N&hoxbux kuituAa
Prof. Uma Deisintfür Psiha slovenskega iiarotLi
Tretji dan po božiču jc
God nedolžnih otročičev
(Nadalje vanje.)
Na ta dan jc l e p e ž k a n j e , zalo sc imenuje god nedolžnih otročičev tudi »tepcžnica« ali »pametva«. Vaška olročad vzame namreč v roke navsezgodaj šibo-tepežko in zadene torbo ua rame ter hajdi tepežkatl
Mičen je ta običaj tepežkanja, saj se nam kaže v njem še vsa tista nepokvarjena in prostodušna ljubeznivost slovenske duše, ki želi vsej soseski le zdravja, moči, obilnosti in družinske sreče.
Hišno gospodinjo takole pozdravijo tepežkarji, nalahno jo udarjajoč s tepežko:
"Sip, sap,
Bog vam daj sreče in zdravja, da bi bili veseli ko tičice v gozdu, zdravi ko ribice v vodi, močni ko medved v gori. l)a b imeli toliko otročičev, kol kor ima vejica vršiče v.
Prvobitno jc bil namen tepežkanja priklicali s tepežko speče sile rodovitnosti ua dan, torej ludi zdravje, kar naj tepežkanje simbolično pomeni. S tepežkanjem so simbolično preganjali tudi zle bese, da bi človeku ne škodovali,
Tepežnico imenujejo ponekod na Gorenjskem tudi otepnico, pa ludi painetvo, saj človeka opominja, naj pametno živi, kakor pravijo mali tepežkarji.	»Pametva, pametval
De b' dolg' let na svel doživel' in si nebesa zaslužil'!«
S šibo tepežko se sme otepati samo dopoldne, popoldne tepežkanje ne velja več.
Otroci dobe običajno kako malo darilo, kajti tudi tepežkarji govore slovenskemu ljudstvu s tislo besedo in prispodobo, kakor si jo želi slovenska duša. Tudi v tepežnici trepeta toll vabeči prizvok sreče, veselja, zdravja, rodovitnosti, da sila Lega podzavestnega žilja eezi kakor lenck curek tudi iz tepežnih pesmi.
Slovenci, ki nikoli ne pozabijo prerokovati in vedeževati, premo tre tudi na tepežnico vreme za bodoče;
Nedolžni otroci oblačni, nc bodo otroci kruha lačni. <
Silvestrovo, slovo od starega leta
Kakor na božični večer, pok rope z blagoslovljeno vodo in pokade s kadilom ludi na Silvestrovo vse prostore svojih poslopij, pa tudi na njive in polja gredo, najsi je še tako velik sneg.
Na starega leta dan zvečer prinese gospodinja na mizo lepo dišeč poprtnik, da ga okusijo tudi na Novega lela dan.
t
V čas dvanajsterih noči po božiču, t. j. volčjih noči, spada tudi prehod starega leta v novo. Zato se poslužujejo še starega načina izganjanja in pre str a še vanja zlih duhov aH besov, da pokajo z bičem, ponekod pa streljajo z možnarjem. Pokanje z bičem na Silvestrovo je bila svojčas po Gorenjskem vsesplošno razširjena navada, tako da je bilo v lihoti zimske narave prav zanimivo poslušati tako pokanje z bičem, v katerem so bili mojstri zlasti vozniki lesa,
Obilno pa je prerokovanje in vedeževanje na starega leta dan. Dio-ntzijsko živa sila slovenskega ljudstva se nt sproščala v kakem osvajalnem boju za tuje zemljine, ampak v prerokovanju in vedeževanju. Prerokovanje se je raztegnilo ne samo na vreme, na dobro ali slabo letino, пч usodo bodočega leta, ampak tudi na bodoče življenjske procese, stvari in dogodke.
Slovenska duša je izredno č u j e č a , gleda v daljavo ter je vedno na preži pred zlimi dogodki, pojavi in raznimi hudimi časi, ki kakor temen oblak vedno znova vise nad slovensko zemljo. Tak temen, grozeč oblak so bili nekoč turški vpadi v slovenske dežele. Ko so li stoletni vpadi naposled prenehali, je slovenska duša ostala še vedno na preži in prerokuje:
Se enkrat bodo prihrumele turške vojske čez slovenske dežele, šle notri do Rena, vendar se bodo zopet prav tako hitro vrnile, kakor so prišle. Takrat bodo hudi časi, ko bodo jekleni j e z d e c i pili vodo iz Rena. V slovenskih krajih bodo te vojske ostale kolikor toliko časa, da se bode en Človek z dvema hleboma kruha lahko preživel v z a k r i t j u , ali porabil jih še ne bode; en hleb bi mu pa vendarle bil premalo, Ljudje se bodo poskrili po hribih, zbežali v gore, in le tisti bodo v gotovem zavetju, ki se bodo poskrili ne na podnožju in ne na vrhu gore, temveč v sredi gore. To bode najhujši čas, ki se ga je b:iti.
Studenci vidovitosti prihajajo na dan kakor iz skrite narave rojeni: to je tako imenovano Šesto čutilo alpskega naroda Slovencev.
Znana so prerokovanja tudi naslednje vsebine;
Da bode takrat hudo na svetu, ko se bo železna kača po svetu vila in ko bodo jekleni ptiči« po zraku letali.
Tudi stara mitična slovenska narodna pesem ima prcrokovalni pometi, s katero niso mišljeni samo divji turi, neresci in drugi simboli vse razdira jo čega zimskega vetra, ne poje samo o gigantih viharnih oblakov, temveč |e gledanje bodočih dogodkov, kakor priča naslednja kitica:
»Jaz pridem iz dežele četrte, kjer tiče kraljestva si drže. Železne kljune, parklje 'majo in s pogledom otrovajo. Med seboj v strašni vojsk' žive. Ko toča mrlič' na tla lete.«
(Novicc, 1869.)
Silvestrovo je bilo ne samo za dekleta, ki so bila godna za možitev, čas vlivanja svinca, da izvedo prihodnost, ampak je ljudstvo hotelo izvedeli predvsem, kakšni hudi časi sc mu obetajo, na kar pokazuje tudi slovenska »Stoletna pratika< :
»Kadar velik nozh bo Marka dal, Padvansk Anton pa binkusthval, Janes molil Svet' Telo klezhe; Takrat upil bo zel svet gorje!
(»Stoletna pratika« od 1801 do 1901), Ljubljana 1847.
Tudi Valvazor nam poroča, kako zeln jc bilo življenje Slovencev zvezano s prerokovanji, ki so sc vršila na Silvestrovo. Na Mali grad v mestu Kamniku so prihajali ljudje od blizu in daleč k prerokovanj« kakor k Dclfom, ker je bil tam poprej tempelj malika sončnega božanstva.
[Valvazor, lihre des Herzogtums Krain, knjiga XI., str. 543.)
Silvestrovo so nato zaključili s kako veselo kolomejko, z rajanjem in plesom, kakor je to še dandanes v navadi, vmes pa si pridno točijo in nalivajo čaj (lipov 5. dr.), točno O polnoči pa si voščijo med seboj srečno in veselo Novo leto.
Novo leto
Na ta dan vstajajo dekleta za ran a in hodijo k vodi. Katera prej pride, vrže v studenec jabolko, v katero je vtaknjen rožmarinov šopek, da bi laže in hitreje moža dobila.
Tudi hodijo na Novo leto dekleta mnodo darovat vodi. To dejanje spominja na kult vodnega božanstva, kateremu so poganski Slovenci mnogo darovali. Vodi ljudstvo še dandanes pripisuje čudodelno, čarodejno, zdravilno in očiščevalno moč. Voda iz tega in tega studenca n. pr. ozdravi človeka vsakojake bolezni, voda iz onega studenca je zopet dobra zoper grižo, voda od tam povzroči n. pr, ženam lahek porod, voda iz kakega drugega gorenjskega studenca ozdravi vsakojake kožne bolezni: garje, grinte, lišaje itd., a studenec iz kake druge vasi pu ima zopet moč, da ozdravi bolno živino. (Gl. Valvazor, knjiga II., str. 152; knj. IV., str, 577 a, str. 596 in 597; knj. VIIL, sir. 781, in knj. XI., str. 278.)
Nadalje je po vsem Gorenjskem razširjena ljudska vera, da kakor kdo preživi Novega leta dan, tako bo vse leto. Kdor na Novega leta dan pade, bo v tem letu umrl.
Na Novega leta dan se vrstijo čestitke med sosedi, sorodniki, prijatelji in znanci, želeč si zdravja, veselja, sreče in zadovoljnosti ter dolgega življenja. Voščit prihajajo tudi razni rokodelski stanovi, predvsem dimnikarji, ki prinašajo koledarje z natisnjeno voščilno pesmico. Trgovci pa obdarujejo svoje stalne odjemalce takisto z lepimi koledarji, trgovski podjetniki pa svoje nameščence s praktičnimi darili (predvsem z denarjem).
Otroci hodijo voščit Novo leto svojim botrom in botricam. Silna zamera in žalitev bi bila, ako bi ta običaj otroci zanemarili, tako razširjeno je to čestitanje po vsej Sloveniji. Vobče imajo Slovenci botrinstvo (kum-stvo) v veliki časti. Smatrajo vsepovsod po Sloveniji za velik greh, prepirati se s svojo botro ali botrom. Od tod tndi narodna prislovica: Ženi se bliže ko moreš, botrini se dlje ko moreš, S tem hočejo reči, da boš nevesto dobro poznal in da se ne boš z botrino prepiral.
Zato imajo otroci na Novo leto zlasti dolžnost, spomniti se s kakim lepim voščilom svojih botrov in botric. Seveda jim morajo tudi voščiti vselej, kadar praznujejo svoj god, a na Novega leta dan pa se jim takisto poklonijo z voščilom na zdravje, srečo, dolgo življenje itd., za kar dobe običajno od botra ali botrice kako v e z i I o. Novoletna vezila botra in bolrice obstoje večinoma iz praktičnih darov.
Vezilo je prej pomenilo le krstno darilo botra (botrice) otroku, ali to darilo so botri raztegnili tudi na otroška teta novorojenca. Vezilo naj bi v mitološkem oziru prvobitno pomenilo vez, ki jo je rojenica spredla otroku. S to nitjo ali vezjo je obvlekla okrožje Človeškega življenja; to so usodne niti ali usodni v o ž. (Sem spadajo ttidi sledeči običaji: Ženinu iti nevesti pol preveza ti, tako imenovana »šranga« na Gorenjskem, kadar gresta k poroki; dalje običaj, z nitmi obvleči grede na njivi, da ne bi zelju škodovala »Preglavica« itd,)'
Novoletno vezilo pa je simbol tistega vezila, ki ga je rojenica spredla otroku, kakor poje stara slovenska pesem:
»Meta, Meta,-ljuba mila Meta, ona naj ti spleta srečna, zdrava leta!«
Novoletna voščila otrok botrom in botricam posegajo zatorej globoko v tradicijo starih običajev.
Poteg voščil naj omenim tudi novoletne k o 1 e d n i š k e pesmi. Veliko je število novoletnih koledniških pesmi slovenskega naroda,*
1 Preglavico so si umišljali kot belo ieno, ki se opoldne ljudem brez glavi- pokaže in jih po krivih potiti vodi. Prikazuje sc tudi na cestah iu po polju; te se ji lepo ogneä, ti nc ho ni Jesar storila, če ji pa gre« Jmno nasproti, tc bo oslepila in ti prizadela nesrečo.
' Rna izmed rojenic.
'Glej Strckljcvo zbirko narodnih pesmi; koledntSke pesmi.
[Dalje.)