v vsej sili. Tedaj se začenja dotok tujega kapitala, zlasti v zapadne pokrajine naše države. Denarni zavodi v teh krajih so izkoristili svoje prejšnje zveze z dunajskimi in budimpeštanskimi denarnimi zavodi. Posledica tega je bila, da je prevzel dunajski kapital v Hr-vatski in Slavoniji 30%, v Sloveniji 20%, v Bosni in Hercegovini 25% in v Vojvodini 30% od vse delniške glavnice. Budimpeštanske banke pa so prevzele v Hrvatski in Slavoniji 10%, v Bosni 10% in v Vojvodini 40% vsega delniškega kapitala. Udeležba čehoslovaškega, francoskega in angleškega kapitala je bila sorazmerno le slaba.
Ko je prišlo v jeseni leta 1929 do poloma, se je tudi kapital umaknil iz Jugoslavije, pa čeprav niso nastopili nobeni pravi razlogi za ta umik. Ta odtegnitev dunajskega in budimpe-štanskega kapiala je bila tudi posledica lastnih težav, ki so zahtevale čim večjo mobilizacijo kapitala, da bi mogli dunajski in budimpeštanski denarni zavodi ohraniti svojo likvidnost. Za časa konjunkture je ta tuji kapital prejemal ogromne obresti iz našega gospodarstva, kakor hitro pa je nastala le prva težava, se je takoj umaknil in s tem prizadejal našemu gospodarstvu ogromno škodo. Vsled nerazvitosti našega domačega denarnega trga je bilo naše gospodarstvo navezano le na kratkoročna tuja posojila, v času krize pa se je izkazalo, da je tuji kapital nenevaren le, Če je dan kot dolgoročno posojilo industriji. Kratkoročna tuja oosojila bankam so se izkazala kot slaba. Prav tako se je izkazalo za slabo prevzemanje paketov naših delnic po tujem kapitalu, kjer je tujina vedno kot prva uničevala tečaje naših nacionalnih vrednostnih papirjev. Stalni pritisk dotoka naših efektov iz tujine je neprestano preprečeval vsak ugoden razvoj na našem denarnem trgu. To so glavni razlogi upravičenega nezaupanja proti tujemu kapitalu, zlasti pa proti dunajskemu in budimpeštan-skemu, ki nista originalna, temveč samo draga posredniška kapitala.
V jugoslovanskem gospodarstvu so v glavnem angažirani avstrijski, madjarski, francoski, čehoslovaški, nizozemski, italijanski, švicarski, belgijski in angleški kapital.
V jugoslovanskem bankarstvu je najbolj udeležen avstrijski kapital in to zlasti v denarnih zavodih v zapad-nem delu države in v Bosni. Zlasti je bila udeležena Oest. Credit-Anstalt, katere polom je nad vse težko občutilo jugoslovansko gospodarstvo, ko je začela mobilizirati svoje jugoslovanskemu gospodarstvu dane kredite. Credit-Anstalt je imela večino
m
if lij/,-j
’ ' J „1
T. M.
ZIMA
Zima, kruta zima bela, do kosti nas je izžela.
Že poprej ni bilo dosti, zdaj pa se še več jih posti. Mati košek je zadela, da otroke bi ogrela, v gozd je šla nabrat suhljadi. Komaj vlači se M *■- '
Pa jo spazi gozdna straža in se rvi i- zgraža,
košek z drvami zapleni, zagrozi ubogi ženi:
r
...	fji'*
Bedna žena solze lije —,
— deco plašč leden pokrije -
p - .1
II
Azile" otvarjajo z imenom »Delavski dom“
delnic v ljubljanskem Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo. To večino je pozneje prevzel domači koncern pod vodstvom veleindustrijalca Westena. Velike pakete delnic je imela Credit-Anstalt še pri Jugoslo-venski-Union banki v Zagrebu, pri Hrv. sveopči kreditni banki v Zagrebu in pri Ljubljanski kreditni banki. Niederosterreichische-Escompte Bank je imela večji paket delnic Bosanske 'industrijske in trgovske banke. Wiener Bank-Verein je bila angažirana v večji meri pri Sveopšti Jugoslaven-ski banki in pri Zemaljski banki za Bosno in Hercegovino.
Madjarski kapital je ime! večji paket delnic Hrv. sveopče kreditne banke in Jugoslovenske Udružene banke v Zagrebu. Madjarska eskontna in menjalna banka pa ima večino delnic Jugoslovenskega kreditnega zavoda v Beogradu. Poleg tega je bil 'madjarski kapital interesiran pri nekaterih denarnih zavodih v Vojvodini.
Z manjšimi zneski so bile udeležene nemške banke Mendelssohn & Co., Deutsche Bank in Disconto Ge-sellschaft pri Hrv. sveopči kreditni banki v Zagrebu in Zemaljski banki v Bosni. Švicarski kapital (Schweize-rische Creditanstalt v Curihu) ima večino delnic Srbsko-švicarske banke v Beogradu ter večje angažmane pri Sveopštem Jugoslavenskom d. d., Bosanski industrijski in trgovski banki ter Zemaljski banki v Bosni. Od čehoslovaških bank ima Živnosten-ska banka večino pri Jugoslavenski
banki v Zagrebu, Češka industrijska banka pa večino Hrv. obrtne banke v Zagrebu, dočim so druge čehoslo-vaške banke udeležene le z manjšimi zneski.
Italijanski kapital zastopa v jugoslovanskem denarništvu Banca Com-merciale Italiana, ki ima večino delnic Hrvatske banke v Zagrebu, dočim sta angažirana zavoda Unione di Credito v Milanu in Banca Commer-ciale v Trstu le v manjši meri.
Od angleških bank ima Anglo Internacional Bank v Londonu večji paket delnic Jugoslovenske udružene banke v Zagrebu pri kateri so z manjšim številom delnic angažirane še nekatere druge angleške banke.
Francoski kapital je v večji meri udeležen edinole po Union industri-elle et Financiere v Parizu in sicer pri Hrv. sveopči kreditni banki v Zagrebu, pri kateri so še udeležene francoske banke Banque de 1'Union Parisienne, Schneider & Co. v Parizu. Banka de Paris et Pays Bas v Parizu je angažirana pri Jugoslovanski udruženi banki v Zagrebu.
Holandski kapital je angažiran s posredovanjem Amstelbanke (Amsterdam) pri Jugoslovanski udruženi banki v Zagrebu. Belgijski kapital je angažiran po zavodih Banque de Bruxelles, Mutuelle Solavy, Socičtč General de Beige, Banque pour l’Etran-gere in sicer pri Jugoslavenski udruženi banki, pri Sveopči Jugoslovanski Bankarski d. d., pri Zemaljski banki za Bosno in pri Bosanski industrijski in trgovski banki.
Triglav moki
Pa ne tisti, na katerega plezajo turisti, ampak tisti, ki izhaja vsak teden redno 'kat solnce v Kranju in ki prinaša diuhovite članke izpod' neumornega peresa nekega g. Z. K. Pred volitvami v D. Z. je porabil cele škafe tiskarske barve, da jo je 'polival po marksistih, sedaj pa se je lepo umiril in počiva na lavorikah dobljene »zmage«. Pred volitvami je izgledalo, kot da nad usodo privatnih nameščencev joče vse: uredniki, žurnalisti, tiskarnar, stavci in še celo ipapir je bol nekam fajhten. Tako genljjvega sedaj — iz-vzemši romana, ki izhaja kot podlistek — ni več videti. Sedaj »Triglav«, enako kot »Jutro«, »Slov. Narod« in »Slovenec« lepo molče in pišejo o neki pošasti, ki je baje še bolj nevarna kot marksisti. Kajti ta pošast se ne da poSlatati. Je pa 'drugače zelo zani-
miva, bolj kot brezposelni, ki jih je toliko, da bi jih vse v muzeje sploh ne mogli spraviti.	I !
Sicer se pa kranjski žurnal drži sila modro. Na članke v našem delavskem časopisju sploh ni odgovarjal. Čemu neki. Zakaj pa je pregovor: »Kdor molči — desetim odgovori«. »Triglav« pa ije odgovoril mnogo večjemu številu — nameščencev. Sedaj vedo naši tovariši v Kranju, 'kaj je pravzaprav plava farbca. To je: daljši delovni čas, nižje plače in slično.	v.
Torej »Triglav«, golobček dragi, povej nam zotpet kaj kmalu kakšno o marksistih. Pa tako, da se jih bo kaj prijelo. Na svidenje!	Krvnik.
(Po »Priv. nameščencu«.)
Anketa o delovnem Casu
Strokovna komisija za Slovenijo je izvedla pismeno anketo y okrog 230 podjetjih o delovnem časa, mezdah, o vajencih in vajenkah. Po veliki večini so razmere protizakonite in naravnost škandalozne.
Ves materijal je predala Delavski zbornici z zahtevo, da se kršitelje prijavi oblastem v kaznovanje. Statističen materijal je
dragocen in prikazuje pravo sliko pogojev, pod katerimi delavstvo in vajenci delajo.
Na seji Del. zbornice se {e ta pritožba Strokovne komisije razpravljala in se {e sklenilo strogo postopanje napram kršilcem socialnih zakonov in da se vse to sporoči tudi ministrstva.
Sodrugi! Sodružice!
Današnji številki prilagamo zadnjo »Del, Politiko« radi poročila o
ustanovitvi delavske stranke,
Mncgo članov je že sedaj naročenih na »Del, Politiko«. Ti jo bodo dobili dvakrat. Prosimo vse tiste, da jo izreče svojim znancem, naj pazno či-tajo poročilo o kongresu Socialno-demokratične stranke.
Ostale sodruge pa opozarjamo še posebej na to lepo poročilo, ki opisuje le delen izraz razpoloženja in navdušenja, ki je tam vladalo, ker se
vse to, kar smo tam videli in občutili, ne da točno popisati.
Temelji za boljšo bodočnost našega delavstva so položeni. Čim bo stranka potrjena, jo bomo ustanovili povsod, kjer imamo pristaše in organizacije.
Vas pa, ki še niste naročniki »Del. Politike« ponovno pozivamo, da jo naročite, sedaj se prične tudi borba na političnem polju in v tem boju ne morete biti brez lista.
Naprej za novo razvito rdečo zastavo!
Nasilje in blaznost
Miselnost Adolfa Hitlerja in njegovih sodelavcev (od katerih se je eden, in to državni minister Goring, že celo zdravil kot nevaren bolnik v blaznici), je izrazito slično toposti in silni omejenosti ruskih birokratov iz leta 1860. Ruska mesta so v teh časih ®trogo in neizprosno zasledovale ivojaške ekspedicije in eksekucije, ker se ta mesta po uradnih poročilih niso hotela prehranjevati z industrijo in trgovino, marveč samo s poljedelstvom. Blagor na ta način izvajane industrializacije so okusili še v letu 1858 prebivalci mesta Solca v pskoviski guiberniji in leta 1860 prebivalci mesta Spassk v rja-zanski guberniji. Ruski bedasti birokrati so
domnevali, da bodo z bodali naenkrat iz-premenili način življenja ruskih poljedelcev ter da bodo izkopali ali izgrebli veliko industrijo kar morda iz zemlje.
Nemški hitlerjevci so še neumnejši in nasilnejši. Živijo v domnevah, da je mogoče z nasiljem regulirati velike miselne toke, da jih je mogoče po potrebi tudi uničiti in na ta način privesti v deželo blagostanje. Neki star angleški pregovor pravi: »Majhne šale trpi človek dolgo, velike pa samo kratek čas, toda iz nikogar se ne moreš dolgo norčevati«
Z nasiljem je popolnoma tako.
(Prir. Cv. K.)
Preklic
Kranj, 8. januarja 1934.
Gospod
Josip Kopač, ravnatelj Del. zbornice,
Ljubljana.
Vljudno Vam sporočamo, da smo na dveh vidnih mestih v tovarni »Ju-gebruna« razobesili sledečo izjavo: »V izogib nepotrebnim mržnjam izjavljamo podpisani, da so govorice o nekorektnem postopanju g. Josipa
Kopača, ravnatelja Delavske zbornice v Ljubljani, v tovarni »Jugobruna« v Kranju popolnoma neosnovane, ter mu tem potom dajemo zadoščenje.«
Smatramo, da Vam predstoječa izjava zadostuje, ki jo lahko priobčite v listu »Delavec«.
Zahvaljujoč se Vam za konciliant-nost beležimo
Hrovatin Alfonz; Holy Zdenko;
Hafner Franc.
Besede ruskih dr2avnikov
Kdor nas bo napadel, bo poražen!
Svetovno časopisje in tudi slovenski dnevniki so pisali mnogo o 17. kongresu vseruske komunistične stranke, ki ii je prisostvovalo 2000 delegatov in je kot prvi govoril predsednik sveta sovjetskih komisarjev (ministrski predsednik po naše, op. ur.) Molotov, ki je v velikem govoru orisal vse spremembe, ki so se izvršile v Rusiji od zadnjega kongresa pred tremi in pol leta.
Molotov je govoril;
»Rusija je med tem časom 'prešla k veliki ofenzivi proti kapitalizmu v državi. Naši neprijateJji so prerokovali polom naše petletke, toda izkazalo se je, da Rusija ni potrebovala pet, ampak samo štiri leta, da je izpolnila načrt, ki si ga je dala. Danes imamo v Rusiji domačo industrijo, ki je tako močna, da lahko oskrbi Rusijo z vsemi potrebami brez vsake pomoči iz inozemstva.
Kakor vsa prejšnja leta, moraimo tudi na letošnjem kongresu imeti odprte oči za grozeče vojne nevarnosti. Položaj na Dalf-njem vzhodlu nam narekuje največjo previd-
nost ter nam nalaga tudi najvišja junaštva, da branimo ozemlje, ki ga nam >e dala ok-toberska revolucija. Mi smo za mir, naja politika fe politika miru na vse strani, a kljub temu moramo obrniti veliko pozornost rdeči armadi, ki mora postati naše najbolj udarno sredstvo za vzdrževanje miru pri nas in okrog nas. Nikogar ne bomo napadali, ampak to lahko rečemo, da bomo vsakega, ki nas bo napadel, porazili. Za to imamo ne samo neuklonljivo voljo, ampak tudi vsa potrebna sredstva.«
Stalin je na zboru komunistične stranke imel štiri ure dolg govor. Govoril je tudi o zunanjem političnem položaju. Dejal je, da se je razmerje sovjetske Rusije s Poljsko in Francijo zelo zboljšalo. Rusija bo le naprej vodila politiko mir« in skuiala zboljšati svoje odnose z vsemi državami. Toda v istem času se bo pripravljala na vsako možnost.
O sporu z Japonsko se je Stalin tako-le izrazil:
Janez Samojev:
Pot, ki vodi k soncu, k svobodi . . .
(Beležke o gostovanju dobrunjske »Svobode«. Režija »Rdečih rož« Svobodaša Joža Mazovec.)
MI v svojem ustvarjenju samega sebe in svoje atmosfere, je svež in silen faktor prihajajočega človeka. In vsi tisti jazi v tej celoti so kakor električni valovi svetlobe in toplote v impulzivnosti novega življenja.
Nedelja je, 4. februar 1934. 20. ura. Zvonec je zazvonil tam na steni pri vhodu v dvorano Delavske zbornice, kakor bi klical:
»Sedaj se	bo	odgrnil zastor	tam na
odru in če hočete	videti košček	življenja
delavca-človeka. delavca-sužnja. delavca-trpina
A.	jt	i
vt#r» '*!!'- '•	A	»	,	. .	.	.
In stopil	sem	v dvorano z	drugimi,
da	nas je bilo	vse	polno. Luči so	ugasnile.
Tema je objela nas vse, kakor da nas hoče odtrgati iz vsakdanjosti in pokazati zgodbo, ki nam je sicer poznana, a vendar nepoznana.
Tami pred nami, na odru pa ie zdajci zasijalo. Košček dneva je bil tam, košček življenja sedanjosti, dejartja in nehanja nas samih...
In sem gledal. Bilo je kakor da sanjam.
Sobica delavca, žena vsa tuberkulozna, delavna, skrbna, z možem eno. Njena sestra, dekle zavedajoče se svojega »jaza«, skupnega MI, njen zaročenec, delavski zaupnik in njen svak, glavni zaupnik. In njih skrbi niso samo skrbi, kako bi si ustvarili toplo vsakdanjost, njih skrbi in pogovori
niso samo ljubezen fanta in dekleta, moža in žene, nego so, kako bi zaščitili vse, ki delajo v tovarni, kako bi uveljavili dostojanstvo človeka, ki je ponižano v tovarni od tistih, ki odlašajo.
Prizori delavske drame, ki jo je napisal delavec Svobodaš, Moškrič, imenom »Rdeče rože«, so objeli srca nas vseh, ki smo gledali in živeli z njimi tam na odru. Mišice so se krčile tudi nam, kakor delavskemu zaupniku, ki je, kakor bi bilo v resnici, z gnjevom v srcu konstatiral, kako hoče podjetje reducirati delavce, znižati plače, samo da pri svojem dobičku ne začuti krize kapitalist. Naj le nosi vso težo krize delavec. Z delavskima zaupnikoma smo nejevoljno grajali podkupljivost in klečeplaznost tistih, ki niso organizirani, ki vpadajo lastnini svojimi sotrpinom v hrbet, ki se ne sramujejo biti deležni plodu borbe organiziranih. Trpeli smo z ženo glavnega zaupnika, ko je vsa bleda in bolana tožila, da bo morala zapustiti svoja dva ljubka otročička in ljubega moža, ker jo smrt zove. A vkljub temu je bila kakor žena delavca, samozavestna in odločna. Toplo nas je objemala ljubezen Ivanke in Franceta, zdrava, nič mevžasta, krepka, pomladanska.
Da, tako živi, se bori, ljubi človek, ki se zaveda, da vzdržuje svet, in čeprav ga tlačijo in izkoriščajo.
In vrstil se je prizor za prizorom, dejanje za dejanjem. V pisarni tovarne smo videli vso gnusnost sitega podravnatelja, e • M*;«.'-	ki mu je vse bistvo živ-
ljenja samo pohota, zverske manire in hinavščina, videli smo upor delavstva zoper krivično znižanje plač in redukcij, '
in takozva-tiih »tudi« delavskih organizacij.
In sem slišal za mano, kako je zašepetala gledalka prijateljici:
»Glej, Ivanko?... Da', tako delajo. Tudi meni se je že tako godilo, tudi jaz sem oplazila nasilneža s stolom, kakor Mara tega z nožem.«
In prijateljica je odgovorila:
»Vsaka naj bi tako naredila, kakor je Mara. '•*.	,<	.ov.«
*
Moškrič, grafični delavec, Svobodaš, pisatelj, je napisal te »Rdeče rože«. Joža Moškrič, Svobodaš, je režiral. Moje priznanje.
In Svobodaši iz Dobrunj, fantje in dekleta, delavci in delavke, so jo igrali. Izborno, povem vam1, in ponosen sem na Vas, sodrugi in sodružice. Kajti rečem vam, igrali ste, kakor da ste sami sebe doživljali. Med njimi Tone Jerič, Cilka, njegova žena, Ivanka, njena sestra in France Majcen, njen zaročenec, so podajali svoje vloge, kakor doživete. Tudi vsi ostali so bili dobri, dasi jim vloge gospode niso šle tako, kakor njih lastne, delavske.
Drama sama je pa tako življenjska, da mora biti stalno na delavskih odrih. Ona je obenem slika, kako se mora delati, kako boriti, kako agitirati, kako se zavedati samega sebe in skupnega MI, kako biti solidaren in sodružen. Ona slika, kakšen ne sme biti delavec, kako grd je vsak Judež, vsak hinavec in kako se kaznuje vsak greli, storjen na sočloveku. Drama je pokazala, kako sladko prijeten, zanosen je trenutek, ko vsi delavci svojemu zaupniku, ki je trpel za njih, prirede podoknico. Pod oknom božajoče, vzpodbujajoče in radujoče odmeva pesem pevcev, prodira v sobo in objema vse, tudi gledalce, kličoč jim:
»Bratje le k soncu, k svobodi!«
In Jerič govori skozi okno pevcem, sodrugom besede, ki naj bi jih vedno govoril vsak delavski zaupnik, povdarjajoč solidarnost:
»... veseli me, ker vidim tukaj zbrano vso tovarno. In to vaše zaupanje me bo podžigalo še k večji delavnosti za dobrobit nas vseh. Če sta bili Cilka in Mara povod vaši solidarnosti, da sta zaščitili svoji sodružici, potem lahko rečemo, da bi le vsaka
žrtev — kajti pokreta ni brez žrtev — ki pade v delavskem pokretu, rodila take uspehe, pa ne bo treba več mnogo žrtev. Žal pa, da mnoge žrtve, ki padajo v delavskem pokretu, ne pokažejo velikih uspehov.
(Medklici, ki so zaorili, »Odtlej ne sme biti več žrtev brez uspeha«, naj veljajo tudi za vse slučaje, za vse tovarne, za vse borbe.) »Naj živi,« je govoril Jerič, »delavska solidarnost, najmočnejše orožje zatiranega proletariata. V meni raste že močnejša vera v vstajenje delavskega razreda. Samo treba je pokazati vsem pravo pot, ker mnogi so kakor otroci, ki sami ne znajo kako in kam kreniti.«
Ivanka, dekle, kakršne naj bodo vse iz vrst življenja in dela, pa je rekla zaupnikoma besede, ki so nas vse objele kakor objame ponos in vera človeka, ki ve in hoče vstajenja:
»Torej bomo vzgajali delavstvo — otroke, kakor treba. Jaz male, a vidva velike otroke, in vodili na pravo pot, ki vodi k soncu, k svobodi.
Ej, Ivanka, Tone France, in vsi, ki ste igrali in ti, Moškrič, ki si to napisal — moj in naš pozdrav za vse te krasne besede, za to krasno uprizoritev. In naj ponovim s teboj, ti delavski zaupnik Jerič, besede vzhičenja:	«
»Če bi verjel v privide, bi rekel, da že vidim jutranjo zarjo novih, lepših dni!«
»Bratje, le k soncu, k svobodi«, je zapel tam zunaj na cesti zbor sodrugov.
*
In naj ponovim:
Pojem MI je pojem nekaj velikeKa in silnega, je ustvarjanje nove življenske atmosfere, je svež in mogočen faktor prihajajočega Človeka, nastajajoče dobe. I" vsi tisti jazi v tej celoti ste kakor električni valovi svetlobe in toplote, ki je nujna v čim živejšo impulzivnost novega življenja.
10. februarja 1 b34
»DELAVEC«
Stran 3
KUPUJTE KNJIGO
..TAKO SE RUSIJA SMEJE« Spisal jo je ruski pisatelj Zo-ščenko, prevedel pa Iv, Vuk, — Stane za člane Cankarjeve družbe Din 14-—, Ima 200 strani.
Prvo neprijateljsko dejanje Japonske napram Rusiji je bilo to, da je Japonska od-
Delavski
V mesecu januarju 1934 so se vršile volitve delavskih (obratnih) zaupnikov. Povsod so bile volitve živahne, povsod je delavstvo odločno in jasno odgovorilo z rdečimi glasovnicami ter ponovilo svojo besedo, ki jo je izreklo pri volitvah v Delavsko zbornico, češ: toliko nas je kljub vsem intrigam, grožnjam in goljufijam. V prihodnji številki »Delavca« l)omo prinesli ves pregled, koliko rdečih, plavih in belih glasov je bilo v tej ali oni tovarni, obratu in delavnici in koliko rdečih, plavih in belih zaupnikov je izvoljenih. Videli bomo zopet ogromno večino zares delavskih množic, delavske zavednosti, hlapčevstvo pa bo kakor drobtinica, kakor glivica na zdravem telesu, ki £a bo trebalo ozdraviti in glivico odstraniti.
Delavstvo je zopet pokazalo, da je tukaj in pripravljeno za vse slučaje.
Imamo poročila iz raznih krajev, kjer so se plavi podrepniki pridušali in grozili, če delavstvo ne bo volilo
bile ruski predlog za sklenitev prijateljske nenapadalne pogodbe med Japonsko in Rusijo. V področju vzhodno-kitajske železnice japonski agenti organizirajo nemire in atentate in v tem delu Mandžurije vodi Japonska pravo banditsko politiko. Japonska hoče zasesti velik del ruske obale na Tihem oceanu. Mi, Sovjeti, želimo mir, toda, če bomo primorani, da nekaj storimo, potem se bomo najprej branili proti vsem. Mi smo danes pripravljeni. Vsak udarec bomo vrnili še s hujšim udarcem. Kdor se bo zaletel v nas, tega bomo tako izučili, da ga bo za zmeraj minilo veselje, da bi nas še napadel.
zaupniki!
njih, potem gorje! Imamo slučaje, da so na raznih krajih nekoč »revolucionarni« gobci (da rabimo ta izraz) danes vlekli fašističen plug v trdne vrste razredno zavednega delavstva, in čeprav so videli vzgled v Nemčiji, ponavljajo iste grehe tudi tekaj, češ, vrtaj, razkrajaj, saj je vseeno, če vse hudič vzame, če polovica delavstva obnemore in če se vse v fašizem spremeni. Potem bomo vsaj — orali ledino.
Volitve delavskih zaupnikov so kakor bojna vaja, kakor vojaški manevri, kjer se preizkuša sposobnost in zavednost vsakega posameznega in tudi celote. Zato bo prihodnja številka »Delavca« s številkami pokazala, kje je ta zavednost in sposobnost močna in velika, kje slabša in bojazljivejša in kje bo treba še dela in izobrazbe ter pouka.
Kajti, kdor se sam zaničuje, kdor podcenjuje samega sebe, kdor se boji dvigniti glavo, ta je podlaga železni peti, da lahko trdno in železno stopi.
Strojne tovarne in livarne
Dne 25. januarja 1934 so se vršile pri nas volitve obratnih zaupnikov. Mi bi ne imeli pravzaprav kaj pisati o teh volitvah, če bi se »plavi modrijani« na vso silo ne pripravljali, kako nas bodlo pri volitvah porazili. Ves čas, ko so bile volitve razpisane, so besno agitirali med delavstvom: »Ali boš volil nas, plave, in boš delal v tovarni? Če boš pa rdeče, boš šel. Ker vse rdeče bomo vrgli na cesto.« Celo na vajenec so se spravili in jim obljubljali cigarete, če jih bodo volili.
Govorili so tudi, da bi bili radi pri rdečih, pa da jih ne maramo, zato so šli k plavim, ki jih imajo radi. Ko smo zagledali kandidatno listo, smo takoj vedeli, zakaj gre. Kajti nosilec liste je bil človek, ki mu je samo za svoj interes, kakor svoječasno pri »kuplungah«. Njegov namestnik ipa je bil tisti, ki je ves čas, ko so drugi delali tedensko komaj 20 do 30 ur, delal normalno. Pa so rekli delavci: A takc-le kapitalistične prijatelje naj volimo? Bog in bogme?! . . .
Mi, člani SMRJ, smo pa kajpada vedeli, da ne bo iz cele »burke in komedije in če hočete »tragikomedije« — nič. In glejte, tako je tudi »bilo. Lista SMRJ je dobila 5 zaupnikov, »plavi modrijani« pa komaj z ostankom glasov enega.
Veselo je tudi to, da je nosilčeva boljša polovica kot delavka v tobačni tovarni kandidirala1 pri belih.
Resnično so si morali zapeti
Plava vijolica bela mi šmarnica hej, hopsasa, hej, kej bo pa zdejl?
Tistemu mojstru v kovinski livarni pa io-le: Gospod mojster, brigajte se rajši za kvaliteto izlitkov, prste pa proč od naše organizacije,
ker »drugače hoj, hej povemo nekej, kar je še nekje v spominu, he, »he.
Vratarju v kovinskem oddelku pa priporočamo, da v .bodoče več ne
pozabi si uro zvečer, ko pil bo vesel v dalmatinski tam kleti, regulirat tako, da ga potem na cesti, zjutraj, ko treba odpreti, ne bomo prisiljeni kleti in zmrzavat hudo.
RUDARJI.
Plenarna seja ZRJ
V nedeljo, dne 21. januarja 1934 se je vršila plenarna seja ZRJ v Zagorju. Seji so prisostvovali poleg uprave in nadzorstva tudi člani širšega odbora iz večine rudnikov; nadalje zastopnik oblastnega tajništva ZRJ v Zagrebu s. Stevo Komerički in za Strokovno komisijo s. J. Golmajer.
Po poročilu uprave za preteklo (poslovno leto, katero se je soglasno vzelo na znanje, se je prešlo na razpravo o položaju rudarskega delavstva. V tozadevno debato so posegli delegati iz posameznih rudlnikov, pri čemur je podal najbolj žalostno sliko sl Koren o rudarjih iz Leš, kateri so vsled izčrpanosti premogovnega sloja že dlo sedaj trpeli največjo bedo in pomanjkanje, sedaj se je pa s 15. januarjem t. 1. 103 rudarjem služba odpovedala.
Po zaključku splošne debate se je soglasno sklenilo’, da ima vodstvo ZRJ v bodoče delati na tem, da se za rudarje Dravske banovine »izvede naslednje:
1. V »pogledu vsakoletnih sporov v zadevi nabave premoga državnim železnicam se naj na tozadevni upravi, ki se namerava sklicati na banski upravi, zastopa stališče, da se pri pogajanjih za bodoče nabave premoga postopa tako, »da ne bo izigravanja privatnih rudnikov napram1 državnim in obratno, temveč se naj ozira tudi predvsem na industrijski in »poljedelski značaj posameznih pokrajin.
2. Radi popolnega neupoštevanja določb novega obrtnega zakona od strani rudarskih podjetnikov se naj pozove Delavsko zbornico, da skliče v najkrajšem času v Trbovljah konferenco, na kateri se naj določijo koraki, ki so za podvzeti, da bo dobil zakon veljavo tudi za rudarsko industrijo.
3. V zadevi krivičnega načina pobiranja prispevka za »Bednostni sklad« in še krivičnejše razdelitve glede uporabe tega sklada, pri čemur so rudarji najbolj prizadeti, se naj v sporazumu s Strokovno komisijo in Delavsko zbornico vodi najodloč-neijša akcija za odpravo tega sklada, kateri je upeljan samo v naši banovini in zahteva, da se zakonito brezposelno zavarovanje izvede po modernih socialnih principih, tako da bo odgovarjalo svojemu namenu.
V zadevi odpuščenih rudarjev iz Leš ®e sklene, »da se ima takoj »posredovati na pristojnih oblastvih, da se prizadetim, če se jih ne more več zaposliti, vsaj preskrbi pomoč, da ne bodo od lakote umirali.
Ves potek seje je pokazal, da, čeprav ZRJ številčno ni najjačja napram »ostalim sorodnim organizacijam, da pa vlada v nje vodstvu, kakor tudi članstvu, neomejeno medsebojno zaupanje in odločna volja za utrditev marksistične miselnosti med rudarji. Zakaj ravno v tej smeri leži njih boljša bodočnost.
VOLITVE ZA ZAUPNIKE n. SKUPINE RUDARSKE ZADRUGE
Poslovna doba zaupnikov rudarjev traja 3 leta. Sedanja poslovna doba poteče s petnajstim februarjem. Zato so za 18. februar razpisane že nove volitve. Voli se na vsakih 100 delavcev po en zanpnik in namestnik. Po sedaniem številu zaposlenega delavstva
se bo to pot volilo okrog 85 zaupnikov v celi Dravski banovini. Volilni red je čisto enostaven in omogoča popolnoma lastno presojo volilcu, koga hoče voliti.
Zanimanje za volitve zaupnikov je bilo med rudarji vedno živahno in to posebno iz razloga, ker pri teh volitvah osebnost kandidatov igra posebno vlogo. Na drugi strani pa pretežni del delavstva vidi v svojem zaupniku vse, a mnogo premalo pa se zaveda, da je temu zaupniku potrebno ustvariti močno hrbtenico v obliki organizacije, če hoče, da bo mogel pravilno vršiti svojo težavno nalogo.
Radi tega se obstoječe strokovne organizacije med rudarji pri vsakih volitvah zelo trudijo, da dobe čim več glasov za svoje kandidate. Ta borba postane po posameznih rudnikih tako ostra — in to predvsem proti kandidatom Zveze rudarjev Jugoslavije — da združi vse nasprotnike proti njej. Vendar se je po zopetni konsolidaciji delavskega gibanja v letu 1931 posrečilo, da je Zveza rudarjev Jugoslavije zmagala 100 odstotno povsod tam, kjer je svoje kandidatne liste postavila proti združenim krščanskim in narodnim socialistom.
No, letos, ko ži»vimo takorekoč v dobi modnega narodnega socializma, se le-ta pripravlja z vsemi silami oprt na toleranco rudarske inteligence, da pogazi takozvano marksistično fronto. Mi se tega navala nacionalizma prav nič ne bojimo, ker vemo, da se ne varamo, če rečemo, da je še med rudarji toliko delavske zavesti in ponosa, da svojih priganjaških hlapcev ne bodo volili, temveč bodo »vsi do zadnjega glasovali za kandidate liste ZVEZE RUDARJEV JUGOSLAVIJE.
RUDARJI FAŠIZEM ODKLANJAJO!
Rudnik Luše
103 rudarji reducirani
S 15 tim januarjem t. 1. je uprava leške-ga rudnika od»porvedala službo 103 rudarskim	delavcem.	Ostalo »jih je	še v	službi
okrog	30 mlajših	za izdelovanje	premoga. Če
se pa ne ibo našlo premogovnega sloja v doglednem času, potem bodo tudi ti odpuščeni in najstarejši rudnik v Dravski banovini bo mogoče ustavljen za vedno.
Tako »bi se glasilo suhoparno poročilo, če ne bi se s tem odigravala strašna' socialna	tragedija,	ki je s tem v	zvezi.	Zakaj
treba	je vedeti,	da ta rudnik	umira	že od
leta 1912 in da so medčasno boljši izsledki premoga bili samo injekcije bolniku, da se mu je še življenje (podaljšalo, pri čemur je breme vsega največ delavstvo nosilo. Vedeti je namreč treba, da je to delavstvo že leta in leta »delalo le delno in še to ob najnižji mezdi. Pomanjkanje in 'beda med tem delavstvom je bilo že zdavnaj neznosno.
K vsemu temu pa še mora sedaj na cesto. Kam bodo šle sedaj številne »družine? Kam bodo šli sedaj izčrpana rudarji z 18 do 32 let službe? Kdo jim bo nudil stanovanje? S čim se bodo preživljali? To so strašna vprašanja, ki se vedno ostreje odražajo iz od lakote upadlih bledih lic »možev, žen in njih nedolžnih otrok. Ali občutijo sedaj to grozo tudi tisti, ki so iz tega rudnika ves čas dobičke črpali? Menda ne!
No, kar je, to je. Ljudje so na cesti brez dela in njih družine »brez hrane. Za te ljudi je treba, da se naša oblast in javnost zanima. Zakaj ti ljudje, ki te nesreče nisio sami zakrivili, hočejo živeti. Tega jim todi nihče odrekati ne more. Zveza rudarjev Jugoslavije in načelstvo II. skupine rudarske zadruge sta tozadevne korake že podvzeli. Scdbj je treba, da se odzovejo tisti, kateri so predvsem zato pozvani.
ZAHVALA
za! POMOČ brezposelnim članom
ZRJ.
Ko so bile lanskega leta v maja izvedene številne redukcije rudarjev, pri čemur je bilo tudi veliko število članov ZRJ prizadetih, se je obrnilo vdstvo ZRJ na Strokovno komisijo v Ljubljani za pomoč, in to še predvsem iz razloga, ker so bili pomoči potrebni še člani reducirani v prejšnjem letu.
Strokovna komisija se je temu pozivu odzvala in dala poziv na vso ostalo delavstvo, da po možnosti žrtvuje za bedne rudarje. Tozadevna zbirka je znesla 8500 Din, katere je Strokovna komisija ZRJ nakazala in katere je ta še s sredstvi, ki (ih je sama nabrala, razdelila med brezposelne člane rudarje.
Ker gre ta podporna akcija z razpoložljivimi sredstvi h kraju, izrekamo vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo in tudi v imenu onih, ki so podporo prejeli.
Vodstvo ZRJ,
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR ZRJ
podruž. Trbovlje, ki se vrši dne 4. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih dvorane Delavskega doma
s sledečim dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov.
3. Poročilo računskega zaključka ZRJ.
4. Volitev novega odbora.
5. Organizacija.
6. Raznoterosti.
Dolžnost vsakega zavednega in razredno borbenega člana je, da se občnega zbora od prvega do zadnjega udeleži. Ker so časi resni, zato je tem večja dolžnost organiziranega članstva, da pokaže, da je res disciplinirano, zavedno in na svojem mestu za razredno borbo vsega proletariata. To zavednost bo pa članstvo pokazalo s tem, če se bo polnoštevilno udeležilo svojega občnega zbora. Odbor.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
VABILO.
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Moste, sklicuje svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 18. februarja 1934 ob 9. uri zjutraj v veliki dvorani »Delavske zbornice« s sledečim dne»vnim redom:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2. Poročilo kontrole.
3. Volitev novega odbora.
4. Razno.
Prosimo cenjeno članstvo', da se občnega zbora sigurno »vsi udeleže.
Odbor.
»Kranjska Industrijska druSba od* povadala kolaktlvno pogodbo
katere pa prav za prav niti ni bilo
Poroča se nam: Ravnokar smo mirnim •potom likvidirali sporno stanje, ki je gro-.zilo, da ustavi svoje obratovanje tvomica -elektrod, last KID, je že zopet tu nov povod za »izjemno stanje«. Dne 30. januarja t. 1. »so se zaupniki Saveza in g. tehnični ravnatelj po daljši razpravi in že večkratnih pred-' hodnih razgovorih sporazumeli in zedinili na »Dodatni zapisnik o zaključnem pogajanju
članstvu JesenlSke krajevne bratovske skladnice
Z ozirom na vedno »po-vpraševanje o pri spevkih in dajatvah krajevne bratovslo skladnice iz strani članstva, prinašamo t< tabelo, iz katere so jasno razvidne vse pra vice in dolžnosti članov. Članstvu »priporo čarno, da to številko lista dobro spravi, d:
S	Višina
— zulužka na dan ■o
I	od
I.
II.	8.—	9.60	8.—	200.-
III.	9.60	11.60	9.60	240.-
IV.	11.60	14,—	11.60	290,-
V.	14—	16.80	14—	350.-
VI.	16.80	20.—	16.80	420,-
VII.	20—	24—	20—	500.-
VIII.	24—	28.80	24—	600.-
IX.	28.80	34 	28.80	720.-
X.	34—	40—	34—	850.-
XI.	40—	48—	40 	1000.-
XII.	48.—	——	48—	1200-
Dečja oprema ..................................Din	150.-
Podpora »porodnici dnev. Din 3.— Din 84.-Babiška podpora ,..............................Din	100,-
Prispevki in dajatve
Kategorija	izven	kateg.	I.
Mesečni zavar. kateg. »zaslužek Dnevni zavar. kateg. zaslužek Mesečni prispevek Hranar.ina 100%tna renta Pogrebnina
1250—	1000—
50—	40—
27.50	22—
33.33	26.66
41.66	33.33
1500—	1200—
Bolniška blagajna.
Zavarovani
zaslužek
3	g
do	B	tj
6.60	8—	6.60	165-
glede novih akordnih postavk valjarne za tanko pločevino« z veljavnostjo od 1. februarja 1934, kateri naj bi tvoril sestavni del kolektivne pogodbe z dne 27. februarja 1933.
Vendar pa so »podpisali le »Zapisnik o zaključnih pogajanjih radi obnovitve kolektivne pogodbe z dne 27. februarja 1933«. Samo to so podpisali zaupniki in ničesar drugega, to je »bilo tudi vse in kakor se vidi za KID tudi vsa kolektivna pogodba.
Bodi si kakorkoli že, z dnem 31. jan. t. 1. je bil odpovedan tudi ta »Zapisnik« z veljavnostjo od 30. aprila 1934. Dne 1. »maja »t. 1. bo delavstvo »KID brez kolektivne pogodbe in brez zapisnikov (kakor je tudi brez delovnega reda po obrt. zak.), ako ne bo med tem časom ustvarilo nove.
Vendar je pričakovati, »da si bo znalo delavstvo tudi tokrat s pomočjo organizacije najti pot iz tega položaja, kakor že tolikokrat poprej ter da bo s svojo nezlomljivo voljo ohranilo svoje pravice in imelo tudi uspeha. S svojo železno organizacijsko disciplino bo pa pokazalo, da ga tudi taka in slična izzivanja ne spravijo iz ravnotežja. Ne bo dalo povoda oblastem niti za najmanjšo intervencijo, čeprav si to morda kdo na tihem želi, pazno bo pa sledilo razvoju dogodkov, čv	-»3	or-Vto,	Delavstvo
je zadevo predalo organizacijam, katere so »obvestile pristojne inštance in mimo čaka.
ne bo potem, kadar bo kdo kaj rabil, zopet nepotrebnega vpraševanja in beganja sem in tja.
Tabelo za pokojninsko blagajno priobčimo v prihodnji številki.
				ca o N W
M m	ca a	n a	S	M 5
> 41 o. •s o.	g a w £	C 1 £	c <5 fb o Ou	> .o v» .
5.75	4.40	5—	198.—	—.49
7		5.33	6—	240		—.60
8.40	6.40	7.20	288		—.72
10.15	7.73	8.70	348—	—.87
12.25	9.33	10.50	420—	1.05
14.70	11.20	12.50	504—	1.26
17.50	13.33	15.—	600—	1.50
21—	16—	18		720—	1.80
25.20	19.20	21.60	864—	2.16
29.75	22.66	25.50	1020—	2.55
35—	26.66	30—	1200—	3—
42—	32—	36—	1440—	3.60
	v	V	■*	
Pogrebnina:				
za	mrtvo	rojeno dete . .	»	Din	100.
za	otroka	do 4. leta starosti	.	Din	150.-
za	otroka	od 4—16. 1. starosti	Din	200.-
za	ženo in ostale svojce .	.	Din	300.—
nezgodne blagajne.
II.	III.	IV.	V.	VI.
850—	675—	555—	425—	350 
34—	27—	22—	17—	14,—
18.70	14.85	12.10	9.35	7.70
22.66	18—	14.66	11.33	9.33
28.33	22.50	16.66	14.16	11.65
1020—	810—	660 	510.—	420—
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ	■ J v* 8
soorusi! BeMD pekarno Nlrko Curtllo, ljubljena SOluOŽlCC!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
ZA 10 DIN 4 KNJIGE
dobite, če pišete in pošljete znamke za Din 10.— ali denar na Cankarjevo družbo v Ljubljani, poštni predal 290. Ostalo je namreč nekaj garnitur knjig iz 1. 1932-33, in sicer:
Koledar;
Dva svetova;
Sirene tulijo;
Včeraj je bilo — jutri bo.
Ponavljamo: Te 4 knjige za 10 dinarjev. — Pošljite denar ali znamke, pa Vam knjige takoj pošljemo.
SPLOŠNA DEL.STROKOVN A ZVEZA JUGOSLAVIJE.
Plul
Nacijonalni socializem, rešitelj delavcev in nameščencev.
V	noči od 20. do 21. januarja so bili na delu slovenski fašistični akrobati. Imeli so turnejo v plezanju po teleio.nsko-telegrafskih droigih in zidovih mesta in okolice Ptuj. Njihova, v usmiljenju raztopljena srca ne prenašajo več grenkobe, njiho've, v solzah plavajoče oči n/e morejo več gledati bede, katero prenaša delavec in nameščenec. Ker so tako mehko srčni, in da se njihova mehlko-srčnosit ne sipozma v osebah, so si izbrali noč za njihovo delovanje.	„ j
Ptui
Opozarja se mizarskega mojstra gospoda Širec-a, da uredi svojo delavnico po predpisu, kakor je merodajna komisija nakazala, da položi cementna tla z deskami, da ne bodo njegovi vajenci, posebno sedaj v zimskem času primorani stati na cementu. Kajti vajencem po navadi itak ni z rožcami postlano, toraj tudi ni na mestu, da si na takšen način nalezejo bolezni.
Ptuj.
Preminul je tukaljšnji pekoivski mojster,
bivši župan mestne občine Ptuj, sodr. Lo-zinšek. Na njegovi zadmji poti se je pokazalo, koliko simpatije si je pridobil pri ljudstvu. Velika -množica se je zbrala pred hišo žalosti. Olepšala sta to zadhjo njegovo pot dva pevska zbora, peki iz Ptuja, in daleč znani agilni moški zbor pekov iz Maribora, kateremu pripada vsa čast. Ostalim naij-iskrenejše sožalje.
Učenec, pomočnik, likvidacija podjetja itd.
Na svetu je danes toliko čudnih dogodivščin, da je beseda »čudno« že kar nekam zgubila svoj pomen, ter ‘jo ta uboga človeška raja sprejema kot neka:j vsakdanjega. Tako n. pr. ropoče tam nekje blizu Maribora, ta prijazni štajerski »mlin«. No, in usoda je hotela, da sem se v dotičnem mlinu izučil, jaz pisec teh vnstib, za mlinarja. Tako nekako sredi januarja letos pa sem bil sipoznian za mlinarskega pomočnika; -bodi kratko 'povedano za brezposelnega pomočnika. Pa sva stopila z gospodom šefom pred gosp. obrtnega nadzornika, da se natančneje pogovorimo glede — tistih treh mesecev. In so prišle ob tej priliki na uradni zapisnik stvari, ki. kakor omenjeno, italic niso nič več čuidlne.
Tako n. pr ker sem v orisilni upravi,
moram podjetje polagoma likvidirati in g. V. B. je enkrat pisal v »Delavcu« o meni, odnosno o moji ženi v sovražnem smislu. Zato sem mnenja, da g. V. B. pač ni upravičen zahtevati od mene kake odškodnine. In, naprej. Gosp. V. B. je še kot učenec enkrat sredi učne 'dobe službo odpovedal ter odšel brez moje vednosti k drugemu mojstru. Resnica Da ie seveda bila taka, da je učenec V. B. službo moral zapustiti, ker je izjavil, da ne more delati 24 ur na dlan. Iz vseh teh primerov pač veje prijeten blagoslov ljudi, ki se pišejo z gg, in sch, ter so nacionalni, in darujejo za razne humanitarne namene fkot je na primer ena zlata iporoka), kar cele jur je. Mi delavci pa moramo seveda kar leno jezik držati, če hočemo, da nam ne odfrčijo naše pravice.
MONOPOLCI.
II.	redni občni zbor Podružnice Saveza radmika.- ca monopolskiih ipreduzeča i. p. h. u Jugoslaviji se bo vršil dne 2. marca 1934 ob Vib. uri zvečer (po delu) v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo upravnega odbora Podružnice. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev novega odbora. 5. Razno.
Dolžnost vsakega člana-ice je, da se občnega zbora udeleži.
Volitve delavskih zaupnikov, katere so se vršile v tobačni tovarni 27. jan. 1934 so izpadle sledeče:
Savez radnika mon. pred. J, {rdeči) 10 (8) zaupnikov; Strokovna zveza tob. del.
L j. (beli) 4 (7) zaupnike; Narodna strokovna zveza (plavi) 1 (0) zaupnika. (Številke v oklepaju poimenijo zaupnike v letu 1933)
Glasov so dobile po edine liste;
Rdeči Beli Plavi za leto 1934	458	221	35
za leto 1933	401	307	—
(Plavi so dobili pri volitvah v Delavsko zbornico 76 glasov).
Za starešino je izvoljen naš predsednik s. čamernik Ivan. Za zapisnikarja s. Frece Franc.
Sodrugi in sodružice, somišljeniki-ce, zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje, obenem vas pa pozivamo, ‘da storite še to dolžnost, da se vpišete v naš »Savez«, da •bomo sodelovali vsi kot eden za svoje pravice in svojo dobrobit, ker Ie v skupnosti je moč delavstva!
Tako bomo pa tudi lahko 'dokazali onim, kateri se nas še upajo izzivati: po jezikih in po delu smo vas spoznali, zato se ne čudite naši obsodbi!
19. jan. 1934 se je vršil sestanek cleokupne-
ga tobačnega delavstva v Ljubljani.
Ker je bil na dnevnem redu odgovor C. U. Saveza glede izvršene intervencije radi 10% in »Pravilnika o rad'u« pri Monopolni upravi, je bila udeležba precejšnja.
Po objasnitvi po s. predsedniku se je isti prečital preveden v slovensko, po katerem se vidi, da Savezna uprava ipodvzema vse korake, da se po krivici vzeti denar vrne.
Pri Monopolni upravi se je vendar enkrat našlo za to stvar razumevanje, sedaj pa je potreben še podpis g. ministra financ. Delavstvo se zagotavlja, da se bo šlo do končne rešitve tega perečega vprašanja in, če ne drugače, naj razisodii najvišje razsodišče v držiarvi!
Pravilnik o radu je gotov in po obljubi in zagotovilu ig. pom. gen. direktorja bode v kratkem prišel v podpis.
Nato se jie prečitala spomenica poslana od Upravnega odbora Del. zbornice g. ban« glede »Bednostnega fonda«.
Delarvstvo jo z odobravanjem sprejme ter zahteva, da se po isti čim ipreje po-stopi.
Ob tej priliki moramo ipozdlraviti vedho bolj živahno gibanje in zanimanje delavstva, tokrat pa še posebej zanimanje ipisamiškega osobja, katerega se je še posebej pozvalo naj pristoipi k skuipnemu delu ter pomaga graditi skunno bolJSo bodočnost, katera pripada nam izkoriščanim!
OBLAČILNI DELAVCI.
[
»jar
]
V	noči od 17. na 18. januarja je nenadoma umrl naš zvesti član sodlr. Franc Trojar, krojaški pomočnik v 60. letu starosti. Pokojni je bil član strokovne organizacije že od leta 1906 do svoje smrti. Svoječasno je bi! tudi član odbora, zadnja leta se ipa vsled bolezni ni več aktivno udeleževal društvenega delovanja. Pokojni je ibil vesele narave in je imel veliko prijateljev, kar je pokazala udeležba pri njegovem .poigrebu. Pogrešali ga bodo prav posebno tudi člani ljubljanskega Monte Carla pod Tivolijem, med katerimi je imel glavno besedo. Zapušča dve hčerki, mlajša je še nepreskrbljena. Naj Ti bode zemlja lažja, kot ipa Tvoj boj za živ-ljenski obstoj sod^. Trojar!
Rasno
Pretekli mescc je umrl g. Luka Schumi, bivši krojaški mojster, star 90 let. Svioječa-sno je zaposljeval po 30 in več krojaških pomočnikov in je bil jako premožen. Umrl je v ljubljanski ubožnici, kjer umirajo tudi pomočniki.
Dne 17. jan. je preteklo leto dini, odkar je umrl sodr. J, Košir. Ker ga njegov mojster g. Iglič ni imel prijavljenega v OUZD, njegova soproga še ni prejela hranarine in pogrebnine.
Na obrtniškem plesu dne 6. jan. v Kazini je otvoril ples g. Pristav z go. Igličevo in g. Iglič z go. Pristovo. Tako poroča »Slov. Narod«.
PRI ZADNJIH VOLITVAH v Del. zbornico krojaški pomočniki in šivilje niso volili. ker jih mojstri in mojstrice niso imeli prijavljene v OUZD. Zato bi apelirali na Okrožni urad, da napravi pri krojajkih mojstrih in mojstricah nekoliko kontrole, kar ne bo brez uspeha. Nekateri bi v takih zavodih s^mo komandirali in jemali, pa ničesar tja dajali. Na VIL volišču on' volitvah v Del. zbornico je bil predstavnik NARODNEGA DELAVSTVA kroiaški mojster g. J. S.
Pri nekemu ljubljanskemu krojaškemu mojstru je bil r»red Božičem sledeči delovni urnik: pondeljek-torek zvečer do 21. (9.) ure, sredo-četrtek do 23. (11). ure, v netek-sobo-to .do 2. ure ziutrai. nato orenočišče na mizi do 7. •ure, v nedeljo samo dopoldne. Sedaj je urnik ne'kai spremenjen.
Okoli Božiča smo vi'deli hoditi po Ijub-Knnskih ulic n Ji dvi velikana, katera sta delala	7a	Hubertus-olašče tvrdke Ti-
var. Nekaterim mo:strom ta reklama ni bila po godu in so nn nravi K pritožbo na obrtno oblast. Velikana ne vidimo več. Pač pa ne-
plačano čezumo delo povsod in kljulb našim pritožbam, se vedno vrši.
Zaposleni krojaški pomočniki točno plačujejo za brezposelni fond. Nezaposleni krojaški pomočniki pa ne prejemajo nikake podpore iz bednostnega fonda.
Pri prenovitvi ljubljanskega tramvaja so zaposleni tudi številni brezposelni krojaški mojstri in pomočniki z brezplačnim ogledovanjem,
V Delavskem Azilu krojaški pomočniki ne stanujejo. Stanujejo raje na periferiji mesta. Je ceneje.
Kriza v krojaški stroki je tako velika, da si mnoigo krojaških pomočnikov preteklo leto ni pridobilo pravice do redne podpore pri Borzi dela. Izredne podpore pa B. D. ne podeljuje. Krojaškim pomočnikom, namreč.
V Mariboru je šlo več krojaških pomočnikov in šivilj delat v tekstilne tovarne, ker pri njihoivi obrti ni dela. V Ljubljani pa to ni mogoče, ker ni tekstilnih tovarn.
V krojaški obrti sedaj ni dela, ne jela. Šušmariti ni dovoljeno, krasti ni dovoljeno. Umreti je dovoljeno.
V organizaciji oblačilnih delavcev Je še mnogo prostora in se člani zmerom sprejemajo. Tudi podpore se redno izplačujejo. Članstvo se dobro obrestuje.
Pred časom ie nenadoma zapustil Ljubljano neki krojaški mojster. Poleg Ljubljane pa je zapustil tudi dolgove svojim pomočnikom. Pomočniki ga ohranijo v neprijetnem spominu.
Ljubljanski župan je predlagal ustanovitev delavskih kompanii. Krojaški pomočniki upajo, da dobijo zaposlitev.
Kultura.
»Svoboda« februarska številka je posebno bogata in dobra. V nji so članki O. Bauerja, Golouha in drugi, izvrstna pesem Slokana »Evropa« in druge od Drago Horvata. Književni in društveni pregled je pa tak, da ga človek z veseljem pregleduje. Čitajte in naročajte.
Književni horizonti, delavska revija, je začela izhajati v Zagrebu. Prva številka je bogata po vsebini in je v nji tudi pesem Mile Klopčiča. Naroča se Zagreb, Šulekova 36-1.
Kroz stvarnost je fcbirka pesmi, Zdenko Štambuke. Pesmi so nežno silne, :iz atmosfere bede in ponižanja. Izdala je založba Breyer v Zagrebu, Meduličeva 24.
»Svijet« zagrebški ilustrirani tednik prinaša lepe slike iz Pohorja in drugih krajev.
ORGANIZACIJA HIŠNIH USLUŽBENK V LJUBLJANI S SODELOVANJEM »SVOBODE« IN »ZARJE« priredi na pustno nedeljo, dne 11. februarja 1934 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice
DRUŽABNI VEČER
pri pogrnjenih mizah
Na sporedu: 1. Iva Slokanova: Otrok. Recitira Svobodašica Poldi Skukova. 2. a) Spov ptice pojo. Koroška narodna; b) Perica. Poje mešani pevski zbor »Svobode« Ljubljana. 3. Klavžar: V posredovalnici. Burka v enem dejanju. Igrajo članice organizacije hišnih uslužbenk. Režiser Svobodaš Jože Cankar. 4. a) Žirovnik: Večernica; b) Hubad: Gorenjska zdravica. Poje pevski zbor »Svobode«. Pevovodja Franjo Marinšek.
Po sporedu prosta zabava s plesom. Igra jazz-orkester »Zarje«. Pri plesu enakopravnost plesalk in plesalcev. Lasten buifet. Vino prvovrstno in poceni. Kava, čaj, likerji, slaščice, mrzla jedila in vse druge dobrote. Vstopnina Din 5.— za osebo.
Prirediteljski odbor organizacije hišnih uslužbenk v Ljubljani.
Zakaj se narodi neki, sovražijo
Amerikanec, ki je potoval po Evropi, se je silno čudil, da imamo v Evropi toliko hermetično zaprtih mej. Vsakih par kilometrov trčiš na deželno mejo in komaj je prestopiš, že naletiš na neokusno sovraštvo in jezo na sosednje državljane. Ta svobodni Amerikanec pravi, da ja ta atmosfera nezdrava in ne more doživeti dobrega zaključka, če se atmosfera temeljito ne izpremeni.
Naši prosvitljeni ljudje bi rekli, da je Amerikanec naiven in da ne pozna naših »vitalnih interesov«.
Toda to, česar Amerikanec ne razume, ne razumemo tudi mi. Mirovna pogodba se je sklenila, čeprav deloma krivično, venda- z željo miru in reakciviranja najboljših mednarodnih odnošajev. Neštetokrat se je in se še naglaša, da je edini izhod iz neznosnih razmer sporazum med narodi in državami ter najaktivnejše sodelovanje. To Je teza, ki je priznana, teoretično in praktično utemeljena. Ali kljub temu, da mednarodna politika že petnajst let »dela« po tej tezi, nastaja med posameznimi deželami in deželicami le večje sovraštvo in jeza. Zaprte so meje; preseljevanje je omejeno na minimum in tudi nemogoče, ker je po vseh deželah velika socialna in gospodarska kriza. Narodi torej ne prihajajo v stik, zato tudi nimajo prav nobenega vzroka in ne prilike, da bi se sovražili med seboj in jezili drug na drugega. In kljub temu čutimo tudi mi vsi, da se sovraštvo in jeza večata.
Dobro znamenje je sicer, da so se v najnovejšem času jeli državniki zavedati te velike nevarnosti ter sklepati prijateljske zveze med državami. Tako tudi na Balkanu in v Orijentu sploh.
Važno pa je vedeti, odkod izhaja to sovraštvo med narodi in deželami, če ne daje ukinjeni stik narodov za to nikakršnega povoda.
To sovraštvo gojita predvsem dva faktorja. Mednarodni kapitalizem in nacijonalni šovinizem. Mednarodni kapitalizem ščiti ali zatira male države, da mu nolitično služijo v svoji odvisnosti, fašizem pa služi kapitalizmu s tem, da ovira sporazum med narodi obenem. To je kratko označena baza, na kateri temelji neobzirno sovraštvo med evropskimi narodi.
Glavno orožje v gojenju te slabosti pa je časopisje, ki je popolnoma v rokah tistih, ki jim politika sovraštva služi. Ni treba navajati vzgledov, ker so na dlani. Toda petnajstletna povojna doba nam bridko dokazuje, kako potrebno je časopisje, ki se zavzema za sporazum med narodi in sodelovanje med njimi. Socijalistično časopisje v tem boju je najvažnejše. Delavski tisk je in mora ostati, poleg svoje socialistične naloge, tudi prvobojevnik za sporazum med narodi. Druge poti ni.
Zahtevajte povsod prvovrstno moko znamke
>ZLATICA<
od umetnega mlina
UILIH SCHULZ, HOVI SAD.
Rafael Salmič
urar In zlatar
Celje (Narodni dom).
Vsakovrstne u r e, zlatnina in srebrnina, jedilno orodje, razne poročne prstane, birmska in krstna darila v veliki izbiri vseh vrst.
Vse po najnižjih cenah.
Vršim tudi popravila vseh vrst-
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.